Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (ZJShemFO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. julija 2009.

(1) Ta zakon ureja jamstva Republike Slovenije bankam in hranilnicam, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo (v nadaljnjem besedilu: banke), za zadolževanje fizičnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu.
(2) Jamstva po tem zakonu so namenjena omilitvi posledic gospodarske in finančne krize, ki so nastale za nekatere skupine fizičnih oseb.

Pojmi uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– jamstvo pomeni obveznost Republike Slovenije za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev do bank, do višine določene v tem zakonu,
– jamstvena shema je skupna kvota jamstev bankam za kredite, dane pod pogoji, določenimi v tem zakonu,
– jamstvena kvota je del jamstvene sheme, ki jo lahko pridobi posamezna banka na avkciji,
– avkcija je dražba, na kateri banke med seboj s svojimi ponudbami konkurirajo za pridobitev jamstvene kvote.

(1) Republika Slovenija izdaja jamstva po tem zakonu najdlje do 31. decembra 2010.
(2) Jamstva, izdana po tem zakonu, se ne vštevajo v kvoto poroštev iz vsakoletnega zakona, ki ureja izvrševanje proračuna.

Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z izdajo, spremljanjem, unovčevanjem in izterjavo jamstev ter nadzor nad namensko porabo kreditov, zavarovanih z jamstvom po tem zakonu, na podlagi poročil bank.

Podrobnejša opredelitev meril, pogojev in postopka za izdajo jamstev, ki jih določa ta zakon, podrobnejša opredelitev pogojev kreditov, za katere se izdaja jamstvo po tem zakonu, način in roki plačila nadomestila za pripravo, poročanje in vodenje jamstva, obseg in način izvajanja pooblastila SID banki, nadzor in način poročanja SID banke ministrstvu, pristojnemu za finance, in izvajanje pooblastil Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS), se uredijo z uredbo, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uredba).

(1) Jamstva po tem zakonu se lahko dajo bankam za obveznosti iz kreditov fizičnih oseb, ki so na dan vložitve vloge za kredit po tem zakonu državljani ali državljanke Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tujcem ali tujkam, ki imajo na dan vložitve vloge za kredit po tem zakonu dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec), če:
a) ima sklenjeno delovno razmerje za določen čas in je njegova povprečna plača v treh mesecih pred vložitvijo vloge za kredit po tem zakonu enaka ali nižja od 1,5 kratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji v istem obdobju in njegovi skupni dohodki in dohodki iz kapitala, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo ter dohodki iz kapitala obdavčeni v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v letu pred najemom kredita, niso presegli 1,5 kratnika povprečne letne plače v Republiki Sloveniji, ali
b) prvič rešuje svoje stanovanjsko vprašanje in je njegova povprečna plača v treh mesecih pred vložitvijo vloge za kredit po tem zakonu enaka ali nižja od 1,5 kratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji v istem obdobju in njegovi skupni dohodki in dohodki iz kapitala, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo ter dohodki iz kapitala obdavčeni v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v letu pred najemom kredita, niso presegli 1,5 kratnika povprečne letne plače v Republiki Sloveniji, ali
c) je član ali članica mlade družine, pri čemer se za mlado družino šteje življenjska skupnost obeh ali enega izmed staršev z enim ali več otroki oziroma posvojenci, pri čemer vsaj en otrok še ni šoloobvezen v koledarskem letu vložitve vloge za kredit po tem zakonu. Status mlade družine ugotavlja Stanovanjski sklad Republike Slovenije po Zakonu o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/07 – uradno prečiščeno besedilo), ali
č) mu je bila po 1. oktobru 2008 odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave in na dan vložitve vloge za kredit po tem zakonu nima sklenjenega delovnega razmerja oziroma ne opravlja samostojne dejavnosti, če skupni dohodki njegove družine, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo ter dohodki iz kapitala v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v letu pred vložitvijo vloge za kredit po tem zakonu, niso presegli polovice letne povprečne plače v Republiki Slovenije na posameznega člana ali članico družine.
(2) Za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja se šteje prvi nakup, gradnja, rekonstrukcija ali sprememba namembnosti stanovanja, če stanovanje ustreza površinskim normativom za primerno stanovanje v skladu z zakonom, ki ureja stanovanjska razmerja in če kreditojemalec nima v lasti drugega primernega stanovanja.

(1) Jamstvo po tem zakonu se lahko izda za obveznosti iz kredita, ki je zavarovan s hipoteko ali zemljiškim dolgom na nepremičnini in njegova ročnost ni daljša od 25 let, če gre za kredit odobren kreditojemalcu, ki izpolnjuje pogoj iz točke a), b) ali c) prvega odstavka 6. člena tega zakona.
(2) Glavnica kredita iz prejšnjega odstavka lahko znaša najmanj 5.000 in največ 100.000 eurov.
(3) Jamstvo po tem zakonu se lahko izda tudi za obveznosti iz kredita, odobrenega kreditojemalcu, ki izpolnjuje pogoj iz točke č) prvega odstavka 6. člena tega zakona, če ročnost kredita ni daljša od 10 let.
(4) Glavnica kredita iz prejšnjega odstavka lahko znaša največ 2.000 eurov za vsako polno leto, ki kreditojemalcu na dan vložitve vloge za kredit po tem zakonu manjka do polne upokojitvene starosti po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar ne več kot 10.000 eurov.

(1) Posamezen kreditojemalec lahko najame kredit z jamstvom po tem zakonu samo pri eni banki.
(2) Jamstva po tem zakonu ni mogoče izdati za kredite, ki jih fizične osebe najamejo za financiranje poslovne dejavnosti, ki jo opravljajo oziroma jo nameravajo opravljati v kakršni koli statusni obliki, za nakup poslovnih deležev ali vrednostnih papirjev oziroma za poplačilo kreditov, najetih za te namene.
(3) Kreditojemalci iz točke a), b) in c) prvega odstavka 6. člena, ki so kredite zavarovane z jamstvom po tem zakonu namenili za reševanje stanovanjskega vprašanja, lahko tako pridobljeno nepremičnino odtujijo samo v primeru poplačila celotnega kredita. Prepoved se določi v kreditni pogodbi in se vpiše v zemljiško knjigo.

(1) Jamstvo po tem zakonu je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke. Republika Slovenija unovčeno jamstvo plača najkasneje v roku 15 delovnih dni od prejema poziva banke, iz katerega je razvidno, da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe.
(2) Jamstvo po tem zakonu ne pokriva stroškov izterjave in zamudnih obresti od dneva zamude plačila kreditojemalca do izteka roka plačila jamstva.
(3) Pravice in obveznosti banke, kreditojemalca in Republike Slovenije, ki izhajajo iz jamstva po tem zakonu, se navedejo v kreditni pogodbi.
(4) Za jamstva po tem zakonu se uporabljajo določbe o poroštvu iz zakonika, ki ureja obligacijska razmerja, razen če ta zakon ne določa drugače.

(1) Avkcijo za pridobitev jamstvene kvote po tem zakonu razpiše SID banka.
(2) V avkciji za dodelitev jamstvene kvote lahko sodeluje banka, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je solventna po merilih, določenih v zakonu, ki ureja bančništvo;
– ima veljavno licenco za kreditiranje fizičnih oseb.

Republika Slovenija daje jamstva po tem zakonu v naslednjih višinah:
– za kredite iz prvega odstavka 7. člena tega zakona v višini 50% obveznosti,
– za kredite iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona v višini 100% obveznosti.

Skupni znesek jamstvenih kvot v okviru jamstvene sheme po tem zakonu znaša:
– za kredite, dane kreditojemalcem, navedenim v točkah a), b) in c) prvega odstavka 6. člena, 300 milijonov eurov in
– za kredite, dane kreditojemalcem, navedenim v točki č) prvega odstavka 6. člena, 50 milijonov eurov.

(1) Znesek jamstvene kvote posamezni banki se določi po izvršeni avkciji na podlagi ponudbe banke, ki vsebuje predlog o dodelitvi zneska jamstvene kvote, upoštevajoč skupno efektivno obrestno mero, po kateri je pripravljena odobriti kredite kreditojemalcem.
(2) Prednost pri določitvi jamstvene kvote imajo ponudbe tistih bank, ki bodo kreditojemalcu zagotovile nižjo skupno efektivno obrestno mero kreditov.

(1) Banka plača za račun kreditojemalca letno nadomestilo za pripravo in vodenje jamstva v višini 0,2%.
(2) Osnova za izračun letnega nadomestila je znesek preostale glavnice posameznega kredita, v delu kredita za katerega je bilo izdano jamstvo po tem zakonu.
(3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena je prihodek proračuna Republike Slovenije.

(1) SID banka javno objavi na svoji spletni strani povabilo bankam k oddaji ponudb za dodelitev jamstvenih kvot, v katerem morajo biti navedeni pogoji in merila za pridobitev jamstvenih kvot, podatki in dokumentacija, ki jo mora vsebovati ponudba ter rok za oddajo ponudb.
(2) Po poteku roka za oddajo ponudb za dodelitev jamstvenih kvot SID banka oceni prejete ponudbe z vidika izpolnjevanja pogojev in meril iz tega zakona, uredbe ter objavljenega povabila.
(3) SID banka v imenu in za račun Republike Slovenije z izbranimi bankami sklene pogodbo o dodelitvi jamstvenih kvot, katere bistveni elementi so določeni v uredbi iz 5. člena tega zakona.
(4) Če v postopku zbiranja ponudb iz prvega odstavka tega člena ni bila oddana celotna kvota jamstev iz jamstvene sheme, SID banka ponovno objavi povabilo k oddaji ponudb za dodelitev jamstvenih kvot. Postopek lahko ponavlja do izkoriščenosti celotne kvote jamstev.

SID banka o dodeljenih jamstvenih kvotah obvešča ministrstvo, pristojno za finance, na način in v rokih, določenih v uredbi iz 5. člena tega zakona.

(1) SID banka po unovčenju jamstva kreditojemalca pošlje zahtevek za plačilo zneska kredita, za katerega je bilo vnovčeno jamstvo po tem zakonu.
(2) Če kreditojemalec ne ugovarja obstoju in višini obveznosti iz prejšnjega odstavka v roku 8 dni od prejema zahtevka za plačilo, se zahtevek za plačilo ne glede na določbe zakona, ki ureja davčni postopek, šteje za izvršilni naslov za izterjavo zneska kredita, za katerega je bilo unovčeno jamstvo po tem zakonu.
(3) DURS je pristojna v imenu in za račun Republike Slovenije izterjevati znesek kredita iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(4) Če kreditojemalec ugovarja obstoju in višini obveznosti iz prvega odstavka tega člena, SID banka v imenu in za račun Republike Slovenije začne postopke za izterjavo v skladu s predpisi o izvršbi in zavarovanju.

(1) DURS v primeru, kadar obveznosti iz kredita, za katerega je bilo vnovčeno jamstvo po tem zakonu niso sporne, odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno plačevanje obveznosti iz kredita, za katerega je bilo vnovčeno jamstvo po tem zakonu, po kriterijih, ki po zakonu, ki ureja davčni postopek, veljajo za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek DURS na predlog kreditojemalca dovoli odlog plačila kredita, za katerega je unovčeno jamstvo po tem zakonu, če se unovči jamstvo za kredit iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona in kreditojemalec nima denarnih sredstev, na katerih bi bila mogoča izvršba, dokler kreditojemalec nima zagotovljenega rednega vira dohodkov ali drugega premoženja, iz katerega lahko poplača dolg, vendar največ za dve leti.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvršuje ministrstvo, pristojno za finance.

Omejitve pri poslovanju bank, ki jih določa 13.a člen Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/09 in 42/09) veljajo tudi za banke, ki pridobijo jamstvene kvote po tem zakonu.

(1) Če so kreditne pogodbe sklenjene v nasprotju s 6., 7. in 8. členom tega zakona in so kršitve nastale na strani banke, mora banka v primeru unovčenja jamstva vrniti vse zneske, ki so bili izplačani njej ali drugemu upniku na podlagi unovčenega jamstva, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva unovčenja jamstva do plačila.
(2) V pogodbi o določitvi jamstvene kvote se določijo kršitve zakona, uredbe ali pogodbe, zaradi katerih je banka dolžna plačati na račun Republike Slovenije pogodbeno kazen, ki ne sme biti nižja od 5% odobrene in potrjene glavnice kredita, zavarovanega z jamstvom po tem zakonu.

Vlada Republike Slovenije sprejme uredbo iz 5. člena tega zakona najkasneje v 14 dneh od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.