Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07) je Občinski svet Občine Postojna na 21. seji dne 21. 7. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Postojnska jama (OPPN PJ)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Postojnska jama (v nadaljevanju besedila: OPPN PJ), ki ga je izdelal Arco d.o.o., projektiranje, oblikovanje, inženiring Nova Gorica, pod številko projekta 26-07.
2. člen
(vsebina odloka)
Odlok o OPPN PJ določa mejo območja, opis prostorskih ureditev, dopustne posege, namembnost, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za gradnjo enostavnih objektov, pogoje za gradnjo in oblikovanje novih objektov ter pripadajočih zunanjih površin, pogoje na obstoječih objektih, ureditve utrjenih površin, površin mirujočega prometa ter zelenih površin, parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje z dopustnimi odstopanji od načrtovanih rešitev.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
OPPN PJ je sestavljen iz tekstualnega dela, grafičnega dela in prilog.
(1) Besedilo odloka vsebuje naslednja poglavja:
I. Splošne določbe
II. Območje OPPN
III. Opis prostorskih ureditev in umestitev načrtovanih
ureditev v prostor
IV. Načrt parcelacije
V. Rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine
VI. Rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov
ter ohranjanje narave
VII. Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
VIII.Pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje
in zahteve za izvajanje
X. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
XI. Končne določbe
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. Pregledna situacija
1.1 Pregledna situacija M 1:25
000
1.2 DOF s prikazom območja urejanja M 1:10
000
2. Načrt namenske rabe prostora
2.1 Izsek iz srednjeročnega plana na katastrskem M 1:4000
načrtu
3. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora
3.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami M 1:4000
urejanja prostora
4. Načrt območja z načrtom parcelacije
4.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN PJ M 1:1000
4.2 Katastrski načrt s prikazom območja OPPN PJ M 1:1000
4.3 Načrt parcelacije z okvirno načrtovanimi M 1:1000
parcelami, namenjenimi gradnji
– prikaz na katastrskem načrtu
4.4 Načrt členitve površin s prikazom javnega dobra M 1:1000
in javnih površin
– prikaz na katastrskem načrtu
5. Načrt prostorskih ureditev in umestitev
načrtovanih ureditev v prostor
5.1 Prikaz planske celote OPPN PJ – predvidena M 1:4000
namenska raba
5.2 Prikaz planske celote OPPN PJ – ureditvene M 1:4000
enote
5.3 Prikaz objektov predvidenih za odstranitev M 1:4000
5.4 Ureditvena situacija OPPN PJ M 1:1000
5.5 Prikaz parcelacije z okvirno načrtovanimi M 1:1000
parcelami, namenjenimi gradnji
na ureditveni situaciji
5.6 Regulacijska karta M 1:500
5.7 Značilni prerezi M 1:500
5.8 Ureditvena situacija s prikazom ureditev,
potrebnih za varovanje okolja,
naravnih virov in ohranjanje narave
5.9 Ureditvena situacija s prikazom ureditev za M 1:1000
obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugim in nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom
5.10 Prometno-tehnična situacija z idejno višinsko M 1:1000
regulacijo
5.11 Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij M 1:1000
in priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo
(3) Priloge OPPN so:
1. povzetek za javnost
2. izvleček iz strateškega prostorskega plana
3. prikaz stanja prostora
4. strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve
5. smernice in mnenja
6. obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. okoljsko poročilo
8. izpis parcelnega stanja po ZKV, Gurs – Območna geodetska
uprava Koper, 17. 2. 2009, Postojna
II. OBMOČJE OPPN
4. člen
(obseg območja)
(1) Območje OPPN PJ je določeno z Odlokom o prostorskih sestavinah Dolgoročnega plana Občine Postojna za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 8/89, RS 25/93, 30/95, 4/97, 9/98, 86/99, 23/00, 110/00, 17/01, 78/04) ter Odlokom o prostorskih sestavinah Srednjeročnega družbenega plana Občine Postojna za obdobje 1986–1990 (Uradne objave, št. 15/87, 3/88, 1/89, 14/89, Uradni list RS, št. 30/95, 4/97, 9/98, 86/99, 23/00, 110/00, 17/01, 78/04).
(2) OPPN PJ obsega naslednja območja urejanja, določena s srednjeročnim družbenim planom:
del območja P7/C2, del območja P7/C12, del območja P7/S5 del območja P7/Z1, del območja P7/Z7, del območja P7/Z8 ter del območja P7/S16.
(3) Ureditveno območje OPPN PJ leži na severozahodnem delu mesta Postojne in se razprostira od urbanih robov mesta Postojna na Jamski cesti, na jugu ga omejuje reka Pivka z brežinami, vhod v Postojnsko jamo ter obronki gozda na Soviču ter hotelski kompleks na severnem robu.
(4) Območje OPPN PJ obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami:
– v katastrski občini Zagon:
1736/1, 1736/3-del, 1736/5, 1737/1-del, 1738/2, 1741/1, 1741/2-del, 1818/1, 1818/2, 1818/3, 1818/5, 1818/6, 1818/7, 1819/0, 1820/0, 1821/0, 1822/0, 1823/0, 1824/0, 1825/0, 1826/0, 1828/0, 1829/0, 1831/1, 1831/2, 1832/1, 1832/2, 1832/3, 1833/2, 1833/3, 1833/4-del, 1833/5-del 1834/1-del, 1834/2-del, 1835/1-del, 1835/2-del, 1836/0-del, 1837/0-del, 1876/1, 1876/2, 1877/2, 1877/3, 2823/1-del, 2823/2;
– v katastrski občini Postojna:
1571/1-del, 1574/1-del, 1579/1-del, 1579/6-del, 1579/7-del, 1580/1-del, 1580/3, 1580/4-del, 1580/6-del, 1580/8-del, 1582/5, 1582/6, 1582/7, 1582/8, 1585/0, 1588/1, 1588/2, 1592/2, 1592/3, 1595/0, 1599/1-del, 1599/6, 1599/8-del, 1599/11, 1599/13, 1599/23, 1599/24, 1599/25, 1604/1-del, 1604/2-del, 1604/3, 1604/5, 1604/9-del, 1625/2, 1625/3, 1625/4, 1625/5, 1625/6, 1649/2-del, 1649/3-del, 1649/34, 1649/35, 1649/36, 1649/38, 1649/39, 1649/4, 1649/40, 1649/41, 1649/42, 1649/43, 1649/44, 1649/45, 1649/46, 1649/47, 1651/1, 1651/2, 2608/22-del, 2621/1-del, 2621/2, 2621/3, 2621/4, 2621/5, 2621/6, 2621/7, 2621/8, 2623/1, 2623/2, 2623/4-del, 2623/6, 2623/7, 2665/2, 2712/0-del, 2716/1-del, 2716/3, 2734/0, 2836/0-del, 2838/0-del.
(5) Površina območja OPPN PJ znaša skupaj 23,5 ha (235.455m2).
Meja območja OPPN PJ je razvidna iz grafičnih načrtov: št. 1.2 'Pregledna situacija – DOF s prikazom območja', št. 2.1 'Izsek iz dolgoročnega plana na preglednem katastrskem načrtu', št. 4.1 'Geodetski načrt s prikazom območja OPPN PJ' ter št. 4.2 'Katastrski načrt s prikazom območja OPPN PJ'.
Lega in obseg območja OPPN PJ sta razvidna iz grafičnih načrtov: št. 1.1 “Pregledna situacija“ ter št. 1.2 “DOF s prikazom območja urejanja“.
III. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV IN UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
5. člen
(funkcija in namembnost ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje OPPN PJ je namenjeno prostorski ureditvi turističnega kompleksa kot povezovalnega elementa naravnih in kulturnih znamenitosti v ožjem in širšem območju regije, ki naj omogoča zaokrožitev regijske turistične ponudbe.
(2) Območje OPPN PJ je razdeljeno na štirinajst ureditvenih enot (UE) ter pripadajočih podenot s sledečo predvideno namensko rabo:
+-----------+------------------------------------+-----------------+
|Ureditvena |Predvidena namenska raba |Podenote |
|enota (UE) | |urejanja |
| | |prostora |
| | |znotraj |
| | |ureditvene enote |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – C |– namenjena predvsem urejanju |P |1 del: C.C1, |
| |površin cest. |S |C.C1.2, C.C1.3, |
| |– predvidene so tudi |B |C.C1.4, C.C1.N, |
| |stanovanjske površine, posebna | |C.C3, C.C3.1, |
| |območja (površine za turizem) in | |C.ST, C.ST1; |
| |druge urejene zelene površine s | |2 del: C.C2, |
| |potrebnimi površinami | |C.C2.1, C.C2.2 |
| |infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – EP |– ureja se predvsem kot posebno |B |EP.M, EP.Ž, |
| |območje (površine za turizem) s | |EP.D, EP.G, |
| |potrebnimi površinami | |EP.G1 |
| |infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – H |– ureja se predvsem kot posebno |B |H.HO |
| |območje (površine za turizem) | | |
| |ter druge urejene zelene | | |
| |površine, s potrebnimi | | |
| |površinami infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – L |-ureja se predvsem kot posebno |B |L.SP, L .JD, |
| |območje (površine za turizem), s | |L .L1, L.L2 |
| |potrebnimi površinami | | |
| |infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – P |– namenjena je predvsem urejanju |P |P.P1, P.P2, |
| |parkirnih površin. |B |P.P3, P.PMK |
| |– predvidena so tudi posebna |Z | |
| |območja (površine za turizem) | | |
| |ter druge urejene zelene | | |
| |površine, s potrebnimi | | |
| |površinami infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – PH |– namenjena je predvsem urejanju |Z |PH.ČL, PH.P |
| |površin za oddih, rekreacijo in | | |
| |šport ter parkovnim površinam in | | |
| |drugim urejenim zelenim | | |
| |površinam, s potrebnimi | | |
| |površinami infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – PP |– namenjena je predvsem urejanju |Z |PP.P, PP.ČN, |
| |površin za oddih, rekreacijo in | |PP.R |
| |šport ter parkovnim površinam in | | |
| |drugim urejenim zelenim | | |
| |površinam, s potrebnimi | | |
| |površinami infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – PR |– ureja se predvsem kot posebno |B |1 del: PR.1, |
| |območje (površine za turizem). | |PR.1.K, PR.1.PP, |
| |– predvidene so tudi dostopne | |PR.1.O |
| |poti in druge urejene zelene | |2 del: PR.2 |
| |površine s potrebnimi površinami | | |
| |infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – RP |– namenjena je predvsem urejanju |V |RP.LB, RP.DB, |
| |območja površinskih vod ter | |RP.M1, RP.M2, |
| |vodne infrastrukture. | |RP.M3 |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – S |– namenjena je predvsem urejanju |Z,|S.O, S.C |
| |površin za oddih, rekreacijo in |G | |
| |šport ter parkovnim površinam in | | |
| |drugim urejenim zelenim | | |
| |površinam. | | |
| |– predvidena so tudi območja | | |
| |gozdnih zemljišč s potrebnimi | | |
| |površinami infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – ST |– namenjena je predvsem urejanju |S,|ST.S1, ST.S2, |
| |stanovanjskih površin in |B |ST.S3, ST.S4 |
| |posebnim območjem (površine za | | |
| |turizem), s potrebnimi | | |
| |površinami infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – ST1 |– namenjena je predvsem urejanju |S |ST1.S1, ST1.S2, |
| |stanovanjskih površin in | |ST1.S3 |
| |površinam podeželskega naselja, | | |
| |s potrebnimi površinami | | |
| |infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – U |– ureja se predvsem kot posebno |B |U.US |
| |območje (površine za turizem). | | |
| |– predvidene so tudi površine | | |
| |cest, s potrebnimi površinami | | |
| |infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
|UE – VP |– ureja se predvsem kot posebno |B |VP.I, VP.K, |
| |območje (površine za turizem in | |VP.R, VP.S |
| |površine drugih območji) ter | | |
| |druge urejene zelene površine, s | | |
| |potrebnimi površinami | | |
| |infrastrukture. | | |
+-----------+---------------------------------+--+-----------------+
Ureditvene enote območja OPPN PJ so razvidne iz grafičnih načrtov: št. 5.2 ‘Prikaz planske celote OPPN PJ – ureditvene enote’
(3) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v posameznih ureditvenih enotah dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
UE-C:
– 11100 Stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem.
– 1211201 Kiosk.
– 1230403 Kiosk – prostostoječi premični.
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste.
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
– 21410 Mostovi in viadukti.
UE-EP:
– 12112 Deli stavb namenjeni strežbi hrane in/ali pijače.
– 12301 Trgovski del stavbe.
– 12610 Del stavbe za kulturo in razvedrilo – dvorana za družbene prireditve
– 12620 Muzej ali knjižnica.
UE-H:
– 12111 Hotelski ali podoben del stavbe za kratkotrajno nastanitev.
– 12112 Deli stavb namenjeni strežbi hrane in/ali pijače.
– 12203 Drug upravni in pisarniški del stavbe.
– 12301 Trgovski del stavbe.
– 12304 Del stavbe za druge storitvene dejavnosti.
– 12420 Garaža.
– 12610 Del stavbe za kulturo in razvedrilo.
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
– 12640 Del stavbe za zdravstvo.
– 12650 Športna dvorana.
– 12740 Drug nestanovanjski del stavbe, ki ni uvrščen drugje – transformatorska postaja.
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
UE-L:
– 12112 Deli stavb namenjeni strežbi hrane in/ali pijače.
– 12203 Drug upravni in pisarniški del stavbe.
– 12301 Trgovski del stavbe.
– 12610 Del stavbe za kulturo in razvedrilo.
– 12620 Muzej ali knjižnica.
– 12630 Del stavbe za izobraževanje ali znanstvenoraziskovalno delo.
UE-P:
– 1211201 Kiosk.
– 1230403 Kiosk – prostostoječi premični.
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste.
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
UE-PH:
– 1211201 Kiosk.
– 1230403 Kiosk – prostostoječi premični.
– 12610 Del stavbe za kulturo in razvedrilo – paviljon.
– 12620 Muzej ali knjižnica.
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
UE-PP:
– 1211201 Kiosk.
– 1230403 Kiosk – prostostoječi premični.
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
UE-PR:
– 12112 Deli stavb namenjeni strežbi hrane in/ali pijače.
– 1211201 Kiosk.
– 12301 Trgovski del stavbe.
– 1230403 Kiosk – prostostoječi premični.
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
UE-RP:
– 21410 Mostovi in viadukti.
UE-S:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
UE-ST:
– 11100 Stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem.
– 12112 Deli stavb namenjeni strežbi hrane in/ali pijače.
– 1211201 Kiosk.
– 12203 Drug upravni in pisarniški del stavbe.
– 12301 Trgovski del stavbe.
– 1230403 Kiosk – prostostoječi premični.
– 127 Nestanovanjska stavba.
– 1271401 Nestanovanjska stavba.
UE-ST1:
– 11100 Stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem.
– 127 Nestanovanjska stavba.
– 1271401 Nestanovanjska stavba.
UE-U:
– 12112 Deli stavb namenjeni strežbi hrane in/ali pijače.
– 12203 Drug upravni in pisarniški del stavbe.
– 12301 Trgovski del stavbe.
– 12630 Del stavbe za izobraževanje ali znanstvenoraziskovalno delo.
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste.
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
UE-VP:
– 12112 Deli stavb namenjeni strežbi hrane in/ali pijače.
– 1211201 Kiosk.
– 12301 Trgovski del stavbe.
– 12304 Del stavbe za druge storitvene dejavnosti.
– 1230403 Kiosk – prostostoječi premični.
– 12630 Del stavbe za izobraževanje ali znanstvenoraziskovalno delo.
– 12740 Drug nestanovanjski del stavbe, ki ni uvrščen drugje.
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
Namenska raba območja OPPN PJ je razvidna iz grafičnih načrtov: št. 5.1 “Prikaz planske celote OPPN PJ – predvidena namenska raba“.
6. člen
(dopustni posegi znotraj območja OPPN)
(1) Na območju OPPN PJ so dopustni naslednji posegi, ki morajo biti skladni s predvideno namensko rabo ter smernicami nosilcev urejanja prostora po posameznih ureditvenih enotah:
– priprava stavbnega zemljišča;
– odstranitev naprav in objektov, če ti ne predstavljajo kulturne dediščine ali kulturnega spomenika;
– gradnja novih objektov in naprav;
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov;
– nadzidava in dozidava, kolikor to dopušča velikost parcele, namenjene gradnji;
– rekonstrukcija obstoječih objektov in naprav;
– sprememba namembnosti, če je nova dejavnost v skladu s podrobnejšo namensko rabo posamezne ureditvene enote;
– gradnja in urejanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture;
– investicijska in redna vzdrževalna dela na objektih in napravah;
– urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin.
7. člen
(splošni pogoji za projektiranje in gradnjo objektov)
(1) Velikost parcel, namenjenih gradnji, se določi v projektni dokumentaciji, upoštevajoč izhodišča iz OPPN PJ ter:
– namembnost, velikost in zmogljivost objekta, zahteve glede enostavnih objektov, konfiguracijo terena, trase infrastrukturnih objektov in druge omejitvene rabe zemljišč;
– urbanistične zahteve, da se zagotovijo pogoji za normalno uporabo in vzdrževanje objektov (dostopi, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– tlorisno zasnovo, tipologijo pozidave;
– naravne in ustvarjene sestavine prostora;
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje) in možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave;
– proste površine, intervencijske poti, požarno varstvene zahteve;
– krajevno značilno parcelacijo.
(2) Osnova za zakoličbo objektov je podana v ureditveni situaciji v grafičnem delu odloka. Možna so odstopanja od predlagane sheme v smislu prilagajanja stanju na terenu in funkcionalnim zahtevam objekta. Zakoličbo izvede pooblaščena geodetska organizacija po sprejetju OPPN PJ.
(3) Določitev potrebnega števila parkirnih mest se zagotovi glede na normative, ki temeljijo na podatkih o posameznih objektih in prostorski ureditvi.
Zaradi prilagajanja posebnostim posameznih delov naselji lahko normativi za posamezne funkcionalne enote določajo različne pogoje glede potrebnih površin za mirujoči promet.
Površine za mirujoči promet je potrebno zagotoviti na parceli, namenjeni gradnji. V primeru prostorskih ali tehničnih omejitev je mogoče manjkajoče število parkirnih mest zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah.
(4) Podkletitev objektov naj se izvede na način, da se kletni zidovi do višine 50 cm nad koto 100 letne vode izvedejo vodotesno. Vsi vhodi v klet morajo biti izvedeni minimalno 50 cm nad nivojem 100 letne vode. To je nad koto 520,25 m.n.v.
(5) Odmiki od objektov prometnega omrežja in objektov gospodarske infrastrukture so določeni s predpisi s področja prometa in gospodarske javne infrastrukture. Pri določanju lege objekta je treba upoštevati, da mora biti na predmetnem zemljišču zagotovljenega dovolj prostora za priključitev objekta na komunalno infrastrukturo.
V območjih brez izrazito enotne gradbene linije obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina mora biti odmik novozgrajenega zahtevnega in manj zahtevnega objekta:
– vsaj 4 m od sosednje parcele;
– toliko, kot določa svetlobno tehnična ocena ali študija osvetlitve;
– tako kot določajo predpisi glede požarne varnosti;
– od njegove skrajne točke vsaj 2 m od sosednje parcele;
– objekt EP.G in EP.G1 je lahko postavljen do parcelne meje v soglasju sosedov mejašev.
V območjih brez izrazito enotne gradbene linije obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina je lahko novozgrajeni nezahtevni in enostavni objekt postavljen do parcelne meje v soglasju sosedov mejašev.
V primeru vzpostavitve izrazito enotne gradbene linije obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina je poseg rekonstrukcij, nadzidav, dozidav obstoječih objektov, ki so od parcelne meje oddaljeni manj kot 4 m, možen v soglasju s sosedom mejašem.
V primeru, da pri spremembi namembnosti objektov vplivno območje dejavnosti sega na zemljišče soseda, se minimalni odmik od parcelne meje določi v soglasju s sosedom mejašem.
Za premostitvene objekte (nadhod, most) se pogoji za odmike uskladijo z usmeritvami in zahtevami za projektiranje tovrstnih objektov, upoštevajoč smernice nosilcev urejanja prostora.
(6) Pri načrtovanju in gradnji enostavnih objektov je treba upoštevati, da se:
– načrtujejo usklajeno s kakovostnimi prostorskimi strukturami;
– načrtujejo usklajeno z značilnostmi obstoječe kvalitetne pozidave;
– načrtujejo tako, da ne degradirajo roba naselja;
– v okviru ene parcele, namenjene gradnji, se lahko umesti več različnih enostavnih objektov le ob pogoju, da se njihova umestitev in oblikovanje načrtujeta enotno;
– na območju, kjer je stal začasni objekt, vzpostavi prvotno stanje;
– pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je treba načrtovati tako, da se kvalitetno dopolnjuje podoba obstoječega naselja v krajini in se upošteva regionalna tipologija;
– v gozdove, ki so del zelenega sistema in so namenjeni predvsem rekreaciji, je dovoljeno umeščati enostavne objekte, ki služijo temu namenu. Enostavni objekti kot so gozdna učna pot ter trim steza, planinska pot, sprehajalna pot, kolesarska steza in podobni vadbeni objekti, se lahko gradijo izven območij parcel, namenjenih gradnji. Enostavne objekte je treba ob upoštevanju lokalnih značilnosti prostora umeščati tako, da se v čim večji meri ohranja gozdni prostor, da se ne pospešujejo erozijski procesi in da je omogočena prehodnost prostora. Zagotoviti je treba javno uporabo teh objektov.
– Začasne objekte in naprave, namenjene turistični ponudbi ali prireditvam, je dovoljeno postaviti samo na ustreznih prostorih z zagotovljeno prometno dostopnostjo, kjer je možno organizirati parkirne površine, razen če je dostop do prireditvenih prostorov urejen drugače.
– Začasni objekti in naprave, namenjeni turistični ponudbi ali prireditvam, morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje oziroma mora biti oskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda rešeno na drug ustrezen način in v skladu s predpisi.
8. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Dovoljena je postavitev ali ureditev naslednjih nezahtevnih objektov:
– škarpe in podporne zidove, če njihova višina ne presega 1,5 m
– pomožne infrastrukturne objekte, razen bazne postaje in male komunalne čistilne naprave
– začasne objekte, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam
– spominska obeležja
– objekt za oglaševanje.
(2) Dovoljena je postavitev ali ureditev naslednjih enostavnih objektov:
– pomožne kmetijsko-gozdarske objekte:
– gozdna učna pot
– grajena gozdna vlaka
– poljska pot
– vrtina ali vodnjak
– gozdna cesta
– začasne objekte:
– odprti sezonski gostinski vrt
– pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor
– pokrit prireditveni prostor
– oder z nadstreškom
– cirkus
– začasna tribuna za gledalce na prostem
– objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi
– vadbene objekte:
– igrišče za šport in rekreacijo na prostem
– planinska pot
– trimska steza
– kolesarska steza
– peš in sprehajalna pot
– spominska obeležja
– urbana oprema:
– nadkrita čakalnica na postajališču
– javna kolesarnica
– javna telefonska govorilnica
– transparent
– skulptura in druga prostorska inštalacija
– večnamenski kiosk
– montažna sanitarna enota, ki je v zabojniku
– vodnjak oziroma okrasni bazen
– otroško igrišče
– pomožni obrambni objekti:
– objekt varnostne signalizacije
– objekt za usmerjanje električne razsvetljave
– antenski drog
– varovalna ograja
– pomožni infrastrukturni objekti:
– pomožni cestni objekti
– pomožni energetski objekti
– pomožni komunalni objekti
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja
– vrtina ali vodnjak.
(3) Pri oblikovanju in izvedbi začasnih objektov in tistih, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, ter urbane opreme, naj se uporablja preproste oblike in materiale, ki sodijo v območje notranjsko-kraške regije (kamen, les). Streha je lahko ravna ali enokapna. Uporablja naj se odtenke v peščenih in zemeljskih odtenkih. Prepovedana je uporaba pastelnih in kričečih tonov.
(4) Znotraj ureditvenih enot UE-EP, UE-H ter UE-L ni dopustno postavljati naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov iz 2 tč. tega člena:
– začasne objekte, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam;
– objekt za oglaševanje;
– začasne objekte: odprti sezonski gostinski vrt, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor, pokrit prireditveni prostor, cirkus, objekte namenjene začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi;
– vadbene objekte: igrišče za šport in rekreacijo na prostem;
– urbane opreme, razen transparente, skulpture in druge prostorske inštalacije, montažne sanitarne enote, ki je v zabojniku, vodnjaka ter otroškega igrišča.
(5) Nezahtevnih in enostavnih objektov, ki niso navedeni v prvem in drugem odstavku tega člena, ni dopustno graditi oziroma postavljati.
9. člen
(prostorsko-zazidalna zasnova)
(1) Dopustni so le posegi, ki so v skladu s predvideno namensko rabo iz 5. člena tega odloka, 8. členom, ki določa pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov ter z grafičnim delom odloka in smernicami nosilcev urejanja prostora:
UE-C:
– obsega obstoječe individualne stanovanjske objekte (C.ST, C.ST1), ki se ohranijo, ter prometno ureditev, opisano pod točko VIII. 'POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO'. Na območju Jamske ceste jugovzhodno od krožišča (C.C1.2) se uredijo površine za turizem.
UE-EP:
– obsega obstoječe objekte mlina (EP.M), žage (EP.Ž) in domačije (EP.D), ki se ohranijo, ter novogradnjo vkopanega trgovsko-gostinskega objekta s sanitarijami (EP.G in EP.G1) z ureditvijo pripadajočih zelenih in utrjenih zunanjih površin.
– Za območje objektov v sklopu Modrijanovega mlina, obstoječi objekt mlina (EP.M), žage (EP.Ž) in domačije (EP.D), ki je evidentiran kot enota kulturne dediščine EŠD 4902, tip SSP, vrednotenje KS, je potrebno upoštevati usmeritve za varstvo tehniške in kulturne dediščine na način, da se ohranjajo gradbeni gabariti, konstrukcijska zasnova, gradiva, arhitekturna členitev, nagibi strešin, kritina, stavbno pohištvo ter zunanjščina in vsi značilni detajli ter kamnoseški elementi, z zasnovo in razporeditvijo dejavnosti v notranjem ter pripadajočem zunanjem prostoru. Odstranijo se vsi neustrezni okoliški objekti in nadstrešnice, panoji, napisi ter igrala. V procesu celovite prenove območja je poleg urbane izpostavitve kompleksa in zunanje ureditve potrebno preoblikovati tudi notranjost stanovanjske stavbe.
– Trgovsko-gostinska objekta (EP.G, EP.G1) s pripadajočimi servisnimi prostori se predvidi kot delno vkopana objekta, ki se odpirata v smeri proti reki Pivki, s pohodno streho, ki se izvede kot del površine promenade PR.2. Na območju se predvidi ureditev zelenih in ostalih utrjenih površin, ki naj omogočajo kvalitetno izrabo prostora in boljšo prostorsko logistiko obiskovalcev. Dostop do objektov (EP.G, EP.G1) se za obiskovalce ter servisne službe zagotovi po predvideni utrjeni klančini (PR.1.PP).
UE-H:
– obsega rušitev obstoječega hotela Jama s spremljevalnimi objekti in napravami ter novogradnjo hotelskega kompleksa z wellnessom in pripadajočo podzemno garažno hišo (H.HO).
– Hotel se volumensko strukturira v vsaj štiri sklope: garaža, pol javni del z wellnessom z zeleno pohodno streho, gostinsko – kongresni del ter nastanitveni del. Parkiranje vozil gostov hotela se zagotovi v podzemni garaži, v največ dveh etažah, ki sta del hotelskega kompleksa. Za zaposlene in obiskovalce se parkirna mesta zagotovijo na zunanjem javnem parkirišču. Dostop do hotela se zagotovi ločeno za goste in servisne službe. Za goste hotela se predvidi reprezentančni dovoz, ki se pred vhodom v glavno predverje hotela zaključi z enosmerno krožno zanko. Servisni dostop se uredi z ločenim uvozom in naj poteka preko garaže.
UE-L:
– obsega spremembo namembnosti obstoječega objekta speleološkega središča v gostinsko-trgovski in razstavni objekt z izobraževalnim programom (L.SP) ter spremembo namembnosti, dozidavo in nadzidavo obstoječega gostinskega objekta v gostinsko-trgovski objekt (L.L1). Predvidi se prenova servisnega objekta z garderobami (L.L2) v mejah obstoječih gabaritov, v skladu s pridobljenimi smernicami nosilcev urejanja prostora. Predvidi se programska obravnava zavarovane nepremične kulturne dediščine Jamski dvorec – jamska restavracija (L.JD) za katero je potrebno pri urejanju in projektiranju upoštevati izdelane smernice s strani Ministrstva za kulturo in ZVKDS OE Nova Gorica, kjer je Jamska restavracija evidentirana kot enota kulturne dediščine EŠD 5080, tip SSP, vrednotenje KS.
– Objekti L.L1, L.SP ter L.JD in L.L2 predstavljajo prekinjeno nizanje stavbnih mas vzdolž promenade in naj ustvarjajo javni program parterja promenade. Pri izvajanju dopustnih posegov naj se upošteva potek gradbene linije, vzpostavi naj se enoten višinski gabarit objektov.
– Vse dostope in vhode za obiskovalce in zaposlene se predvidi s promenade PR.1.
– Pripadajoča parcela objekta 2, ki se odstrani, se nameni možni širitvi objekta L.SP.
– V jamski del objekta L.SP se z deli ne posega.
UE-P:
– obsega ureditev površin mirujočega prometa in je opisana pod točko VIII. 'POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO'. Na območju parkirišča P.P2 se uredijo površine za turizem.
UE-PH:
– obsega krajinsko ureditev zelene površine (PH.P), ki se kot 'hotelski' park nameni spremljevalnim dejavnostim hotela ter širši okolici. Vsebuje naj sprehajališča, postajališča z informativnimi tablami, učne programe, otroško igrišče, urejene prostore za druženje z izbrano urbano opremo ipd., ter ureditev potrebnih nezahtevnih in enostavnih objektov namenjenih sezonski turistični ponudbi.
– Predvidi se postavitev objekta čolnarne (PH.ČL), ki se uredi kot razstavni objekt kulturno-zgodovinskih eksponatov.
UE-PP:
– obsega krajinsko ureditev zelene površine (PP.P), ki se nameni spremljevalnim dejavnostim vstopnega platoja UE-VP, v smislu ohranjanja narave. V sklopu območja se predvidi ureditev potrebnih manipulacijskih površin (obračališče, dovozna pot ipd.), ter ureditev potrebnih nezahtevnih in enostavnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi.
– Predvidi se postavitev obvodnega razgledišča (enostavni objekt) z dvignjeno razgledno ploščadjo (PP.R), ki je pomaknjeno izven priobalnega pasu. Obvezen je enoten oblikovalski princip celotnega objekta, v skladu z namembnostjo objekta.
– Obstoječi objekt čistilne naprave (PP.ČN) se ohrani.
UE-PR:
– obsega programsko in infrastrukturno ureditev turistične promenade (PR.1) kot dela celotne obstoječe promenade, odstranitev obstoječih (šesterokotnih) prodajnih kioskov z vsemi pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter postavitev novih enostavnih objektov (PR.1.K), namenjenih sezonski turistični ponudbi, ki se kot enostaven objekt oblikujejo v skladu s svojo namembnostjo. Postavljeni naj so v liniji vzdolž zahodnega roba promenade PR.1. na minimalni dopustni medsebojni razdalji 6,00 m.
– Južni del obstoječe promenade se uredi kot 'spominska promenada' (PR.2), ki naj se ne obremeni s programom turistične ponudbe. Del promenade se nameni površinam javnega dobra. Celotna promenada naj služi tudi kot dostop vozilom s spremstvom in ostalim intervencijskim vozilom.
– Predvidi se preureditev in sprememba namembnosti obstoječega podzemnega objekta v gostinsko-trgovski objekt s sanitarijami (PR.1.O). Pohodna površina strehe objekta je del javne površine pred Jamskim dvorcem. V jamo se z deli ne posega.
– Med predvidenim mostom RP.M3 in turistično promenado PR.1 se predvidi novogradnja, dozidava in rekonstrukcija obstoječe peš povezave (PR.1.PP) s postajališči in pripadajočo urbano opremo (svetila, klopi, informativne table ipd.). Trasa poti naj izkorišča najbolj ugodno traso in naklon raščenega terena. Dolžina pešpoti je max. 180,00 m s svetlo širino 2,40 m. Vstop na koti 516,50 m.n.v., izstop na koti 524,40 m.n.v. Povezava naj bo oblikovno skladno in celostno urejena s predvidenimi utrjenimi površinami, urbano opremo ter pripadajočimi zelenimi površinami. PR.1.PP naj bo primerna za uporabo funkcionalno oviranim in starejšim obiskovalcem.
UE-RP:
– obsega ureditev brežin levega (RP.LB) in desnega brega (RP.DB) reke Pivke, izboljšanje obstoječega stanja z vzpostavitvijo naravnih brežin reke na predelih, kjer sedanje stanje to omogoča; vzpostavitev obrečne drevnine, grmovja in zelnate vegetacije z avtohtonimi vrstami; obnovo ter zamenjavo obstoječe urbane opreme; preureditev in vzpostavitev novih poti, potrebnih tudi za vzdrževanje; vzpostavitev postajališč s čim manjšim možnim številom informativnih tabel. Obstoječe zaraščene površine ob strugi naj se vzdržujejo in ohranjajo.
– Predvidena je gradnja novega peš mosta (RP.M3), katerega lokacija je določena z že obstoječimi pomoli na brežinah reke Pivke, obstoječo pregrado oziroma jezom ter z že vzpostavljeno prostorsko logistiko obiskovalcev območja. Most (RP.M3) se projektira in izvede na način, ki zagotavlja neoviran dostop do merilnih objektov in nemoteno izvajanje monitoringa kakovosti površinskih vodotokov ter spremljanje količine vode v vodotoku. Most je javnega značaja in je zasnovan tako, da ne spreminja ustrezne pretočnosti vodotoka in hkrati bistveno ne posega v neokrnjene dele rečne brežine.
– Obstoječi most (RP.M1) se ohrani v okviru obstoječih tlorisnih gabaritov. Dopustni so le posegi, ki so nujni za izboljšanje funkcionalnih pogojev in varno uporabo objekta. Obstoječi most (RP.M2) se na obstoječih podpornih točkah dvigne iz kote nivelete 515.80 m.n.v. na koto nivelete 516.80 m.n.v. Na stiku mostu z vzhodnim bregom (RP.DB) reke Pivke se most razširi iz širine 2,1 m na širino 8,0 m.
UE-S:
– obsega del gozdne površine Soviča. Predvideni so le dopustni posegi ter vplivi, ki nastopijo ob posegih, ki se izvajajo izven te ureditvene enote. Obstoječi objekt S.O je zaveden kot ruševina. Obstoječa cesta S.C se ohrani.
UE-ST:
– obsega obstoječe objekte stanovanjske stavbe (ST.S1, ST.S2) s pripadajočimi začasnimi objekti (ST.S3, ST.S4). Objekti se ohranijo.
UE-ST1:
– obsega obstoječe objekte stanovanjskih stavb (ST1.S1, ST1.S3) s pripadajočimi začasnimi objekti (ST1.S2) s pripadajočimi površinami podeželskega naselja. Objekti se ohranijo.
UE-U:
– obsega obstoječi objekt upravne stavbe (U.US), ki se ohranja v okviru obstoječih gradbenih gabaritov. Predvideni so posegi, ki so v skladu z 12. členom tega odloka ter ureditev novih utrjenih, manipulativnih, parkirnih in zelenih površin.
UE-VP:
– obsega novogradnjo objekta gostinske dejavnosti (VP.R) ter novogradnjo objekta trgovsko-gostinske in servisne dejavnosti (VP.I). Objekta naj se predvidi dvignjena nad poplavno koto 519,73 n.m.v, konstrukcija objekta sega vsaj do kote obstoječega terena.
– Obstoječi objekt sanitarij (VP.S) se sanira. V skladu s smernicami za oblikovanje se celostno izvede lesena fasadna opna. Obvezen je enoten oblikovalski princip celotnega objekta. Prepovedani so dodatki na pročelju, razen nadstreški. Frčade niso dopustne. Uporablja naj se odtenke v peščenih in zemeljskih odtenkih. Prepovedana je uporaba pastelnih in kričečih tonov.
– Predvidi se postavitev prodajnih objektov (VP.K) namenjenih sezonski turistični ponudbi, znotraj obstoječih in predvidenih utrjenih ter zelenih površin in v pritličju objektov VP.R in VP.I. Kot enostavni objekti se oblikujejo v skladu s svojo namembnostjo, montažni in prestavljivi. Postavijo naj se v linijio vzdolž vstopnega platoja, na minimalni dopustni razdalji 4,00 m. V primeru poplav naj se enostavni objekti premestijo izven poplavnega območja.
Prostorsko zazidalna zasnova za OPPN PJ je razvidna iz grafičnih načrtov: št. 5.4 'Ureditvena situacija OPPN PJ.'
10. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje, gradnjo in oblikovanje objektov)
(1) Objekti morajo biti oblikovno in tehnično sodobno rešeni. Posamezna gruča ali niz objektov mora biti arhitekturno skladna, zasnovana z enakimi oblikovnimi izhodišči in konceptom, izborom materialov in barv.
(2) Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Gradbena meja (GM) je črta, ki je novo grajene stavbe ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča;
– Gradbena meja pritličja (GMp) je črta, ki je novo grajene stavbe v nivoju pritličja ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča;
– Gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta, ki je novo grajene stavbe ne smejo preseči nad pritlično etažo, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost;
– Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
– Gradbena linija v pritličju (GLp) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado v pritličju – postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
– Gradbena linija v nadstropju (GLn) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado v pritličju – postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
– Največja višina (H max) je najvišja dopustna višina stavbe in je v OPPN izražena z absolutno koto; H max se meri do najvišje kote strehe stavbe;
– Največja dopustna bruto etažna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin (brez nadstreškov, balkonov in pohodnih delov strehe), ki so nad nivojem terena in pod njim, s svetlo višino 1.60 m in več.
Regulacijski elementi so razvidni iz grafičnega načrta št. 5.6 'Regulacijska karta'.
(3) Tlorisne gabarite objekta ali objektov in pripadajočih funkcionalnih površin se lahko razvija znotraj površin, določenih z mejo okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji, ki je razvidna iz grafičnih načrtov: št. 4.3 'Načrt parcelacije z okvirno načrtovanimi parcelami namenjenimi gradnji – prikaz na katastrskem načrtu' ter št. 5.5 'Prikaz z okvirno načrtovanimi parcelami namenjenimi gradnji na ureditveni situaciji', upoštevajoč vse regulacijske elemente, ki so razvidni iz grafičnega načrta št. 5.6 'Regulacijska karta'.
(4) Višine objektov so razvidne iz grafičnih načrtov št. 5.4. 'Ureditvena situacija OPPN PJ.' in št. 5.6 'Regulacijska karta'.
(5) Kote zunanje ureditve se morajo prilagajati kotam dostopnih cest, kotam raščenega terena ter kotam obstoječe zunanje ureditve in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob objektih je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja objektov.
Višinske kote terena in pritličja so razvidne iz grafičnega načrta št. 5.6 'Regulacijska karta'.
(6) Možna so odstopanja od predlagane sheme kot je navedeno v 47. členu tega odloka. Po sprejetju OPPN PJ lahko zakoličbo gradbenih mej z navedbo geokordinatnih točk izvede pooblaščena geodetska organizacija.
(7) Objekti katerih tlorisni in višinski gabariti ostajajo nespremenjeni ali sodijo med enostavne objekte, v tabelah niso navedeni.
Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev so razvidne iz grafičnih načrtov: št. 5.4 'Ureditvena situacija OPPN PJ.'
(8) V izračunu kapacitet območja so izvzeti objekti, ki sodijo med enostavne objekte, ter vse utrjene površine in površine cest ter poti:
Površina območja OPPN: 235.455 m2
-------------------------------------------------------------
Površina UE-C: 41.465 m2
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena 480 m2
(obstoječe)
– BTP v prostorski enoti pod nivojem terena 240 m2
(obstoječe)
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena do 120 m2
(novo)/nadhod
Površina UE-EP: 2.266 m2
-------------------------------------------------------------
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena 343 m2
(obstoječe)
– BTP v prostorski enoti pod nivojem terena 148 m2
(obstoječe)
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena do 420 m2
(novo)
Površina UE-H: 13.608 m2
-------------------------------------------------------------
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena do 22.000 m2
(novo)
– BTP v prostorski enoti pod nivojem terena do 16.800 m2
(novo)
Površina UE-L: 3.403 m2
-------------------------------------------------------------
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena 4.120 m2
(obstoječe)
– BTP v prostorski enoti pod nivojem terena 295 m2
(obstoječe)
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena do 815 m2
(novo)
Površina UE-P: 44.483 m2
-------------------------------------------------------------
– število parkirnih mest na terenu (avtobus): minimalno 31
– število parkirnih mest na terenu (avto): minimalno
867
– število parkirnih mest na terenu (avtodom): minimalno 24
– število parkirnih mest na terenu (motorna minimalno 20
kolesa):
Površina UE-PH: 9.829 m2
-------------------------------------------------------------
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena do 50 m2
(novo)
Površina UE-PP: 4.775 m2
-------------------------------------------------------------
– BTP v prostorski enoti nad/pod nivojem terena 35 m2
(obstoječe)
Površina UE-PR: 8.385 m2
-------------------------------------------------------------
– BTP v prostorski enoti pod nivojem terena 420 m2
(obstoječe)
Površina UE-RP: 27.715 m2
-------------------------------------------------------------
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena do 155 m2
(obstoječe)/most
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena do 135 m2
(novo)/most
Površina UE-S: 64.445 m2
-------------------------------------------------------------
Površina UE-ST: 807 m2
-------------------------------------------------------------
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena 261 m2
(obstoječe)
– BTP v prostorski enoti pod nivojem terena 100 m2
(obstoječe)
Površina UE-ST1: 1.342 m2
-------------------------------------------------------------
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena 180 m2
(obstoječe)
– BTP v prostorski enoti pod nivojem terena 100 m2
(obstoječe)
Površina UE-U: 3.602 m2
-------------------------------------------------------------
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena 2.000 m2
(obstoječe)
Površina UE-VP: 9.658 m2
-------------------------------------------------------------
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena 55 m2
(obstoječe)
– BTP v prostorski enoti nad nivojem terena do 1500 m2
(novo)
11. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Območje OPPN PJ se oblikuje kot preplet utrjenih in parkovnih površin z vsemi potrebnimi elementi razsvetljave, ograjami, informativnimi tablami ter urbano opremo, za katero je potrebno predhodno izdelati enoten arhitekturno-oblikovalski koncept.
(2) V primeru zasaditev naj se uporabijo avtohtone vrste.
(3) Ureditvene enote:
UE-C:
– Ob krožišču na vzhodu obravnavanega območja se obstoječi vstopni park nadgradi z ureditvijo krožišča in otoka ob krožišču. Površino vstopnega parka se členi s peščeno površino ter potezami nižjih grmovnic. Med potezami se umesti skale ter krožne površine, zasajene s cvetočimi trajnicami in enoletnicami oziroma plazečimi iglavci. Na zatravljen otok ob krožišču se zasadi drevesa (posamično ali v gruče). Brežino ob predvideni cesti se zatravi in zasadi z avtohtonimi drevesi (posamično ali v gruče). Ta naj nadaljujejo krajinski vzorec, ki se pojavlja v okoliški krajini (posamezna drevesa).
– Obstoječo zasaditev ob cesti se ohrani. Drevored se dopolni z novimi drevesi enake vrste, zelenice in brežine se zatravi.
UE-EP:
– Zunanja ureditev obsega nove utrjene pešpoti, klančine, trge, naravni amfiteater ter urejene zelene površine, ki se jih oblikuje v sklopu krajinske ureditve parkovne površine. Uporablja se zgolj avtohtone rastlinske vrste.
UE-H:
– Med predvidenim hotelom in spominsko promenado se uredi hotelski park. Predvidi se celostna krajinska ureditev okolice s hotelskim, rekreacijskim in parkovnimi površinami ter z vsemi pripadajočimi servisnimi in manipulacijskimi površinami.
– Površino se strukturira s potezami grmovnic, različnimi utrjenimi – peščenimi površinami, potmi ter površinami za zadrževanje. Med posamezne elemente se umesti skale, krožne površine, zasajene s cvetočimi trajnicami in enoletnicami ter drevesa.
– Nov gozdni rob, ki se bo pojavil zaradi krčitve gozda v gozdovih s poudarjeno estetsko in biotopsko funkcijo, se oblikuje tako, da bo horizontalno in vertikalno zaprt. Kjer objekti ne bodo vsaj 20 m odmaknjeni od gozdnega roba, je potrebno v tem pasu odstraniti vsa potencialno nevarna drevesa.
– Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij obstoječe vegetacije, se po posegu z gradnjo prizadete gozdne površine sanira v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti.
UE-L:
– Pri oblikovanju zunanjih površin naj se upošteva vse podane usmeritve opisane pod točko VI. 'REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE.'
UE-P:
– V obstoječo vegetacijo in brežine vodotoka se lahko posega zgolj v omejenem obsegu z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in odstranjevanja nanošenega materiala po visokih vodah. Na levem bregu reke Pivke se ohranja obstoječ pas obrečne drevesne in grmovne vegetacije (vsaj 10 m). Na posameznih mestih se za obrečno vegetacijo nameni širši pas tako, da je omogočeno samopomlajevanje obrečne drevesne in grmovne vegetacije.
P.P1
– Obstoječe drevorede na parkirišču se ohrani oziroma se dopolni z istovrstno drevnino.
– Na območju širitve parkirišča se otoke med parkirnimi mesti zatravi in zasadi z drevoredi. Uporabi se istovrstno drevnino kot na obstoječem parkirišču.
– Nov podaljšek parkirišča P.P1 je odmaknjen od brežin reke Pivke in se ga uredi in izkoristi le v primeru pričakovanih povečanih potreb po dodatnih parkirnih mestih. Za predvideno širitev parkirišča P.P1 proti jugu, se mora vzpostaviti nadomestne površine za habitate, uničene zaradi parkirišča. Upoštevajo naj ga programski dokumenti prostorskega načrtovanja. Monitoring izvaja Zavod RS za varstvo narave.
– Vstope v parkirišče se označi z drugo sorto drevnine. Površine med parkirišči se zatravi.
– Obstoječe zaraščene površine in obmejke na območju poplavne ravnice ob parkirišču se ohrani in vzdržuje.
P.P2
– Obstoječe drevorede na parkirišču se nadomesti z novimi. Uporabi se istovrstno drevnino.
– Vstope v parkirišče se označi z drugo sorto drevnine. Površine med parkirišči se zatravi. Brežino ob predvideni cesti in krožišču se zatravi in zasadi z avtohtonimi drevesi (posamično ali v gruče).
P.P3
– Parkirišče se na severni in vzhodni strani zasadi z visokodebelnimi drevesi (posamično ali v gručah), ki bodo zastrle poglede na parkirišče. Rob parkirišča na vzhodni strani se zasadi z višjimi grmovnicami.
– Na zahodni strani parkirišča se obstoječi drevored nadomesti z novim. Uporabi se istovrstno drevnino kot v obstoječem drevoredu. Kolikor je mogoče, se drevesa obstoječega drevoreda presadi.
UE-PH
– Na lokaciji obstoječega parkirišča in zelenih površin ob njem se uredi »hotelski park«, (PH.P) namenjen spremljevalnim dejavnostim hotela.
– Parkovno površino se strukturira s potmi, površinami za zadrževanje in igro, opremi z urbano opremo ter zasadi z drevesi in grmovnicami. Krajinske ureditve se načrtuje z zasaditvijo avtohtonih rastlinskih vrst, značilnih za naravno okolje reke Pivke. Obstoječo kvalitetno drevesno vegetacijo se ohrani.
UE-PP
– Na lokaciji obstoječega parkirišča se uredi parkovno površino (PP.P), namenjeno spremljevalnim dejavnostim vstopnega platoja.
– Parkovno površino se strukturira s potmi, površinami za zadrževanje in igro, opremi z urbano opremo ter zasadi z drevesi in grmovnicami. Krajinske ureditve se načrtuje z zasaditvijo avtohtonih rastlinskih vrst. Obstoječo kvalitetno drevesno vegetacijo se ohrani.
UE-PR
– Obstoječo drevoredno potezo, ki zaznamuje promenado se ohrani. Vse krajinske ureditve ob promenadi se oblikuje tako, da se ohrani dominantna vloga drevoreda.
– Brežine in vitalno ter kvalitetno drevesno vegetacijo med Spominsko promenado in turističnim delom promenade se ohrani.
– Brežine in vitalno ter kvalitetno drevesno vegetacijo med promenado PR.1 in reko Pivko, razen na območju urejanja peš poti PR.1.PP, se ohrani.
UE-RP:
– Ohranjajo in vzdržujejo se obstoječe zaraščene površine ob reki in obmejki na območju poplavne ravnice.
– Na območju ponora se posegi v brežine, dno in strugo reke ne izvajajo.
– Utrjevanje erodiranih brežin se izvaja le tam, kjer je nujno potrebno in na sonaraven način.
– Na predelih, kjer sedanje stanje to omogoča, se vzpostavi naravne brežine.
– Na desnem bregu reke Pivke (ob parkirišču P.P2) se predvidi širši pas (10 m) za obvodno grmovno in drevesno vegetacijo ter omogoči naravno zaraščanje z drevesnimi in grmovnimi vrstami, ki naseljujejo pas obrečne drevnine ob Pivki. Na levem bregu reke Pivke se ohranja obstoječ pas obrečne drevesne in grmovne vegetacije (vsaj 10 m).
UE-S:
– Upošteva naj se naravne prvine kot so gozdni rob, mozaično prepletenost gozdnih zaplat, kmetijskih zemljišč, reliefne značilnosti ter vidnost in značilne vedute.
– Gospodarjenje z gozdom mora ostati neovirano. Naj se ne preprečuje dostopa do okoliških gozdov in gozdov znotraj ureditvenega območja po gozdnih vlakah in poteh, ki vodijo preko ali po obravnavanem območju ter da se ne omejuje gospodarjenja z gozdovi.
– Poseganje v gozd je mogoče zgolj s pridobitvijo ustreznih dovoljenj.
UE-ST, UE-ST1, UE-U:
– Pri oblikovanju zunanjih površin naj se upošteva vse podane usmeritve opisane pod točko VI. 'REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE.'
UE-VP:
– V severnem delu, med parkiriščem P.P3 in potjo, se obstoječo reliefno obliko zasadi z gručami dreves in grmovnic, ki bodo dodatno zastrle parkirišče.
– Tlakovano ploščad se členi z okroglimi, peščenimi oziroma s trajnicami zasajenimi površinami, v katere se zasadi drevesa. Zatravljene površine v severnem delu se zasadi z drevesi ter grmovnicami.
– Obstoječo vegetacijo se, kjer je to možno, ohrani.
– Na levem bregu reke Pivke se ohranja obstoječ pas obrečne drevesne in grmovne vegetacije (vsaj 10 m).
Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev so razvidne iz grafičnih načrtov: št. 5.4 'Ureditvena situacija OPPN PJ' in št. 5.8 'Ureditvena situacija s prikazom ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave.'
12. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
(1) Na obstoječih objektih, ki se ohranijo, so dopustne spremembe namembnosti v skladu s predvideno namensko rabo območja. Dopustni so posegi, ki so nujni za funkcionalno in varno rabo stavb ter pomenijo izboljšanje bivalnih pogojev.
(2) Do odstranitve objektov so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela.
(3) Na območju OPPN PJ so za odstranitev predvideni naslednji objekti:
Oznaka objekta: BTP m2: Parcelna številka:
------------------------------------------------------------
1 hotel 19.000,001592/2, 1625/3, 1625/4, 1625/5
vse k.o. Postojna
enostavni
objekti:
2 prodajni kiosk 13,00
3.1 prodajni 8,50
kiosk
3.2 prodajni 8,50
kiosk
3.3 prodajni 8,50
kiosk
3.4 prodajni 8,50
kiosk
4 čebelnjak 11,50
5 otroška igrala 5,00
6 montažne 18,30
sanitarije
7 prodajni kiosk 8,50
8 nadstrešek 50,00
(4) Skupna BTP vseh objektov, ki se odstranijo, je 19.140,30 m2.
(5) Rekonstrukcija in novogradnja cestnega sveta C.C1, C.C2 in C.C3 bo vplivala na posege znotraj funkcionalnega zemljišča ob cesti.
Objekti, predvideni za odstranitev, so razvidni iz grafičnega načrta št. 5.3 'Prikaz objektov predvidenih za odstranitev'.
13. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Predvidena ureditev območja OPPN PJ, ki je turistično obremenjeno in istočasno naravovarstveno zelo občutljivo, je usmerjena v dvig kvalitete ponudbe ter ohranjanje tako naravnih prostorskih prvin kot tudi ustvarjene kulturne dediščine.
(2) Padavinske vode s parkirišč in cestišča Jamske ceste naj se odvajajo preko lovilcev olj in novozgrajene kanalizacije padavinskih vod v reko Pivko. (Vpliv – (V1))
(3) Ključna prostorska poteza OPPN PJ je sprememba prometnega režima, ki bo vplivala na prometno razbremenjenost mesta Postojne. Vzpostavi se boljša povezava mesta tudi preko nove kolesarske poti s turističnimi destinacijami v širšem območju Postojne (Vpliv – (V2))
(4) Z novimi ureditvami energetske in komunalne infrastrukture naj se na določenih odsekih predvidi potrebne posege tudi izven območja OPPN PJ, in sicer:
– Na obravnavanem območju poteka obstoječi 10kV kablovod, ki ga je potrebno zamenjati z 20 kV kablovodom od RTP do T.P. Jama1 in od T.P. Jama1 do T.P. Jama2. Objekt RTP leži izven obravnavanega območja OPPN PJ. Za potrebe kasnejših del se predvidi dve dodatni trasi. Ena iz nove T.P. Jama1 in ena od T.P. Jama2 mimo uprave proti industrijski coni Veliki Otok.
– Od trafo postaje TP-Jama2 poteka obstoječi 10 kV kablovod skozi jamo do trafo postaje TP Jama3 in TP Pivka kamp, ki sta izven ureditvenega območja. Ta kabla sta primerna za napetost 10kV ter nista predmet zamenjave, zato je potrebno ohraniti 10 kV napetost na tem območju. (Vpliv– (V3))
– Predvidena je prestavitev obstoječega primarnega kanala komunalnih odpadnih vod, ki poteka od uvoza v turistični kompleks do črpališča Č1 ob Kosovelovi ulici, v predel nove glavne napajalne ceste. Na njega je preko črpališča predvidena priključitev projektirane kanalizacije komunalnih odpadnih vod za naselje Veliki otok. Na novo kanalizacijo je predvidena priključitev fekalne kanalizacije iz Kosovelove in Vilharjeve ulice. (Vpliv – (V4))
– Obstoječi cevovod, ki poteka vzdolž Jamske ceste, je potrebno zamenjati. Predvidena je priključitev na obstoječo vodovodno omrežje tž 200, ki poteka v cestnem telesu ob Titovem trgu in odcepu za Majlont.
(Vpliv – (V5))
– Predvidena je priključitev na obstoječe plinsko omrežje PE 160 na že opuščenem odcepu na križišču Kosovelove in Jamske ceste in zunanji plinovod. Obstoječa plinska postaja PP Kosovelova služi kot primarni vir za ogrevanje objektov v območju Kosovelove, Jamske in Vilharjeve ulice za potrebe ogrevanja nastanitvenih enot in pripravo tople sanitarne vode. (Vpliv – (V6))
– Predvidena je nova telekomunikacijska kabelska kanalizacija po Jamski cesti, od območja OPPN PJ, po celotni trasi proti Velikem otoku. Od roba območja OPPN PJ proti Velikem otoku se predvidi kabelska kanalizacija za možnost izgradnje nove KKS v Velikem otoku. (Vpliv – (V7))
(5) Glavna cesta severno od parkirišč pri Postojnski jami naj se načrtuje s prehodi za dvoživke, ker se preko ceste selijo krastače. (Vpliv – (V8))
(6) Ker se na meji z vzhodnim robom območja urejanja nahaja arheološko najdišče Sovič (EŠD 9601) ter njegovo vplivno območje, so na območju OPPN pričakovana morebitna odkritja arheoloških ostalin. (Vpliv – (V9))
(7) Predvideni posegi znotraj dela UE-C so predvideni na zemljiščih, ki so po veljavnih planskih dokumentih opredeljena kot najboljša kmetijska zemljišče. Posegi v tej ureditveni enoti so možni šele po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta. (Vpliv – (V10))
(8) Na območju ureditvene enote UE-RP se krajinsko uredijo brežine vodotoka (reke Pivke), kar vpliva na izboljšanje obstoječega stanja z vzpostavitvijo naravnih brežin reke, na predelih, kjer je to mogoče in zasaditvijo avtohtone obvodne grmovne in drevesne vegetacije. (Vpliv – (V11))
(9) Sprememba prometnega režima na območju UE-C vpliva na ureditev novega odcepa ter dostopa do parcel, ležečih med Jamsko in glavno napajalno cesto C.C3. (Vpliv – (V12))
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnih načrtov: št. 3.1 'Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora'
IV. NAČRT PARCELACIJE
14. člen
(načrt parcelacije)
(1) Območje OPPN PJ se razdeli na naslednje parcele:
UE-C:
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji dela regionalne ceste – Jamska cesta s krožišči, odcepom in nadhodom (C.C1, C.C2, C.C1.3, C.C1.N, C.C2.1 in C.C2.2):
– C/p1a obsega zemljišča s parc. št. 1736/1,1736/3-del, 1737/1-del, 1818/3, 1818/5, 1831/1-del, 1832/1-del, 1832/2-del, 1832/3-del, 1833/2-del, 1833/3-del, vse k.o. Zagon ter 2623/4-del, 2623/6, 2836/0-del, 2838/0-del, vse k.o. Postojna.
Površina C/p1a znaša 12.452,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji dela regionalne ceste – Jamska cesta s krožišči (C.C1, C.C1.2 in C.C1.4):
– C/p1b obsega zemljišča s parc. št. 1580/3-del, 1595/0, 1599/1-del, 1599/11, 1604/2-del, 2621/1-del, 2734/0, vse k.o. Postojna.
Površina C/p1b znaša 13.097,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji glavne napajalne ceste (C.C3 in C.C3.1):
– C/p2 obsega zemljišča s parc. št. 1574/1-del, 1579/1-del, 1579/6-del, 1579/7-del, 1580/1-del, 1580/3-del, 1580/4-del, 1580/6-del, 1580/8-del, vse k.o. Postojna.
Površina C/p2 znaša 13.212,00 m2.
– Parcele, katerih parcelacija se ohranja:
– 1571/1-del, 1599/6, 1599/8-del, 1599/13, 1599/23, 1599/24, 1599/25, 2608/22-del, 2712/0-del vse k.o. Postojna;
UE-EP:
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji objekta EP.G:
– EP/p1 obsega zemljišča s parc. št. 1582/5-del, 1582/6-del, 1582/7, 1582/8-del, 1585/0-del, vse k.o. Postojna.
Površina EP/p1 znaša 2.273,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji objekta EP.G1:
– EP/p2 obsega zemljišča s parc. št. 1582/6-del, 1582/8-del, vse k.o. Postojna.
Površina EP/p2 znaša 60,00 m2.
UE-H:
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji objekta H.HO:
– H/p1 obsega zemljišča s parc. št. 1592/2, 1625/3, 1625/4, 1625/5, 2621/7-del, vse k.o. Postojna.
Površina H/p1 znaša 13.607,00 m2.
UE-L:
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji objekta L.L1:
– L/p1 obsega zemljišča s parc. št. 1592/3, 1649/39, 2621/2, 2621/6, vse k.o. Postojna.
Površina L/p1 znaša 1.145,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji objekta L.SP:
– L/p2 obsega zemljišča s parc. št. 1649/38, 1649/47, 2621/5, vse k.o. Postojna.
Površina L/p2 znaša 1.052,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji objekta L.JD in L.L2:
– L/p3 obsega zemljišča s parc. št., 1649/40, 1649/42, 1649/4-del, vse k.o. Postojna.
Površina L/p3 znaša 1.200,00 m2.
– Parcela L/p4 je del parcele s parc. št. 1649/4-del, k.o. Postojna.
UE-P:
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji parkirišča P.P1:
– P/p1 obsega zemljišča s parc. št. 1741/1, 1741/2-del, 1831/2, 1832/1-del, 1832/2-del, 1833/3-del, 1833/4-del, 1833/5-del, 1834/1-del, 1834/2-del, 1835/1-del, 1835/2-del, 1836/0-del, 1837/0-del, 1876/1, 2823/1-del, vse k.o. Zagon ter 2838/0-del k.o. Postojna.
Površina P/p1 znaša 25.194,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji objekta P.P2:
– P/p2 obsega zemljišča s parc. št. 1580/3-del k.o. Postojna.
Površina P/p2 znaša 14.755,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji objekta P.P3:
– P/p3 obsega zemljišča s parc. št. 1736/5, 1738/2, 1818/1-del, 1818/6, 1819/0-del, 1820/0-del, 1821/0-del, 1822/0-del, 1823/0-del, 1824/0-del, 1825/0-del, 1826/0-del, 1833/2-del, vse k.o. Zagon ter 2838/0-del, vse k.o. Postojna.
Površina P/p3 znaša 4.510,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji objekta P.PMK:
– P/p4 obsega zemljišča s parc. št. 1831/, vse k.o. Zagon.
Površina P/p4 znaša 892,00 m2.
UE-PH:
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji parka z objektom PH.ČL:
– PH/p1 obsega zemljišča s parc. št. 1580/3-del, 1582/5-del, 1582/8-del, 1585/0-del, vse k.o. Postojna.
Površina PH/p1 znaša 10.655,00 m2.
UE-PP:
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji parka:
– PP/p1 obsega zemljišča s parc. št. 1831/1-del, 1876/2, 1877/3, 2823/2, vse k.o. Zagon ter 2838/0-del k.o. Postojna.
Površina PP/p1 znaša 6.955,00 m2.
UE-PR:
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji promenade PR.1:
– PR/p1 obsega zemljišča s parc. št. 1649/3-del, 1649/4-del, 1649/38-del, 1649/41, 1649/44, 1649/45, 2621/3, 2621/4-del, 2621/7-del, 2623/1, 2623/2, vse k.o. Postojna.
Površina PR/p1 znaša 3.570,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji promenade PR.2:
– PR/p2 obsega zemljišča s parc. št. 1582/8-del, 1585/0-del, 2621/4-del, 2621/7-del, 2621/8, vse k.o. Postojna.
Površina PR/p2 znaša 2.439,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji pešpoti PR.1.PP.:
– PR/p3 obsega zemljišča s parc. št. 1582/6-del, 1582/8-del, 1588/1, 1588/2, vse k.o. Postojna.
Površina PR/p3 znaša 2.825,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji objekta PR.1.O.:
– PR/p4 obsega zemljišča s parc. št. 1649/43, k.o. Postojna.
Površina PR/p4 znaša 420,00 m2.
UE-RP:
– Parcele, katerih parcelacija se ohranja:
– 1877/2 k.o. Zagon ter 2665/2 k.o. Postojna.
UE-S:
– Parcela S/p1 je del parcele s parc. št. 1592/2-del, k.o. Postojna.
– Parcela S/p2 je del parcele s parc. št. 1649/3-del, k.o. Postojna.
– Parcela S/p3 je del parcele s parc. št. 1649/4-del, k.o. Postojna.
– Parcele, katerih parcelacija se ohranja:
– 1604/1-del, 1604/3, 1604/5, 1604/9-del, 1625/2, 1625/6, 2716/1-del, 2716/3, vse k.o. Postojna.
UE-ST:
– Parcela ST/p1 je del parcele s parc. št. 1818/1-del, k.o. Zagon.
– Parcele, katerih parcelacija se ohranja:
– 1818/2, 1818/7, vse k.o. Zagon.
UE-ST1:
– Parcele, katerih parcelacija se ohranja:
– 1651/1, 1651/2, 1649/2-del, vse k.o. Postojna.
UE-U:
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji objekta U.US.:
– U/p1 obsega zemljišča s parc. št. 1649/34, 1649/35, 1649/36, 1649/46, 2623/7-del, vse k.o. Postojna.
Površina U/p1 znaša 3.187,00 m2.
– Parcele, katerih parcelacija se ohranja:
– 1649/2-del, 1649/3-del, vse k.o. Postojna.
UE-VP:
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji dela vstopnega platoja z objekti VP.I, VP.R.:
– VP/p1 obsega zemljišča s parc. št. 1819/0-del, 1820/0-del, 1821/0-del, 1822/0-del. 1823/0-del, 1824/0-del, 1825/0-del, 1826/0-del, 1828/0-del, 1829/0-del, 1831/1-del, 1832/3-del, vse k.o. Zagon.
Površina VP/p1 znaša 7.740,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji dela vstopnega platoja:
– VP/p2 obsega zemljišča s parc. št. 1818/1-del, 1819/0-del, 1828/0-del, vse k.o. Zagon, ter 2623/7-del, vse k.o. Postojna.
Površina VP/p2 znaša 2.955,00 m2.
– Okvirno načrtovana parcela, namenjena gradnji dela vstopnega platoja:
– VP/p3 obsega zemljišča s parc. št. 1828/0-del, 1829/0-del, vse k.o. Zagon.
Površina VP/p3 znaša 834,00 m2.
– VP/p4 obsega zemljišča s parc. št. 1829/0-del, vse k.o. Zagon.
Površina VP/p4 znaša 295,00 m2.
(2) Osnova za parcelacijo je podana s predlogom okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji. Možna so odstopanja od predlagane sheme pod pogojem, da s tem soglašajo vsi lastniki tangiranih parcel. Po sprejetju OPPN PJ naj parcelacijo izvede pooblaščena geodetska organizacija.
Predlog okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji, je razviden iz grafičnega načrta št. 4.3 'Načrt parcelacije z okvirno načrtovanimi parcelami, namenjeni gradnji – prikaz na katastrskem načrtu' ter št. 5.5 'Prikaz z okvirno načrtovanimi parcelami, namenjeni gradnji na ureditveni situaciji'.
15. člen
(javne površine)
(1) Grajeno javno dobro so zemljišča, namenjena takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon oziroma predpis, izdan na podlagi zakona in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni rabi. Grajeno javno dobro je tisto, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
– Obstoječe površine, ki so namenjene javnemu dobru, so deli cest, del povezave do objektov severno od upravne stavbe, del promenade, del zemljišča vodotoka – reka Pivka, objekt S.O ter obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami:
– v katastrski občini Zagon:
2823/1-del, 2823/2, 2836/0-del, 2838/0-del;
– v katastrski občini Postojna:
1625/6, 2608/22-del, 2621/1-del, 2623/4-del, 2623/6, 2665/2;
– Okvirno načrtovane površine javnega dobra, so deli cest s krožišči in cestnim priključkom, del ulice Čukovca, del promenade ter del zemljišča za in pred Jamskim dvorcem in obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami:
– v katastrski občini Zagon:
1736/1-del, 1736/3-del, 1737/1-del, 1818/3, 1818/5, 1831/1-del, 1832/1-del, 1832/2-del, 1832/3-del, 1833/2-del, 1833/3-del;
– v katastrski občini Postojna:
1574/1-del, 1579/1-del, 1579/6-del, 1579/7-del, 1580/1-del, 1580/3 -del, 1580/4-del, 1580/8-del, 1595/0, 1599/1-del, 1599/11, 1604/1-del, 1604/2, 1604/9-del, 1625/6, 1649/36-del, 1649/4, 1649/40-del, 1649/41, 1649/42, 2621/3, 2621/4, 2621/7, 2621/8, 2623/1, 2623/2, 2623/7-del, 2712/0-del, 2716/1-del, 2716/3-del, 2734/0-del;
– Okvirno načrtovane površine javnega dobra merijo okvirno 39.318,00 m2.
(2) Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
– Okvirno načrtovane javne površine so deli vstopnega platoja, parkovne površine, mostovi, levi in desni breg reke Pivke, parkirišča P.PMK in P.P2 ter del promenade s površino znotraj območja Modrijanove domačije, del površine pred Jamskim dvorcem ter del območja na Soviču ter obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami:
– v katastrski občini Postojna:
1580/3-del, 1582/5-del, 1582/6-del, 1582/7-del, 1582/8-del, 1585/0-del, 1588/1, 1588/2, 1625/2,1625/4-del, 1625/5-del, 1649/3-del, 1649/43 (samo pohodni del strehe objekta), 1649/44, 1649/45, 2623/7-del;
– v katastrski občini Zagon:
1818/1-del, 1819/0-del, 1820/0-del, 1821/0-del, 1822/0-del, 1823/0-del, 1824/0-del, 1825/0-del, 1826/0-del, 1828/0-del, 1829/0-del, 1831/1-del, 1832/3-del, 1876/2, 1877/2, 1877/3, 2838/0-del;
– Okvirno načrtovane javne površine merijo okvirno 100.274,00 m2.
(3) Zaradi nedokončnosti obstoječih parcelnih mej znotraj območja urejanja OPPN PJ se zakoličba predlagane sheme okvirno načrtovanih površin javnega dobra in okvirno načrtovanih javnih površin spremeni zaradi prilagoditve dejanskemu stanju na terenu. Po sprejetju OPPN PJ lahko zakoličbo z navedbo geokordinatnih točk izvede pooblaščena geodetska organizacija.
Javne površine in površine namenjene javnemu dobru so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.4 'Načrt členitve površin s prikazom javnega dobra in javnih površin – prikaz na katastrskem načrtu'.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
16. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN PJ se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
a. EŠD 4902 Postojna – Modrijanov mlin
b. EŠD 5080 Postojna – Jamska restavracija
c. EŠD 9601 Postojna – Arheološko najdišče Sovič
d. EŠD 23086 Postojna – Mestno jedro
e. EŠD 25186 Veliki Otok – Vas
f. EŠD 9769 Postojna – Postojnski jamski sistem
a. EŠD 4902
– Modrijanov mlin, stavbni kompleks oziroma domačija, postavljen nad reko Pivko, je gručast sestav stavb, ki je zaradi večplastnih kakovosti, od zgodovinske, etnološke do arhitekturne, zavarovan kot element nepremične kulturne dediščine.
– Ohrani oziroma izpostavi naj se prostorska markantnost poslopij, v jasno postavljeni pomenski hierarhiji: stanovanjska stavba, mlin in žaga. Prometni tokovi se omejijo in primerno preusmerijo v prostor izven domačije tako, da se vsi trije objekti povežejo v funkcionalno celoto s primerno zunanjo ureditvijo. Vse morebitne novogradnje, ki se v prostor domačije postavijo za potrebe in namen turističnega trženja celote Modrijanove domačije, morajo biti prostorsko in likovno podrejene zaščitenemu kompleksu.
– Pred pričetkom del je potrebno narediti natančni posnetek stanja vseh treh objektov (stanovanjska stavba, mlin in žaga). Pred pričetkom gradnje mora izvajalec gradbenih del zagotoviti pregled projektne dokumentacije, popis obstoječega stanja in dokumentiranje stanja objektov, evidentiranih kot kulturna dediščina v neposredni bližini gradbišča. Morebitne obstoječe razpoke ali poškodbe, ki so že prisotne na objektu, je potrebno zapečatiti, zato, da bodo vse morebitne nadaljnje poškodbe jasno razvidne. Pred pričetkom gradnje je potrebno ustrezno urediti gradbišče z gradbiščno ograjo, ki mora stati tudi v času gradnje objekta.
– Obseg gradbišča mora biti označen in urejen tako, da je jasno viden in razpoznaven od okolice. Pred rušitvenimi in zemeljskimi deli na objektih v neposredni bližini objektov, evidentiranih kot kulturna dediščina, mora investitor ali izvajalec zagotoviti predhoden pregled stanja pristojnemu zavodu in stalne meritve na potencialno ogroženih objektih. Na podlagi rezultatov meritev se po potrebi izvajajo ukrepi pri tehnologiji gradnje.
– Na fasado ni dovoljeno pritrjevati infrastrukturnih in komunalnih naprav ali napeljav. V okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali funkcionalno integriteto varovane tehniške dediščine v širšem prostoru, ter bi lahko pomenili moteče elemente.
– V tehniško dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi in sanacijskimi deli v smislu ohranitve in boljše prezentacije objekta, vključno s pripadajočo opremo.
– Za ureditev mlina in žage za odvzem bazenske vode je treba pred pridobitvijo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi.
– Za gradnjo se lahko uporabi le mehanizacija, ki je izdelana skladno z emisijskimi normami za vibracije gradbenih strojev. Za vibracije in stresljaje, ki nastajajo ob rušenju objektov in s slovensko zakonodajo še niso opredeljeni, se praviloma uporablja kriterije nemškega standarda DIN 4150 ali avstrijskega ÖNORM S 9020 ali švicarskega standarda SN 640312. V času gradnje naj izvajalec del vzpostavi pogostejši nadzor nad stanjem objektov Modrijanovega mlina. Med gradnjo mora izvajalec spremljati stanje in vse morebitne ugotovljene poškodbe sanirati v skladu z navodili pristojnega zavoda ter v nadaljevanju prilagoditi tehnologijo gradnje v primeru poškodb zaradi vibracij. Izvajalec del je po končanju gradnje dolžan izvesti sanacijo morebitnih poškodb na objektu kulturne dediščine. Dovoz do gradbišča naj se uredi v čim večji oddaljenosti od objektov Modrijanovega mlina. Zaradi čim manjšega vpliva na temelje objekta domačije EP.D je potrebno v primeru izkopa gradbene jame za novi objekt le-to odmakniti vsaj 4 metre stran od objekta EP.D. Predvideni novi objekti (EP.G in EP.G1) naj se vkopljejo v tla le toliko, kot je nujno potrebno.
b. EŠD 5080
– Objekt Jamske restavracije je bil prenovljen, zato večji posegi niso predvideni oziroma primerni. Potrebno je zagotoviti redno vzdrževanje objekta v sedanji obliki, v originalnem materialu ter sanirati še preostala moteča stanja v neposredni bližini.
c. EŠD 9601
– Območje Arheološkega najdišča Sovič se varuje kot arheološki rezervat, upošteva se usmeritve v zvezi z varstvom arheološke dediščine kot jih je podal ZVKDS OE Nova Gorica in Ministrstvo za kulturo.
d. EŠD 23086
– Na območju enote kulturne dediščine Postojna – mestno jedro ni predvidenih prostorskih posegov razen ureditve priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
– Za objekt na p.št. 1599/24 se predvidi revitalizacijo z ohranjanjem stavbnega tkiva, gabaritov, naklonov strehe, razmerja med fasadnimi površinami in odprtinami, gradiv in materialov ter dekorativnih arhitekturnih elementov / ohranjanje prevladujočega stavbnega tipa.
e. EŠD 25186
– Na območju enote kulturne dediščine Veliki otok – vas se ohranja obstoječa raba.
f. EŠD 9769
– Ob vsakem zemeljskem posegu na območje UE-L je obvezno opraviti predhodno arheološko raziskavo, ki jo opravi ZVKDS v okviru javne službe in skladno z letnim načrtom dela ZVKDS ali usposobljen zunanji izvajalec pod strokovnim nadzorom ZVKDS na stroške investitorja skladno s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine. Na ureditvenih enotah UE-H in UE-PR je potreben spremljevalni arheološki nadzor zemeljskih izkopov. V kolikor pride do odkritja arheoloških ostalin, je potrebno to območje arheološko raziskati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine. Tako nadzor kot arheološko raziskavo krije investitor posega. Na ureditvenih enotah UE-S, UE-C in UE-P je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave.
(2) Za vse posege v ali v bližino objektov kulturne dediščine je potrebno upoštevati smernice ter pridobiti mnenje oziroma soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. O začetku gradbenih del znotraj ureditvenih enot UE-L, UE-PR, UE-EP in UE-H je potrebno predhodno obvestiti ZRSVN OE Nova Gorica zaradi spreminjanja stanja zavarovanega območja.
(3) Pri določanju namenske rabe prostora je potrebno namensko rabo območij, na katerih je evidentirana kulturna dediščina, prilagoditi rabi, ki bo v največji meri omogočala varovanje, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine.
(4) Preprečijo naj se vsi posegi, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblika in s tem vrednost kulturne dediščine.
(5) Ob zemeljskih posegih na posameznih ureditvenih enotah na območju OPPN je potrebno, upoštevajoč smernice pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, opraviti predhodne arheološke raziskave oziroma spremljevalni nadzor izkopov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
17. člen
(varstvo okolja in naravnih virov)
(tla)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se bodo uporabile infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili predpisov, ki določajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili predpisov, ki določajo ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(3) Na območjih, kjer so predvideni gradbeni posegi, se rodovitni del tal ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohranita rodovitnost in količina. Pri skladiščenju rodovitne prsti se prepreči mešanje živice z mrtvico. Rodovitno prst se namensko uporabi za sanacijo degradiranih površin.
Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah.
(4) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja.
(5) V primeru razlitja nevarnih snovi naj se izvedejo sanacijski ukrepi s takojšnjim izkopom onesnažene zemljine in njenim deponiranjem na ustrezno lokacijo.
(6) V brežine vodotoka Pivka se posega minimalno na območjih, kjer ni prisotne obvodne drevnine, s čimer se le-ta v največji možni meri ohranja, s tem pa se zmanjša možnost vodne erozije. Utrjevanje erodiranih brežin naj se izvaja le tam, kjer je to nujno potrebno in na sonaraven način. Neposrednim posegom v brežine vodotoka se je potrebno izogibati.
(7) Odkrite površine tal naj se ustrezno uredi in sanira.
(8) V času gradnje in po njej je potrebno zagotoviti vse tehnične in druge ukrepe za preprečitev odtekanja odpadnih voda in drugih nečistoč v tla in okolico.
18. člen
(površinske vode)
(1) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja vodnega režima struge reke Pivke in obstoječih odtočnih razmer padavinske vode. Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda naj bodo usklajene z veljavno zakonodajo. Vse odpadne vode iz novih ali preurejenih objektov je potrebno priključiti na javni kanalizacijski sistem.
(2) Vsi objekti in pripadajoča komunalna infrastruktura se morajo nahajati izven priobalnega pasu. Ob strugah vodotokov mora biti omogočen prost prehod. Objekte v priobalnem pasu je možno rekonstruirati v skladu s predpisi.
(3) Erozijsko delovanje površinskih voda bo preprečeno z ureditvijo odvodnjavanja površinskih voda, infrastrukturni posegi ter gradnja objektov pa se bo vršila izven območja priobalnega pasu.
(4) Projektna rešitev odvodnjavanja napajalne ceste mora biti takšna, da se prepreči erozijsko in škodljivo delovanje padavinske vode.
(5) Za vse predvidene posege v vodni režim in ureditev reke Pivke je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo.
(6) Premostitvene objekte je treba zasnovati tako, da se svetli pretočni profil struge reke Pivke ne bo zmanjšal. Na predelu omenjenih posegov je potrebno izvesti še ustrezno protierozijsko zaščito struge.
(7) Projektne rešitve morajo upoštevati neoviran dostop do vodomerne postaje površinskih vodotokov in merilnega mesta za določanje kakovosti površinskih vodotokov.
(8) Vsi predvideni posegi ne smejo ovirati izvajanja vzdrževalnih del na vodotokih. Vsa infrastruktura mora biti projektirana tako, da bo prenesla obremenitev s TGM pri izvajanju vzdrževalnih del.
(9) Med gradnjo je potrebno zagotoviti ustrezno zaščito vodotokov, tako da se prepreči onesnaženje vodotokov in spiranje peska v vodotok.
19. člen
(talne vode)
(1) V času gradnje je potrebno predvideti vse varnostne ukrepe in organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje podtalnice ali površinskega vodotoka, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi.
(2) Vse vozne površine bodo vodotesno utrjene z nameščenimi robniki, ustrezno nagnjene proti iztokom, ki bodo opremljeni z lovilci olj. Travnate površine bodo od voznih površin fizično ločene.
20. člen
(narava)
(1) Območje urejanja posega v eno posebno varstveno območje (Natura območje), štiri ekološko pomembna območja, eno zavarovano območje in eno območje predlagano za zavarovanje. Na območju plana se nahajata dve naravni vrednoti državnega pomena.
Natura območje:
– Območje Nanoščica – porečje (SI5000017), opredeljeno za pet kvalifikacijskih vrst ptic.
Ekološko pomembna območja:
– Notranjski trikotnik (31300),
– Porečje Nanoščice (54500),
– Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (80000) ter
– Postojnski jamski sistem (50131).
Zavarovano območje in območje predlagano za zavarovanje:
– Postojnski jamski sistem – Postojnska jama (241), naravni spomenik ter
– Regijski park Snežnik (199), predlagani regijski park.
Naravne vrednote:
– Postojnski jamski sistem (241), geomorfološka, hidrološka, geološka, zoološka,
– Pivka (2365FV), hidrološka, geomorfološka,
– Hauptmanov kevderc, (42171), geomorfološka,
– Ciganska luknja (42172), geomorfološka.
(2) Na podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti se predvideni posegi izvajajo v obsegu in na način, da ne bodo uničene, poškodovane ali bistveno spremenjene lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto ter da ne bodo poslabšane življenjske razmere, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto.
(3) Na ekološko pomembnih območjih so posegi načrtovani tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov rastlinskih in živalskih vrst ter njihovo medsebojno povezanost.
(4) Na predlagani drevesni naravni vrednoti se posegi izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje dreves ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču.
(5) Na območjih, predlaganih za zavarovanje, naj se posegi in dejavnosti, pazljivo izvajajo.
(6) Posegi v vegetacijo ob strugi naj se izvajajo le z namenom vzdrževanja primerne pretočnosti struge in omejenega odstranjevanja odmrlega in poškodovanega drevja in grmovja po visokih vodah. Dela naj se izvajajo v čim večji meri ročno.
(7) Glavna cesta severno od parkirišč pri Postojnski jami naj se načrtuje s prehodi za dvoživke, saj se preko ceste selijo krastače (Bufo bufo).
(8) Zaradi neposrednega vpliva na zavarovano območje Postojnski jamski sistem naj se upošteva predpisan varstveni režim in se pri gradnji objektov ne minira, prepovedano je povzročati vibracije ali eksplozije v bližini jame.
(9) Zagotovijo naj se vsi tehnični ukrepi, da med gradnjo ne bo prišlo do prašenja jamskih rovov in jamskega inventarja.
(10) Pri načrtovanju razsvetljave se upoštevajo naslednje usmeritve:
– načrtuje naj se uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice,
– uporabijo naj se žarnice s čim manjšim deležem UV-svetlobe ter
– v drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno.
(11) Zbiranje, odvoz in zavarovanje odpadkov mora biti urejeno tako, da je preprečen dostop zveri do zabojnikov.
(12) Glede na neposredno bližino naravnih vrednot – Hauptmanov kevdrc, ident. št. 42171 in Ciganska luknja, ident. št. 42172 je potrebno dela v neposredni bližini izvajati na način, da se v jame ne posega, se jih ustrezno zaščiti ter izvede vse potrebne predhodne in spremljevalne raziskave.
21. člen
(zrak)
(1) V času gradnje je območja večjih posegov potrebno sprotno kultivirati in s tem preprečevati tudi prašenje. Vozilom je potrebno, na prehodu z gradbišča na asfaltno podlago, z vodo očisti pnevmatike tako, da ne bo prihajalo do raznosa zemljin na cesto, kjer se po osušitvi praši.
(2) Ob rušenju obstoječega hotela je potrebno zagotoviti vlaženje gradbišča, da se zmanjšuje prehajanje prašnih delcev v ozračje.
(3) Med urejanjem območja plana je potrebno čim večji del tovornega prometa preusmeriti tako, da ne bo obremenjeval bližnjih naselij.
(4) Med obratovanjem mora povzročitelj obremenitve zagotoviti izpuščanje dimnih plinov v okolje samo skozi odvodnik kurilne naprave. Za zmanjšanje obremenitev okolja je potrebno predvideti učinkovitejšo rabo energije in zamenjavo fosilnih goriv z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika.
(5) Pri gradbenih delih ter pri obratovanju objektov je potrebno zagotoviti vse potrebne ukrepe za preprečevanje onesnaženja.
22. člen
(hrup)
(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(2) Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju določene z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08).
(3) Z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi je potrebno zagotoviti dovoljene ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju.
23. člen
(odpadki)
(1) Pri izvajanju gradbenih del pri urejanju parkirišč ter rušenju objekta hotela Jama je potrebno nastale količine gradbenih odpadkov ločevati v največji možni meri že pri samem postopku nastajanja. Investitor mora upoštevati določila Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08). V primeru rušitve obstoječega hotela Jama je izdelava načrta ravnanja z gradbenimi odpadki obvezna.
(2) Pred izvedbo rušitvenih del je potrebno urediti prostor za zbiranje in ločevanje nastalih gradbenih odpadkov. Na območju začasne deponije za zbiranje nastalega gradbenega materiala naj bo urejen prostor za ločeno zbiranje nastalih gradbenih odpadkov. Posamezno vrsto nastalega gradbenega odpadka (tudi nevarne odpadke) je potrebno oddati v predelavo pooblaščenim organizacijam za ravnanje s tovrstnimi odpadki, o čemer je potrebno pridobiti potrdilo (evidenčni list). Potrjene evidenčne liste, ki jih bodo pridobili ob predaji odpadkov, je potrebno hraniti pet let. Gradbene odpadke, ki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi in sodijo po predpisih med inertne odpadke, je dovoljeno odložiti na odlagališču inertnih odpadkov.
(3) Izvajalec gradbenih del mora gradbene odpadke dati v predelavo pooblaščeni organizaciji, če količine povzročenih odpadkov v celotnem času presegajo najmanjše količine odpadkov, ki jih določajo predpisi.
(4) Material od zemeljskih izkopov se lahko uporablja pri rekultivaciji tal, nasipavanju zemljišč zaradi vzpostavitve novega stanja tal in pri zapolnjevanju izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal. Če se zemeljski izkop ali umetno pripravljena zemljina uporabljata kot polnilo pri graditvi objektov, je treba zagotoviti, da so glede onesnaženosti izpolnjene zahteve, ki jih določajo predpisi. Umetno zemljino lahko pripravi le pooblaščena organizacija. V zgornjo plast se lahko vgradi tudi humusni nanos, če ni onesnažen in se pridobi na kraju gradnje nasipa.
(5) Odstranitev vseh nevarnih odpadkov (v kolikor bodo med gradnjo nastali) je potrebno izvesti ročno.
(6) Papir, plastiko in les je potrebno zbirati in kompaktirali ločeno ter predati pooblaščeni organizaciji v predelavo. Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih v ta namen locira ekološke otoke.
(7) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov iz proizvodnih dejavnosti mora biti ločeno od komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi. Način zbiranja, odvoza in končne oskrbe odpadkov bo opredeljen glede na količine, vrste in lastnosti odpadkov.
(8) Pri gradnji in posegih naj se uporabljajo visoko kakovostni materiali. Ves odpadni material, ki bo ostal ob rušitvenih delih in med gradnjo objektov je potrebno odpeljati na urejeno deponijo izven zavarovanega območja.
(9) Zasipanje mokrotnih površin ekološko pomembnih območij ni sprejemljivo.
24. člen
(elektromagnetno sevanje)
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključke telekomunikacijskega omrežja se zgradi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Kjer je mogoče, se traso kabelske kanalizacije načrtuje v skupnem koridorju z ostalo komunalno infrastrukturo.
25. člen
(vegetacija)
(1) Ob poseganju na območje gozdov mora investitor upoštevati optimalno nadomeščanje ekološke funkcije vegetacije. Posegi v gozd in gozdni prostor se dovoljujejo le znotraj obravnavanega območja, izvedejo se na način, da se minimalno posega v gozd. Ogolitev gozdnih površin znotraj območja urejanja je prepovedana.
(2) Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij obstoječe vegetacije je po posegu z gradnjo prizadete gozdne površine potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Potrebna je sanacija novo nastalega gozdnega roba z zasaditvijo ustreznih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
(3) Gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih izven območja lokacijskega načrta mora ostati neovirano.
(4) V brežine vodotoka Pivka se posega minimalno na območjih, kjer ni prisotne obvodne drevnine, s čimer se le-ta v največji možni meri ohranja. Posegi v obvodno drevnino naj se izvedejo izključno z namenom njihovega ohranjanja. V primeru zasaditev in ureditev parkovnih površin naj se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste.
(5) Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse tehnične ukrepe za preprečitev širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Pri gradbenih delih je potrebno zemljo, na kateri rastejo, odpeljati na posebno deponijo. Če se invazivne vrste pojavijo po gradnji, je potrebno čim pogosteje kositi in s tem zatirati njihovo razrast.
(6) Pred sprejetjem izvedbenega prostorskega akta in pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj je kakršnokoli poseganje v gozd in gozdni prostor, razen običajnega gospodarjenja z gozdom znotraj načrtovanega območja, prepovedano.
(7) Objekti morajo biti od gozdnega roba odmaknjeni najmanj eno višino drevesa (20 m), kjer pa to zaradi objektivnih pogojev ni možno izpolniti, naj se v tem pasu odstrani vsa potencialno nevarna drevesa.
(8) V območju preglednih trikotnikov križišč, kolesarskih in peš prehodov ter preglednih kotih državne ceste se sme saditi le vegetacijo, katere višina rasti ne presega 0,75 m. Zasajene zelene meje ne smejo ovirati preglednosti na državni cesti in njenih priključkih, njihova višina pa tudi ob največji razraščenosti ne sme presegati 0,75 m.
(9) Drevesa je potrebno saditi tako, da je odmik prve linije dreves od zunanjega roba vozišča državne ceste tolikšen, da krošnje dreves tudi ob največji razraščenosti ne posegajo v prosti profil državne ceste. Koreninski sistem dreves ob največji razraščenosti ne sme ogrožati varnosti prometa na državni cesti in stabilnosti ceste.
(10) Ob izvedbi predvidenih posegov se ne sme zapirati dostopov do okoliških gozdov in omejevati gospodarjenja s temi gozdovi.
(11) Posek lesne vegetacije ob začetku gradnje na območju predvidenega parkirišča se izvede v obdobju od 15. avgusta do 15. marca, to je izven obdobja razmnoževanja večine živali in gnezditvenega obdobja ogroženih in zavarovanih vrst ptic.
26. člen
(varovanje krajinskih značilnosti)
(1) Z ohranjanjem razmerij med posameznimi rabami v kulturni krajini je potrebno ohraniti krajinsko sliko območja. Ohraniti je potrebno strnjenost gozdnih površin ter obvodni prostor in mokrotne površine.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave so razvidni iz grafičnih načrtov: št. 5.8 'Ureditvena situacija s prikazom ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave.'
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
27. člen
(varstvo pred požarom, hidrantno omrežje in intervencijske poti in površine)
(1) V sklopu OPPN PJ se urejajo zunanje površine, ki deloma tudi z načrtovanim posegom spreminjajo namembnost. Velik del površin zavzemajo parkirišča in zelene površine, ki so že prisotne in se varujejo. Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Za preprečevanje nastanka požara naj se odstranijo ali zmanjšajo vsi vzroki za požar in se usposobi lastnike, upravljavce in najemnike za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo:
– za posamezni objekt ali celoto mora biti pripravljen požarni red in požarni načrt ter načrt evakuacije, ki mora biti usklajen z intervencijskimi enotami, za posamezni objekt oziroma za celoto mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje in kontrola požarnovarnostnih naprav in opreme. Za potrebe hidrantnega omrežja mora biti zagotovljena stalna kontrola delovanja in njegovo vzdrževanje.
(2) V pogledu požarne varnosti naj se načrtovane spremembe ali nove urbane površine opremi z vso potrebno protipožarno infrastrukturo. Skladno s predpisi naj načrtovano hidrantno omrežje zagotavlja zadostno oskrbo kompleksa s požarno vodo. Glede na predvideno gradnjo objektov je potrebno zagotoviti 10 l/s vode za gašenje. Vsa varna območja naj se načrtujejo znotraj ureditvenega območja OPPN PJ.
(3) Za zagotavljanje višjega standarda varnosti vozil se na parkiriščih načrtuje nova hidrantna mreža. Načrtujejo naj se tudi intervencijske površine, do katerih mora biti izveden utrjen dostop za najmanj 10 t osne obremenitve.
(4) Študija ali Zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami se upošteva določila predpisov s področja zagotavljanja požarne varnosti ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo.
28. člen
(potresna varnost)
(1) Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) potresne lestvice, ki velja na tem območju. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, katerim so lahko izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, napeljavi in vgrajeni opremi zaradi deformacij nosilne konstrukcije,
– škode zaradi dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.
29. člen
(poplavna ogroženost)
(1) Najvišji zabeležen vodostaj reke Pivke je na koti 519,73 n.m.v (8,60 m nad normalo). V primeru 100-letne vode so vsi načrtovani objekti na levem bregu reke Pivke delno poplavno ogroženi.
Poplavo levega brega Pivke je pričakovati le enkrat v 100 letih. Ker se višina poplavne vode dviguje počasi, ni potrebe po načrtovanju signalnih naprav in naprav za alarmiranje obiskovalcev znotraj poplavnega območja. V primeru napovedi obsežnejših padavin ob predhodno visokemu vodostaju je dolžnost upravljavca, da parkirišča zapre. Nivo ekstremno visoke (stoletne vode) se v zadnji fazi razlitja zaradi velikih površin dviguje počasi, zato vozila na parkiriščih niso ogrožena, saj je čas obiska Postojnske jame krajši kot je potreben čas dviga gladine reke Pivka nad najnižjo koto ureditve v območju UE-VP in UE-PP.
(2) Z nameravanimi posegi se z ničemer ne spreminja oziroma vpliva na sosednja območja, saj se zaradi obravnavanih posegov ne bo spreminjala velikost poplavnega območja, prav tako se s predvidenim posegom ne povečuje poplavna ogroženost območja.
(3) Na poplavnem območju niso načrtovane dejavnosti niti posegi v prostor, ki bi imeli ob poplavi škodljive vplive na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali bi povečali poplavno ogroženost območja. Obstoječa čistilna naprava ima koto preliva 518,80, kar je nad nivojem 50 letnih vod, iz česar sledi, da je poplavna varnost čistilne naprave zagotovljena in se le ta ne spreminja.
(4) Vsi nezahtevni in enostavni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi, ki se nahajajo na poplavno ogroženem območju, se ob napovedi poplav odstranijo oziroma premestijo na ustrezno poplavno neogroženo območje.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom so razvidni iz grafičnega načrta št. 5.9 'Ureditvena situacija s prikazom ureditev za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom'.
VIII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
30. člen
(prometno omrežje)
(1) Znotraj ureditvene enote UE-C v smeri JV-SZ poteka obstoječa Jamska cesta (C.C1, C.C2), ki je regionalna cesta RT-913, odsek 6105 Postojna–Motel Erazem od km 0.0 + 467,25 m do km 1.0 + 358,48 m.
(2) Prometna ureditev:
– Obstoječe križišče med Jamsko cesto in Kosovelovo ulico se ohrani.
– V km 05 + 302,20 m se uredi krožno križišče (C.C1.2), na katerega se priključi predvidena glavna napajalna cesta (C.C3) za območje Postojnske jame z enosmernim prometom v smeri od Kosovelove ulice proti Postojnski jami.
– Na načrtovani glavni napajalni cesti C.C3 se uredi odcep in dostop do parcel ležečih med Jamsko in napajalno cesto. Dostopna pot (C.C3.1) se odcepi na jugozahodnem delu in poteka vzporedno s traso glavne napajalne ceste v predvideni svetli širini do 3,5 m.
Na krožišče je priključen uvoz-izvoz (C.C1.4) iz parkirišča P.P2 in priključek promenade PR.2 za hotelski kompleks (H.HO), kjer se uredi obračališče za avtobuse in osebna vozila ter obračališče za intervencijska vozila.
– V km 1.0 + 045,79 m se ohrani uvoz na parkirišče za kolesarje, motorje in rent-a-car (PMK).
– V km 1.0 + 160,00 se uredi krožno križišče (C.C1.3) za dostop do severozahodnega avtobusnega parkirišča (P.P3) oziroma zahodnega parkirišča za osebna vozila (P.P1).
– V km 1.0 + 303,00 se uredi prestavljeni priključek (C.C2.1) za zgornji del naselja Veliki otok in za dostop do upravne stavbe (U.US), preko katerega se uredi tudi dostop do stanovanjske hiše ST.S1.
– Obstoječi uvoz v km 1.0 + 358,48 m se ukine.
(3) Trasni elementi krožnega križišča C.C1.2:
– višinsko se prilagodi obstoječi cesti (ca. 521,00 n.m.v.)
– računska hitrost v = 40 km/h v območju križišča
– srednje majhno urbano krožno križišče
– zunanji premer Dz = 35.0 m
– notranji premer Dn = 18.0 m
– povozni del sredinskega otoka š = 1.50 m
– število voznih pasov v krožnem križišču: 1 pas
– širina krožnega vozišča: 7.0 + 1.50 = 8.0 m
– uvozni radij je R = 12.0 m
– izvozni radij R = 14.0 m
– hodnik za pešce je širine š = 1.60 m
– kolesarska steza je širine š = 1.75 m
– bankina: 1 x 0.50 m
Trasni elementi krožnega križišča C.C1.3:
– višinsko se prilagodi obstoječi cesti (približno 519,20 n.m.v.)
– računska hitrost v = 40 km/h v območju križišča
– srednje majhno urbano krožno križišče
– zunanji premer Dz = 35.0 m
– notranji premer Dn = 18.0 m
– povozni del sredinskega otoka š = 1.50 m
– število voznih pasov v krožnem križišču: 1 pas
– širina krožnega vozišča: 7.0 + 1.50 = 8.0 m
– uvozni radij je R = 12.0 m
– izvozni radij R = 14.0 m
– hodnik za pešce je širine š = 1.60 m
– kolesarska steza je širine š = 1.75 m
– kolesarska steza je širine š = 2.00 m
– bankina: 1 x 0.50 m
Trasni elementi glavne napajalne ceste C.C3:
– napajalna cesta se začne ca. na koti 518,50 n.m.v.
– vozišče napajalne ceste 2 x 2.5 m
– dvosmerna kolesarska steza 2 x 1.25 m
– pločnik 1 x 1.5 m
– pločnik 1 x 1.5 m
Trasni elementi Jamske ceste med križiščem s Kosovelovo in C.C1.2:
– vozišče ceste 2 x 3.5 m
– enosmerna kolesarska steza 1 x 1.20 m
– pločnik 1 x 1.6 m
– zelenica 1 x 2.9 m
Trasni elementi Jamske ceste med krožiščema C.C1.2 in C.C1.3:
– vozišče ceste 2 x 3.5 m
– enosmerna kolesarska steza 1 x 2.00 m
– enosmerna kolesarska steza 1 x 1.20 m
– zelenica 1 x 3.50 m (do 6.5 m)
– pločnik 1 x 2.0 m
– pločnik 1 x 1.6 m
Trasni elementi Jamske ceste med krožiščem C.C1.3 do meje območja na severozahodu:
– vozišče ceste 2 x 3.5 m
– enosmerna kolesarska steza 1 x 2.00 m
– enosmerna kolesarska steza x 2.00 m
– pločnik 1 x 1.6 m
– pločnik 1 x 1.6 m.
(4) Na Jamski cesti severno od krožišča C.C1.3 (pod območjem UE-ST) se uredijo prehodi za dvoživke.
(5) Napajalna cesta se načrtuje pod koto 100 vode, kar pomeni, da bo v primeru katastrofalne poplave neprevozna. V tem primeru se promet uredi po Kosovelovi in Jamski cesti.
31. člen
(kolesarski in peš promet)
(1) Kolesarski in peš promet ob Jamski cesti se uredi skladno z idejnim projektom Kolesarske steze v mestu Postojna, AGA d.o.o. Postojna.
(2) Za nemoten peš promet se na spodnji strani Jamske ceste uredi pločnik širine 1.60 m v celi dolžini od ca. 100 m severozahodno od križišča Kosovelove ulice z Jamsko cesto do zgornjega roba območja, na zgornji strani Jamske ceste pa od krožnega krožišča C.C1.2 naprej. Na lokaciji mostu se pločnik lokalno zoži na 1.0 m zaradi omejene širine mostu. Na obeh krožiščih se uredijo prehodi za pešce.
Pločniki se izvedejo ob priključkih na posamezna parkirišča širine 1.60 m do 2.0 m. Ob novi glavni napajalni cesti C.C3 se predvidi obojestranski pločnik širine 1.50 m do 2.0 m.
Ob zgornjem krožišču C.C1.3 se za prečkanje Jamske ceste predvidi ureditev nadhoda (C.C1.N), ki preko stopnišča poveže parkirišče (P.P1) z vstopnim platojem (VP).
(3) Ob Jamski cesti od ca. 100 m severozahodno od križišča Kosovelove ulice z Jamsko cesto do krožnega križišča C.C1.2 se uredi enostranska enosmerna kolesarska steza širine 1.20 m. Na tem delu se kolesarska steza loči od vozišča z zelenico in drevoredom širine 2.90 m, od pločnika pa z vrtnim robnikom z višinsko razliko 5 cm. Naprej, do mosta čez reko Pivko, se uredi obojestranska enosmerna kolesarska steza širine 1.75 m, Na lokaciji mostu se, zaradi omejene širine mostu, kolesarski promet odvija po vozišču.
Od mostu do krožnega križišča C.C1.3. se uredi obojestranska enosmerna kolesarska steza na zgornji strani širine 1.20 m ločena od vozišča z zelenico širine do 3.80 m, na spodnji strani pa širine 2.0 m. V krožnem križišču C.C1.3 in naprej do konca ureditvenega območja se uredi obojestranska kolesarska steza širine 2.0 m.
Ob glavni napajalni cesti C.C3 se na spodnji strani uredi dvosmerna kolesarska steza širine 2.50 m.
Kolesarske steze so ločene od vozišča s cestnim robnikom z višinsko razliko 12 cm, od pločnika pa z vrtnim robnikom z višinsko razliko 5 cm.
Na zgornji strani Jamske ceste, od mosta do krožnega križišča C.C1.3. se uredi kolesarska pot ločena od vozišča z zelenico širine do 3.80 m.
(4) V območju priključevanja na državne ceste se uredijo za promet pešcev in kolesarski promet pločniki in kolesarske poti, ki so od cestišča ločeni z dvignjenimi cestnimi robniki ter so v naselju opremljeni z javno razsvetljavo.
(5) Vse površine, ki so ob vozišču namenjene pešcem, morajo biti brez komunikacijskih ovir in morajo zagotavljati varno uporabo vsem funkcionalno oviranim osebam. Investitor mora na zaokrožitvah cestnih priključkov ali na lokacijah potopljenih robnikov, preko katerih poteka pločnik z zarisanim prehodom za pešce, izvesti klančino za gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja in za kolesarje.
(6) Na lokacijah, na katerih obstaja nevarnost padcev pešcev, je treba na zunanji strani pločnikov postaviti varovalno ograjo v skladu s predlogom TSC 02.210 Varnostne ograje – Pogoji in način postavitve, kar mora biti ustrezno obdelano v projektni dokumentaciji.
32. člen
(mirujoči promet)
(1) Obstoječa parkirišča na obravnavanem območju zagotavljajo 892 parkirnih mest za osebna vozila, 28 za avtobuse in 20 za avtodome. Na območju obstoječih stihijsko razmeščenih parkirnih površin se uredi nove zelene površine v skladu s podrobnejšo namensko rabo (UE-PH in UE-PP).
(2) S predvideno ureditvijo se zagotovi najmanj 867 parkirnih mest za osebna vozila, 31 za avtobuse, 24 za avtodome, 20 za motorna kolesa ter 6 parkirnih mest za kolesa, in sicer:
UE-P:
– parkirišče P.P1 z obstoječimi 360 parkirnimi mesti in novimi 134 PM na predvideni razširitvi proti reki Pivki in 91 PM proti severozahodu, skupaj 600 PM za osebna vozila. Parkirišče P.P1 se razširi proti severu v okviru zarisanih gabaritov ter proti jugu vzdolž zahodnega dela Jamske ceste. Širitev parkirišča P.P1 proti jugu naj se odmakne od brežin reke Pivke in se uredi ter izkoristi le v primeru pričakovanih povečanih potreb po dodatnih parkirnih mestih. Ob ustreznem načrtovanju je ukrep izvedljiv. Za območje parkirišč P.P1, ki posega na varovano območje Nanoščica – porečje, ekološko pomembno območje, prednostni habitatni tip in območje zavarovanih vrst, je nivojska širitev parkirišča edina primerna tehnično izvedljiva možnost.
– parkirišče P.P2 s 270 PM za osebna vozila in 24 PM za avtodome. Parkirišče se ustrezno infrastrukturno opremi tudi za potrebe turističnih dejavnosti. Tlorisni gabarit ostaja nespremenjen.
– parkirišče P.P3 za avtobuse z obstoječimi 23 PM in 8 novimi PM na predvideni razširitvi proti upravni stavbi, skupno 31PM.
– parkirišče P.PMK ima predvidenih 20 PM za motorna kolesa, 6 PM za kolesa in 2 PM za rent-a car. Parkirišče se uredi na mestu obstoječih parkirnih površin vzhodno od Jamske ceste za potrebe vstopnega platoja VP kot del krajinsko urejene površine, ki se nameni spremljevalnim dejavnostim območja, v smislu ohranjanja narave.
– parkirišče C.C2.2 z 10 PM za osebna vozila je namenjeno za potrebe uprave. Preurejene manipulativne in parkirne površine (C.C2.2) se nameni zaposlenim in obiskovalcem upravne stavbe.
(3) Na območju parkirišč naj se velike reklamne table zamenjajo z manjšimi.
(4) Parkirne površine obravnavanega območja se delno nahajajo pod koto stoletnih vod (519,73 m.n.v) in se jih v primeru napovedi obsežnih padavin ob visokem vodostaju zapre.
33. člen
(splošni pogoji za izvedbo prometnega omrežja)
(1) Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in tehnične specifikacije.
Pogoji glede priključevanja objektov na grajeno javno dobro so razvidni iz grafičnih načrtov: št. 5.10 'Prometno-tehnična situacija z idejno višinsko regulacijo'.
34. člen
(energetsko omrežje – visoko napetostni razvod)
(1) Pri načrtovanju in izvedbi celotnega energetskega omrežja naj se predvidi ustrezna zaščita zaradi lege objektov na poplavno ogroženem območju.
(2) V območju obdelave OPPN Postojnska jama se nahajajo dve transformatorski postaji, T-273 Jama1 (za potrebe Hotela Jama) in T-211 Jama2 (za potrebe jame in ostalih objektov). Oprema trafo postaje je izvedena za visoko napetost nazivne napetosti 10 kV. Od trafo postaje TP-Jama2 poteka tudi obstoječi 10 kV kablovod skozi jamo do trafo postaje TP Jama3 ter do trafo postaje TP Pivka kamp. Omenjena kabla sta primerna za napetost 10 kV, ter nista predmet zamenjave, tako se ohrani 10 kV napetost na tem območju.
(3) Zaradi rušitve obstoječega hotela se izvede kabelsko spojko na obstoječih 10 kV kablih, kateri so položeni proti trafo postajam v jami. Kabelska spojka se izvede v jašku za obstoječim hotelom.
(4) Glede na predvidene objekte ter ocenjeno porabo posameznega objekta se predvidi zamenjava trafo postaje T-273 (1x (630 kVA 10/0,4 kV na 630 kVA 10/20/0,4 kV) in 1x (160 kVA 10/0,4 kV na 630 kVA 10/20/0,4 kV) na lokaciji ob predvidenem hotelu H.HO ali v njegovem pritličju. Trafo postaja se gradbeno predvidi za namestitev dveh trafo enot do 1000 kVA. V TP Jama2 T-211 se predvidi zamenjava transformatorja iz 400 kVA 10/0,4 kV na 630 kVA 10/20/0,4 kV.
(5) Električna oprema T.P.-jev se definira skozi projektno dokumentacijo. Predvidi se ukinitev 10 kV visoko napetostnega nivoja na področju Postojne, zato se načrtuje in vgradi 20 kV opremo v nove objekte in zamenja se 10 kV opreme v obstoječih elektroenergetskih objektih in kabelskih povezavah.
(6) Na obravnavanem območju poteka obstoječi 10 kV kablovod, katerega se zamenja z 20 kV kablovodom v novi kabelski kanalizaciji 4 x Φ 160 mm od RTP do T.P. Jama1, in 3 x Φ 160 mm od T.P. Jama1 do T.P. Jama 2. Objekt RTP meji na območje OPPN PJ.
Predvidi se tri dodatne trase: kabelska kanalizacija 2 x Φ160 mm iz nove T.P. Jama1 proti obstoječemu 20 kV daljnovodu, kabelska kanalizacija 2 x Φ 160 mm od T.P. Jama2 mimo upravne stavbe proti industrijski coni Veliki Otok in kabelska kanalizacija 4 x Φ 160 mm po predvideni napajalni cesti C.C3 do predvidene kanalizacije v delu Jamske ceste C.C1.
Na osnovni trasi se na lomih kablovodov zgradi betonske jaške 150 x 150 x 180 cm. Jaške se pokrije z lahkim/težkim litoželeznim pokrovom in napisom »Elektrika«.
(7) Jaški kabelske kanalizacije in transformatorske postaje morajo biti dostopni iz javnih površin (stalen dostop).
35. člen
(nizko napetostni razvod)
(1) V OPPN PJ je predvideno nizko napetostno napajanje novih in obstoječih objektov. Vsa novo zgrajena kabelska kanalizacija se izvede z zaščitnimi cevmi minimalno 3 x Ø 110 mm. Cevi se po predvideni trasi položi na globino 80 cm (vrh cevi) na peščeno podlago in s peskom tudi zasuje. Pod voznimi površinami je potrebno cevi obbetonirati z 20 cm slojem betona MB 15. Enako se polaga tudi odcepe do posameznih hiš. Na osnovni trasi se na lomih kablovodov zgradi betonske jaške 150 x 150 x 150 cm, na ostalem delu in ob NN razvodnih omarah pa jaške 110 x 100 x 100 cm. Jaške se pokrije z lahkim/težkim litoželeznim pokrovom in napisom »Elektrika«.
(2) Posamezne NN razvodne omare in merilne omare se predvidi v sklopu obdelave projektne dokumentacije. Te omare morajo biti nameščene na stalno dostopnih mestih, običajno na fasadah ali na mejnih zidovih.
(3) Znotraj ureditvenih enot UE-EP, UE-VP in UE-H potekajo pod predvidenimi objekti obstoječi NN kablovodi. V sklopu obdelave projektne dokumentacije se predvidi nadomestne NN kablovode v kabelski kanalizaciji izven območja predvidenih objektov.
(4) Znotraj poplavnega območja naj se vse priključne omarice za napajanje posameznih enostavnih prodajnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi, predvidijo nad poplavno koto 519,73 n.m.v.
36. člen
(javna razsvetljava)
(1) Javna razsvetljava v območju obdelave se uredi vzporedno z ostalim omrežjem na robu pločnika ob meji parcele v cevi Ø 50 mm. Jaške se koristi skupno z ostalimi instalacijami.
(2) Izvede naj se razsvetljava ceste Postojna–Veliki otok (C.C1, C.C2 in C.C3) in razsvetljava vseh krožišč in križišč. Pri izbiri načina osvetlitve in karakteristik svetilk je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja.
37. člen
(plinovod)
(1) Predvidi se povezava na obstoječe plinsko omrežje PE 160 na že puščenem odcepu na križišču Kosovelove in Jamske ceste in zunanji plinovod za potrebe kompleksa Postojnska jama. Obstoječa plinska postaja PP Kosovelova je kot primarni vir za ogrevanje objektov v območju Kosovelove, Jamske in Vilharjeve ulice za potrebe ogrevanja nastanitvenih enot in pripravo tople sanitarne vode. Investitor za primarni razvod je koncesionar.
38. člen
(druga gospodarska infrastruktura – telekomunikacije)
(1) Pri načrtovanju in izvedbi druge gospodarske infrastrukture naj se predvidi ustrezna zaščita zaradi lege objektov na poplavno ogroženem območju.
(2) Predvidi se nova kabelska kanalizacija po Jamski ulici od območja OPPN PJ po celotni trasi proti Velikem otoku. V krožišču se predvidi nov odcep proti hotelu H.HO.
(3) Glavne trase telefonske kabelske kanalizacije se predvidi s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm, odcepi do posameznih manjših objektov pa z 2 x PEHD cevmi premera 50 mm. Kjer je mogoče, se traso kabelske kanalizacije načrtuje v skupnem koridorju z ostalo komunalno infrastrukturo.
(4) Na obravnavanem območju se upošteva obstoječo komunalno infrastrukturo telekomunikacij, ki se jo na mestih posega, ustrezno zaščititi.
(5) Znotraj ureditvenih enot UE– VP in UE-H potekajo pod predvidenimi objekti obstoječi telekomunikacijski kablovodi, zato se v sklopu obdelave projektne dokumentacije predvidi nadomestno kabelsko kanalizacijo izven območja predvidenih objektov.
(6) Na obravnavanem območju bo zgrajeno sodobno optično telekomunikacijsko omrežje, zato se v sklopu obdelave projektne dokumentacije temu prilagodi telekomunikacijske priključke in notranje instalacije.
39. člen
(kabelska televizija)
(1) Za potrebe omrežja kabelske televizije se zgradi primarni razvod in priključke do objektov. Celotno omrežje se zgradi podzemno vzporedno s telekomunikacijami v cevni kanalizaciji. Kanalizacija se zgradi s cevmi Ø 50 mm. Število cevi se določi glede na pomembnost trase, kar je potrebno uskladiti s soglasodajalcem.
(2) Na osnovni trasi se na lomih kablovodov zgradi jaške v betonskih ceveh Ø 80 cm, na ostalem delu razvodnega omrežja pa jaške v betonskih ceveh Ø 60 cm. Jaške se pokrije z lahkim/težkim litoželeznim pokrovom in napisom »KTV«. V projektno dokumentacijo PGD se vključi kabelska kanalizacija za možnost izgradnje KKS v Velikem otoku.
(3) Po predvideni napajalni cesti cesti C.C3 se predvidi novo kabelsko kanalizacijo. V delu trase, kjer nova napajalna cesta sovpada s traso obstoječe KKS kabelske kanalizacije, se predvidi prestavitev omrežja kabelske televizije v pločnik projektirane ceste. V začetni točki sekanja se predvidi nov jašek Ø 80 cm, ki naj zajame novo in staro kabelsko kanalizacijo. Enako naj se predvidi tudi v predelu okoli in preko mostu čez reko Pivko do obstoječega KKS jaška na obstoječem parkirišču Postojnske jame.
40. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Pri načrtovanju komunalnega omrežja naj se predvidi ustrezna zaščita zaradi lege objektov na poplavno ogroženem območju.
(2) Obstoječi cevovod, ki poteka vzdolž Jamske ceste, se zamenja. Navezava priključka se izvede na obstoječi vodovod ltž 200, ki poteka v cestnem telesu ob Titovem trgu in odcepu za Majlont. Zaradi tehnične zahtevnosti prevezave na obstoječe omrežje in križanja s primarnim vodovodom Majlont–Tržaška cesta mora dela opraviti po skrbno pripravljenem tehnološkem načrtu upravljavec vodovoda Kovod Postojna.
(3) Glede na višinsko razliko rezervoarja na Soviču je predvideti na posameznih priključkih v spodnjem delu reducirne ventile oziroma reducirno postajo, ki jo določi distributer. Omrežje je izvedeno iz NL 200 cevi delavnega tlaka 12 bar ter spajanje na ltž armature s spojkami. Predvideni so nadtalni oziroma podtalni (če je mogoča vgradnja) hidranti H-80, ki zagotavljajo pokritost celotnega kompleksa v smislu požarne varnosti.
(4) Izvedba priključkov za posamezne objekte se predvidi direktno na zunanje omrežje s podzemnimi ventili in cestno kapo, kar omogoča izločitev posameznega priključka iz obratovanja v primeru okvare. Po priporočilih distributerja naj se vodomerne jaške združi za več objektov skupaj v enem jašku ter po potrebi obnovi hišne priključke.
(5) Obstoječi vodovod v ureditvenem območju, ki poteka pod predvidenimi objekti se prestavi.
41. člen
(kanalizacijsko omrežje in komunalne odpadne vode)
(1) Pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja naj se predvidi ustrezna zaščita zaradi lege objektov na poplavno ogroženem območju.
(2) Na območju OPPN PJ je zbiranje in odvajanje odpadnih vod urejeno v javnem mešanem kanalizacijskem sistemu, ki transportira vse odpadne vode, preko črpališča pri objektu »Klavnica« na končno dispozicijo v centralno čistilno napravo Stara vas.
(3) Predvidi se prestavitev obstoječega primarnega fekalnega kanala, ki sedaj poteka od območja uvoza v turistični kompleks (C.C.1.2.) preko razbremenilnika, do črpališča pri objektu »klavnica«, v območje nove glavne napajalne ceste C.C3. Na prestavljeni kanal se priključijo le fekalne vode, tako naj prestavljeni kanal poteka mimo razbremenilnika. Nanj se preko črpališča Č1 predvidi priključitev fekalne kanalizacije (kanal 1) za naselje Veliki otok,. Na kanal 1 se priključi fekalna kanalizacija upravne stavbe (U.US) in zgornjega dela naselja Veliki otok, fekalna kanalizacija obstoječih sanitarij (VP.S), predvidenega prodajnega objekta (VP.I) ter samopostrežne restavracije (VP.R) Fekalna kanalizacija hotelskega kompleksa (H.HO) z wellnesom, ter obstoječega in predvidenega gostinsko prodajnega objekta (EP.G) in (EP.G1) se priključi na primarno kanalizacijo v območju krožišča C.C1.2.
Na primarni fekalni kanal se v širini glavne napajalne ceste C.C3 predvidita dva priključka kanalizacije Kosovelove in Vilharjeve ulice skladno s projektom »Kanalizacija Kosovelova in Vilharjeva ulica v Postojni«, st. 90/2002, izdelan pri NG projektiranje inženiring Magda Svetina Mercina s.p. iz Sežane, v decembru 2002.
(4) Po končani izgradnji fekalne kanalizacije in priključitvi obstoječih sanitarij na javno kanalizacijo se obstoječa čistilna naprava RP-ČN odstrani.
(5) Obstoječa fekalna kanalizacija v ureditvenem območju, ki poteka pod predvidenimi objekti, se prestavi.
42. člen
(padavinske vode)
(1) Padavinske vode (meteorne vode) s parkirišč se odvedejo preko lovilcev olj v reko Pivko. Odvodnjavanje meteorne vode z vozišča Jamske ceste se uredi s pomočjo prečnih in vzdolžnih naklonov preko novozgrajene meteorne kanalizacije in lovilca olj v reko Pivko. Meteorne vode nove napajalne ceste se preko prečnih in vzdolžnih nagibov odvedejo preko novozgrajene meteorne kanalizacije in lovilca olj v reko Pivko.
(2) Potencialno onesnaženje padavinske kanalizacije z olji in peskom mora biti onemogočeno z vgradnjo lovilcev olj ter z usedalniki peska.
(3) Lovilci olja morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2, ki zagotavlja večjo stopnjo čiščenja odpadnih vod za izpust v vode.
(4) Odvodnjavanje padavinskih voda s tlakovanih površin vozišča, pločnika ter kolesarske steze in drenažne oziroma zaledne vode iz parcel ni dovoljeno priključiti v javno kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih vod.
(5) Minimalna začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogočati priključitev cestnih požiralnikov in meteornih voda z bližnjih dvorišč in parkirišč z upoštevanjem nadkritja najmanj 0,8 m.
43. člen
(pogoji za izvedbo komunalnega omrežja)
(1) Pri načrtovanju rekonstrukcije in prestavitve kanalizacijskega omrežja je potrebno pridobit.
(2) Za izvedbo komunalne infrastrukture na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti RS mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti še pred pridobitvijo vodnega soglasja.
(3) Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni v novozgrajeno javno kanalizacijo v ločenem sistemu, z zadnjima revizijskima jaškoma, lociranima na zemljiščih posameznih lastnikov priključkov s spoji priključkov v javno kanalizacijo v revizijskih jaških na javni kanalizaciji.
(4) Direktno v javno kanalizacijo se lahko priključujejo le komunalne odpadne vode iz objektov, katerih tla so iznad kote zajezitvene višine, ki je praviloma definirana z višino terena na mestu priključka na javni kanal. Prostore in površine, ki ležijo izpod zajezitvenih višin, je potrebno ustrezno proti zajezitveno zaščititi z vgradnjo protipovratnih zaklopk ali namestitvijo internega črpališča.
(5) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati tiste odpadne vode, ki ustrezajo zahtevam in pogojem skladno s predpisi, ki urejajo področje odpadnih voda, sicer morajo posamezni uporabniki s predčiščenjem ali drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo.
(6) V varstvenem pasu 5 m od osi kanalizacije je omejena saditev drevesnih vrst, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in širino ter s tem povzročajo okvare in zamašitve na kanalizacijskem sistemu.
Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo so razvidni iz grafičnih načrtov:
št 5.11 'Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo'.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
44. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
(1) Posegi na območju OPPN PJ se lahko izvajajo po etapah. Vsak izveden del posamezne etape mora tvoriti zaključeno funkcionalno celoto s pripadajočo komunalno opremo, prometno ureditvijo ter zunanjo ureditvijo in ne sme ovirati ali prejudicirati izvedbe drugih predvidenih objektov ali ureditev.
(2) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah OPPN PJ se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežji, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne ureditvene enote.
(3) V vseh etapah izvajanja OPPN PJ je potrebno zagotoviti nemoten prometni dostop do objektov ter vseh naravnih ter kulturnih vrednot na območju.
(4) Po končanju gradbenih del na celotnem območju ali na posameznih odsekih se sanirajo začasne površine deponij materiala in zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale površine.
45. člen
(začasna raba zemljišč)
Do pričetka gradnje predvidenih objektov, naprav in ostalih ureditev, se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene in druge namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost zemljišča, ne vpliva na vse izpostavljene, zavarovane naravne in kulturne vrednote območja ter ne ovira načrtovanih posegov.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
46. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Za zagotavljanje varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– V skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov, mora investitor pred posegom v gozd in gozdni prostor pridobiti dovoljenje in soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
– O začetku gradbenih del na ureditvenih enotah UE-L, UE-PR, UE-EP in UE-H je potrebno predhodno obvestiti ZRSVN OE Nova Gorica.
– Ob upoštevanju predpisov, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, se lahko stroški predhodnih arheoloških raziskav krijejo iz državnega proračuna v okviru javne službe. V primeru, da se investitor odloči za izvedbo raziskav pred uveljavitvijo prostorskih aktov oziroma pred terminom, ki ga je, skladno s predpisi o kulturni dediščini, mogoče zagotoviti v okviru načrta ZVKDS, lahko raziskave opravi tudi drug ustrezno usposobljen izvajalec, ob strokovnem nadzoru ZVKDS in na stroške investitorja.
– Kolikor ustrezne predhodne arheološke raziskave niso opravljene in njihovi rezultati niso ustrezno vključeni v vsebino prostorskega akta, stroški arheoloških raziskav ob morebitni naključni najdbi arheološke ostaline v fazi gradnje ali drugih posegih prostor, izvedenih na območju, ki ga ureja prostorski akt, bremenijo izključno investitorja.
– Za izdajo pogojev in soglasij na območju varstvenih pasov državnih cest na podlagi predpisov, ki urejajo javne ceste, je potrebno zaprositi Direkcijo RS za ceste.
– V primeru oviranja prometa na državni cesti si mora investitor oziroma izvajalec v skladu s predpisi o javnih cestah pridobiti dovoljenje za popolno ali delno zaporo ceste Direkcije RS za ceste.
– Če bi zaradi gradbenih del znotraj predvidenega območja prišlo do onesnaženja državne ceste in ostalega dela prometnih površin, jih mora posamezen izvajalec del takoj očistiti na svoje oziroma investitorjeve stroške. Redna čiščenje državne ceste in ostalih cestnih površin je obvezno med vso gradnjo in takoj po dokončanju del.
– Pred dokončanjem del mora posamezen izvajalec del gradbišče očistiti ter odvečni in odpadni material odpeljati na ustrezno odlagališče na svoje oziroma investitorjeve stroške.
– Kakršen koli fizični poseg v cestno telo in cestni svet državne ceste zaradi tehnologije izvajanja del ni dovoljen. Ob morebitni poškodbi vozišča državne ceste zaradi tehnologije izvajanja del mora posamezen izvajalec del takoj odpraviti poškodbe in na vozišču državne ceste vzpostaviti prvotno stanje na svoje oziroma investitorjeve stroške.
– Gradbena dela ne smejo ovirati prometa na državni cesti. Zaradi preglednosti na državni cesti mora biti ves material od zunanjega roba vozišča državne ceste oddaljen vsaj 3,0 m ali tudi več, če to zahteva preglednost na tej državni cesti, in odložen ter shranjen, tako da je zagotovljena varnost prometa na njej.
– Izvajalec del je dolžan v skladu s predpisi med izvajanjem del zavarovati promet na državni cesti s ustrezno cestnoprometno signalizacijo. Postavi in vzdržuje jo usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje na stroške izvajalca del. Izvajalec del je dolžan izvajati stalen nadzor nad postavljeno prometno signalizacijo in jo odstraniti takoj po dokončanju del, zaradi katerih je bila postavljena.
– Začetek in dokončanje del za vsak posamezen objekt znotraj obravnavanega OPPN je treba javiti Direkciji RS za ceste, Območje Koper.
– Po dokončanju del mora posamezen investitor na predpisanih obrazcih pripraviti za vnos v informacijski sistem kataster signalizacije (KATSIG) vse podatke o postavljeni in izvedeni prometni signalizaciji in prometni opremi.
– Vse spremembe na državni cesti mora posamezen investitor po dokončanju del vnesti v Banko cestnih podatkov (BCP) Direkcije RS za ceste.
– Izvajalec del oziroma investitor mora najmanj osem dni pred pričetkom gradbenih posegov, pogojenih z urejanjem območja, obvestiti Kovod Postojna, d.o.o. ter obvezno naročiti zakoličbo trase obstoječega vodovoda in kanalizacije s sestavo zapisnika o zakoličbi ter z upravljavcem dogovoriti nadzor nad izvajanjem gradbenih del v območju obstoječih komunalnih vodov.
– Pričetek gradnje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je potrebno prijaviti na Kovod Postojna, d.o.o. Gradnjo objektov in napeljav javnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, vključno s priključki, lahko izvaja vsak usposobljen izvajalec pod nadzorom pooblaščenega organa, posege v obstoječi sistem javnega vodovoda in kanalizacije pa izvaja upravljavec ali od upravljavca pooblaščen izvajalec.
– V primeru, da se s predvideno gradnjo posega na vodna in priobalna zemljišča v lasti RS, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih predpisov, ki urejajo stvarnopravna razmerja. Prošnjo za sklenitev pogodbe se naslovi na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje. Pogodba služi kot pravica graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, v skladu s predpisi o vodah in jo je treba skleniti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
– V primeru posega na vodno in priobalno zemljišče v lasti RS za gradnjo premostitvenih objektov je potrebno skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice po določilih, ki urejajo stvarnopravna razmerja. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države.
47. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Pri brutoetažnih površinah novo predvidenih objektov (EP.G, EP.G1, H.HO, PH.ČL, RP.M3, VP.I, VP.R, C.C1.N) so dopustna ± 10% odstopanja, kjer je prostorsko to izvedljivo.
(2)
– Preko gradbene meje lahko pri objektih EP.G in EP.G1 segajo nadstreški, napušči, senčila, vendar ne za več kot 1.5 m.
– Gradbene meje objektov H.HO, L.L1 in L.SP lahko odstopajo zaradi prilagajanja dejanskemu stanju na terenu, vendar v okviru parcele, namenjene gradnji in sicer ne za več kot 2.0 m.
– Preko gradbene meje lahko na zahodni strani objekta H.HO segajo nadstreški, napušči, senčila, vendar ne za več kot 1.5 m. Nad pritličjem objekta H.HO lahko na zahodni strani sega nadstrešek, vendar v okviru parcele, namenjene gradnji in sicer ne za več kot 12.0 m.
– Gradbena linija objektov H.HO, L.L1 in L.SP lahko odstopa zaradi prilagajanja dejanskemu stanju na terenu, vendar v okviru parcele namenjene gradnji in sicer ne za več kot 0.5 m.
– Preko gradbene linije lahko pri objektih L.L1 in L.SP segajo nadstreški, napušči, senčila, vendar ne za več kot 1.0 m, ter fasadna opna, vendar ne za več kot 0.5 m.
– Preko gradbene linije lahko pri objektu PH.ČL segajo nadstreški, napušči, senčila, vendar ne za več kot 1.0 m.
– Gradbene meje in linije objektov VP.I in VP.R lahko odstopajo zaradi prilagajanja dejanskemu stanju na terenu, vendar v okviru parcele, namenjene gradnji in sicer ne za več kot 1.5 m.
– Preko gradbene meje lahko pri objektih VP.I in VP.R segajo nadstreški, napušči, senčila in stopnišča, vendar ne za več kot 1.5 m.
(3) Pri tlorisnih gabaritih so dopustna odstopanja do ± 1.0 m v okviru posamezne parcele, namenjene gradnji. Izven gabarita objektov lahko segajo nadstreški ali oblikovni poudarki posamezne fasade, če ne presegajo parcele namenjene gradnji in če ne presegajo 10% tlorisne površine. Odstopanja kletnih etaž so lahko do ± 2.0 m pod pogojem, da so v okviru posamezne parcele, namenjene gradnji.
(4) Pri višinskih gabaritih so dopustna odstopanja do ± 1.0 m. Komunikacijska jedra za dostop do teras, izvedba tehničnih naprav in dostopov za vzdrževanje streh lahko segajo nad predvideno višino H max. Zaradi konstrukcijskih zahtev in prilagajanja kotam zunanje ureditve ob objektih so dopustna potrebna višinska odstopanja, ki so nujna za izvedbo objektov RP.M3, C.C1.N, EP.G., EP.G1 in PR.1.PP.
(5) Pri višinski regulaciji terena so dopustna odstopanja do ± 0.5 m, razen regulacija terena v okviru ureditvene enote UE-VP, kjer so dopustna odstopanja pogojena z zahtevami poplavne varnosti. Pri višinskih kotah pritličja so dopustna odstopanja do ± 0.5 m, razen višinske kote objektov VP.I in VP.R, kjer so dopustna odstopanja pogojena z zahtevami poplavne varnosti.
(6) Zaradi nedokončnosti obstoječih parcelnih mej znotraj območja urejanja OPPN PJ se zakoličba regulacijskih elementov in parcel, namenjenih gradnji ter površin javnega dobra in javnih površin lahko spremeni zaradi prilagoditve dejanskemu stanju na terenu. Zakoličbo naj izvede po sprejetju OPPN pooblaščena geodetska organizacija.
(7) Območje delnih gradbenih posegov, ki so v grafičnem delu odloka zavedeni v UE-C, segajo zaradi nedokončnosti mej tudi na parcele št. 1651/2 in 1651/2. Zato naj se pred izvedbo posega določijo dokončne meje in naj se gradbene posege predvidi izven omenjenih parcel.
(8) Izjemoma so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
V soglasju z upravljavcem so dopustne tudi izvedbe komunalnih in energetskih vodov, ki jih v fazi priprave OPPN ni bilo mogoče predvideti.
(9) Izjemoma so dopustne spremembe posameznih prometnih ureditev zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi. Pod enakimi pogoji je dopustna tudi sprememba višinske nivelacije cest glede na zahteve poplavne varnosti oziroma zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
Dopustna je tudi sprememba ureditve in pozicije priključkov na regionalno in občinsko cesto. V soglasju z upravljavcem so dopustne tudi izvedbe novih priključkov, ki jih v fazi priprave OPPN ni bilo mogoče predvideti.
(10) Pri številu parkirnih mest na območju so dopustna 10% odstopanja.
XI. KONČNE DOLOČBE
48. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti OPPN)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Postojna (prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 46/05) ter določila Ureditvenega načrta Sovič (Uradni list RS, št. 76/94), ki veljajo za območje tega OPPN.
49. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidene ureditve so v območju OPPN PJ dopustna investicijska in redna vzdrževalna dela, urejanje zelenih in utrjenih zunanjih zemljišč, postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z določbami 8. člena tega odloka ter sprememba namembnosti skladno s podrobnejšo namensko rabo območja in določbami 5. člena tega odloka.
50. člen
(vpogled v OPPN)
Grafični in tekstualni del odloka o OPPN PJ je na vpogled na Občini Postojna.
51. člen
(pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določil v sedmem odstavku 13. člena, po katerih je izvedba posegov v območju UE-C možna šele po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta.
Št. 3505-2/2009
Postojna, dne 21. julija 2009
Župan
Občine Postojna
Jernej Verbič l.r.
