Na podlagi drugega odstavka 44. člena in četrtega odstavka 94. člena Zakona o gozdovih ZG (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 odločba U-I-53/95, 56/99 ZON, 67/02 ZG-A, 115/06 in 110/07 ZG-B) ter na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 9. julija 2009 sprejel

(1) S tem odlokom se razglaša mestni gozd Panovec (v nadaljevanju: Panovec) za gozd s posebnim namenom.
(2) Namen odloka je zagotoviti varovanje in ohranjanje Panovca, ureditev upravljanja in usklajene rabe ter gospodarjenja z njim. Odlok določa območje razglasitve, način in omejitve pri gospodarjenju, poseganje v gozd, namenska območja za posamezne dejavnosti in način rabe gozda ter financiranje stroškov v zvezi s tem.

(1) Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi (ZG).
(2) Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov, nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd. (ZG).
(3) Varstvena dela se opravljajo zato, da se preprečijo ali omejijo motnje pri delovanju gozda, z gozdnogojitvenim načrtom določena varstvena dela in sanitarne sečnje (ZG).
(4) Gozdnogojitvena dela so dela, ki so potrebna za obnovo gozda in nego mladja zaradi izboljševanja stabilnosti in kvalitete sestojev (ZG).
(5) Javni gozdovi so gozdovi v lasti države ali lokalne skupnosti.
(6) Javne poti so vse poti, ki so izločene v katastru, ali so označene in urejene po veljavni zakonodaji in je zanje dal soglasje lastnik gozda (Trim steza, Gozdna učna pot ...).
(7) Komisija za Panovec (v nadaljevanju Komisija) obravnava in zavzema stališča do nastalih konfliktov v Panovcu in do izkazanih potreb po dodatnih delih ter v zvezi s tem predlaga ukrepe županu Mestne občine Nova Gorica. Ta tudi imenuje komisijo za čas svojega mandata. Po enega člana komisije imenujejo Mestna občina, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za varstvo narave.
(8) Dodatna dela so dela, ki so potrebna zaradi varne in smotrne rabe gozdov s posebnim namenom. Ločimo preventivna dela, dela pri postavitvi in vzdrževanju turistično-rekreacijskih objektov (poti, informacijske točke, usmerjevalne table, počivališča, ipd.) in dodatna sanacijska dela na gozdnih prometnicah.
(9) Preventivna dela so dela, ki so potrebna v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami za zagotavljanje prehodnosti na javnih poteh in zagotavljanje varnosti obiskovalcev (odstranjevanje nevarnih suhih dreves ob poteh, odstranjevanje polomljenih dreves na poteh, izvajanje popolnega gozdnega reda tudi pri sečnji listavcev ipd.). Financira jih razglasitelj na podlagi predloga Komisije.
(10) Dodatna sanacijska dela se opravijo na gozdnih prometnicah zaradi vzpostavitve stanja, da se nemoteno odvija rekreacija po gozdnih prometnicah po zaključku gozdne proizvodnje. Izvajalec del mora zaključiti delovišče najkasneje v dveh mesecih po pričetku del, skladno s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94 in 95/04). Vsa dodatna dela predstavljajo nadstrošek, ki ga krije Mestna občina Nova Gorica na podlagi predloga Komisije.

V Panovcu so izjemno poudarjene funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti, klimatska, higiensko-zdravstvena, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna funkcija, varovanje naravnih vrednot in estetska funkcija. Panovec spada v kategorijo gozdov s posebnim namenom, kjer je gospodarjenje z gozdovi možno, vendar je prilagojeno poudarjenim ekološkim in socialnim funkcijam.

(1) Panovec po tem odloku zajema javne gozdove v oddelkih 1-24 gozdnogospodarske enote Gorica, ki so vidno označeni na terenu z mejnimi kamni in oddelčnimi mejami, zato predstavljajo osnovo za usmerjanje in načrtovanje vseh dejavnosti v Panovcu.
(2) Seznam parcel se po potrebi vsakokratno ugotovi s presekom zunanje meje z veljavnim digitalnim katastrskim načrtom. Oddelki so razmejeni z mejnimi kamni z vklesanimi številkami, ki so del gozdne nepremične dediščine. Površina gozda ob razglasitvi znaša 374,31 ha.

(1) V Panovcu so določena štiri prednostna območja:
– Območje I v gozdnem rezervatu (oddelek 3) je poudarjena raziskovalna in biotopska funkcija in izključuje vse druge socialne funkcije. V posebni vladni uredbi je v njem prepovedano gospodarjenje z gozdovi in prosto gibanje.
– Območje II izjemne poudarjenosti biotopske funkcije (mirna zona za prostoživeče divje živali v oddelkih 4, 5, 6, 7 in 8) se večinoma izključuje z vsemi socialnimi funkcijami, z izjemo raziskovalne in funkcije varovanja naravnih vrednot.
– Območje III izjemno poudarjene turistične, poučne in raziskovalne funkcije (gozdna učna pot in raziskovalne ploskve v oddelku 17).
– Območje IV izjemne poudarjenosti rekreacijske in higiensko-zdravstvene funkcije (oddelki 1, 2, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 in 16).
(2) Prednostna območja, oddelki in parcele ter mejna znamenja so prikazana v Prilogi 1.

V območjih II, III in IV se izvaja gospodarjenje z gozdovi na način, ki je prilagojen izjemno poudarjenim funkcijam teh gozdov. Določajo ga:
– ukrepi varstva in gojenja gozdov, ki so zaradi varnosti za obiskovalce, lahko pogostejši in večje jakosti, kot v gospodarskem gozdu brez omejitev, vendar malopovršinski in prilagojeni poudarjenim funkcijam in rabi gozdov. Kjer to ne zadošča so potrebna dodatna preventivna dela (območje III in IV);
– višja starost gozdnih sestojev s poudarjeno estetsko in biotopsko funkcijo in daljše obdobje pomlajevanja starih gozdov (območje III in IV);
– način sečnje, spravila lesa in vrsta spravilnih sredstev morajo biti prilagojeni malopovršinskemu gospodarjenju in infrastrukturi (območje II, III in IV);
– ukrepi za ureditev, vzdrževanje in usklajeno rabo rekreacijske infrastrukture (poti, oznake, klopi, mize, urejena kurišča, razgledišča in podobno);
– ukrepi za usklajeno rabo gozdnih prometnic.

(1) Vsa dela, povezana z gospodarjenjem z gozdovi, izvaja lastnik gozda oziroma izvajalec, ki ga lastnik gozda pooblasti in izpolnjuje minimalne pogoje po ustreznem pravilniku. Redna dela se lahko izvajajo le v času zimske sečnje. Pri sečnji je obvezna uporaba bio-olj.
(2) Izvajalec del v gozdu mora v času poseka in spravila lesa na začetku in koncu prometnice postaviti opozorilne table, na katerih je naveden tudi čas sečnje in spravila oziroma zapore (območje III in IV). Ob zapori javnih poti mora izvajalec del zagotoviti in označiti nadomestno pot.
(3) V času izvajanja del Zavod za gozdove Slovenije obesi ob vstopnih mestih karto z označenimi mesti, kjer je gibanje v določenem času omejeno (Priloga 2).
(4) Kasneje mora v območju III in IV sanirati okolico poti oziroma vlake v prvotno stanje tako, da:
– izvede popolni gozdni red in zloži vse vejevje na kupe, ki morajo biti oddaljeni od gozdnih prometnic in poti vsaj pet metrov;
– takoj po zaključku poseka in spravila lesa sanira poškodbe na gozdnih prometnicah, v primeru vlačenja lesa na deponijo izven označenega delovišča pa mora sanirati večje poškodbe sproti.
(5) Preventivna dela izvaja izvajalec, ki mora imeti z Mestno občino Nova Gorica predhodno podpisano pogodbo in mora izpolnjevati pogoje, določene v pravilniku o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih ter opremo za nevarna dela v gozdovih. Preventivno delo mora izvajalec opraviti na poziv s strani občine pooblaščenih nadzornih služb in ga mora opraviti v roku. Do tedaj morajo nadzorne službe nevarno mesto označiti z opozorilom. Posekan les mora biti izdelan v skladu s pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov. Lastnik gozda ali njegov zakoniti zastopnik in Zavod za gozdove Slovenije morata biti obveščena o opravljenem delu in količini posekanega lesa v roku 14 dni po opravljenem delu. Lastnik gozda ali pooblaščeni izvajalec del mora sam poskrbeti, da se zapadel les spravi iz gozda.

(1) Postavitev turistično-rekreacijske infrastrukture lahko načrtujejo in upravljajo sporazumno z lastnikom gozda krajevne skupnosti, turistična in športna društva, Zavod za gozdove Slovenije in drugi zainteresirani pravni subjekti. Pisni sporazum med lastnikom in upravljavcem se posreduje tudi Mestni občini Nova Gorica. Kolikor Mestna občina Nova Gorica krije del stroškov postavitve in upravljanja, je podpisnik sporazuma tudi župan.
(2) Za uporabo urejenih kurišč in drugih objektov vzdrževalec lahko pobira nadomestilo za uporabo, če v upravljavskem sporazumu niso za te namene že zagotovljena javna sredstva.
(3) Upravljavec infrastrukturnega objekta je dolžan primerno vzdrževati objekte tako, da je zagotovljena varna uporaba in da objekt estetsko in funkcionalno ne moti naravnega okolja.

(1) Spreminjanje namembnosti gozda v Panovcu je dovoljeno po enakem postopku, po kakršnem so bile razglašene. Za vsak poseg je potrebno predhodno pridobiti mnenje oziroma soglasje Zavoda za varstvo narave in Zavoda za gozdove Slovenije.
(2) Vse lokacije novih objektov ali druge infrastrukture v neposredni bližini gozda se določijo na način, da se ohrani prost in neoviran dostop do gozda in se pogoji dostopa do gozda ne poslabšajo.
(3) Enako velja tudi za ohranjanje značilnih pogledov in vedut, ki bi jih lahko posegi v prostor preprečevali ali zmanjševali njihovo zanimivost. V pasu ene sestojne višine od roba gozda je prepovedana gradnja industrijskih, stanovanjskih, storitvenih in drugih objektov z izjemo objektov, ki so namenjeni športni, turistični in drugi dejavnosti, povezani s Panovcem.
(4) V Panovcu je prepovedano vsako dejanje in aktivnost, ki bi zmanjševala ekološko stabilnost ali ogrožala rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, ki bi vznemirjala živalski svet in ogrožala trajnost gozda ter funkcije gozda (npr. uničevanje ali zmanjševanje obsega mokrišč, onesnaževanje vodotokov, posegi preoblikovanja terena in uničenje talnega profila, uničevanje ali poškodovanje dreves in podrasti, razdiranje mravljišč in podobno).
(5) Če pristojne strokovne službe ugotovijo, da je zaradi nabiralništva posamezna rastlinska vrsta v Panovcu ogrožena, lahko predlagajo županu, naj s sklepom začasno prepove nabiranje te vrste. Sklep mora biti objavljen na krajevno običajen način in ob vstopu v Panovec.

(1) V Panovcu je dovoljena taka raba, ki je usklajena s posameznimi funkcijami gozda v posameznih območjih in ne ovira lastnikov gozdov in pooblaščenega izvajalca del pri gospodarjenju z gozdovi.
(2) Dostopi v Panovec morajo biti opremljeni s preprekami za motorna vozila. Na opozorilni tabli ob dostopu morajo biti navedena tista določila odloka, ki urejajo način rabe gozda s posebnim namenom ter naštete dejavnosti, ki so prepovedane.
(3) Organizirane športne in druge prireditve so mogoče le v območju za rekreacijo (območje IV). K prireditvam izdata mnenje s pogoji Zavod za varstvo narave in Zavod za gozdove Slovenije.

(1) Gozdne prometnice v Panovcu so primarno zgrajene za prevoz in spravilo lesa, vendar je možna raba tudi za druge namene pod naslednjimi pogoji:
– upoštevati je potrebno režim uporabe prometnice, ki ga označi Zavod za gozdove Slovenije z opozorilno tablo;
– v času sečnje in spravila lesa po prometnicah je na območju delovišča raba prometnic prepovedana.
(2) Gozdne prometnice se lahko poleg spravila lesa uporabljajo še za naslednje namene:
– trim steza in tekaška pot za hojo in tek;
– gozdna učna pot le za hojo in vožnjo z invalidskimi vozički;
– gozdne ceste tudi za kolesarjenje, za ostala motorna vozila pa le v interventnih primerih;
– za gorska kolesa se lahko uporabljajo le za te namene določene in označene vlake pod pogoji, ki jih določa Zakon o gozdovih.

Na območju Panovca so prepovedane naslednje dejavnosti:
– množične prireditve in druge dejavnosti, ki predstavljajo motnje v delovanju gozda (na območju I, II In IV);
– odlaganje smeti in odpadkov;
– šotorjenje;
– paintball, skupni lovi;
– postavitev krmišč, prež in izvajanje lova (na območju I, III in IV);
– kurjenje, razen na urejenih kuriščih;
– odnašanje rodovitne prsti;
– uničevanje, ruvanje, prestavljanje, odnašanje ali poškodovanje kamnitih mejnih in drugih znamenj ter ostalin;
– raba infrastrukture in naprav v gozdu na način, ki bi povzročil poškodovanje ali uničenje infrastrukture in turistično-rekreacijskih objektov;
– vožnja z motornimi vozili po gozdu, vključno z gozdnimi prometnicami, z izjemo vozil za potrebe gospodarjenja z gozdovi, izvajanja nadzora in interventnih služb, pristojnim službam se zagotovi ključ od zapornic za preprečitev dostopa;
– vožnja s kolesi po gozdu, razen na gozdnih cestah ter na za ta namen določenih in označenih vlakah;
– na območju I vse dejavnosti, razen raziskovalne pod pogoji, ki jih določa akt o razglasitvi;
– na območju II postavljanje nove infrastrukture, ki bi privabljala nove obiskovalce;
– na območjih I, III in IV strojna sečnja.

(1) Z globo 800 do 10.000 evrov se za prekršek kaznuje ravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
– izvaja dela v gozdu v nasprotju s 7. členom;
– postavlja in upravlja infrastrukturo v nasprotju z 8. členom;
– uporablja gozd in gozdne prometnice v nasprotju z 10. in 11. členom;
– izvaja dejavnosti v nasprotju z 12. členom.
(2) Z globo 400 do 800 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik, ki:
– postavlja in upravlja infrastrukturo v nasprotju z 8. členom;
– uporablja gozd in gozdne prometnice v nasprotju z 10. in 11. členom;
– izvaja dejavnosti v nasprotju z 12. členom.

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, občinske redarske službe, službe za izvajanje naravovarstvenega nadzora, na podlagi pogodbe z Mestno občino Nova Gorica pa tudi druga za to pooblaščena organizacija.
(2) Naloge pooblaščenih oseb pri izvajanju nadzora so:
– nadzirati izvajanje odloka in obveščati pristojne organe o ugotovitvah;
– o kršitvi odloka napisati zapisnik in predlagati posameznike ali pravne osebe v postopek po prekršku ali kaznivem dejanju;
– izreči in od pravne ali fizične osebe na mestu izterjati denarno kazen za prekrške po 13. členu tega odloka;
– druge naloge, ki jih s sklepom naloži Mestni svet ali župan Mestne občine Nova Gorica.

V roku enega leta po sprejetju odloka morajo biti, v skladu z drugim odstavkom 9. člena odloka, v Panovec urejeni dostopi.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloga 1: Območje razglasitve in prednostna območja v Panovcu
Priloga 2: Opozorilna tabla glede rabe gozdnih prometnic