Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO1B) in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07) je Občinski svet Občine Postojna na 21. seji dne 21. 7. 2009 sprejel

V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Center v Postojni (Uradni list RS, št. 5/08) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se za prvim odstavkom doda novo besedilo, »spremembe in dopolnitve odloka je pod številko projekta AA-08/07 v mesecu juniju 2009 izdelal Atelje Aleksandra, Aleksandra Leban Meze s.p.«.

V Odloku o OPPN Center se 2., 3., 4. in 5. člen črtajo, dodajo pa se členi od 3.–46. člena, ki se glasijo, kot sledi v nadaljnjem besedilu.

Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Center obsega dele mestnega središča, združene ob glavnih centralnih točkah: Titov trg, Zeleni otok mesta, območje tržnice, Tržaška cesta.
Funkcionalno je območje obdelave razdeljeno na naslednje ureditvene enote:
TT – Titov trg
ZO – Zeleni otok mesta
PC – Poslovni center
H – Historično jedro
TR – Tržaška ulica
PS – Upravno poslovni center
AP – Območje avtobusnega postajališča
Območje urejanja obsega mestno jedro Postojne, ki je omejeno na naslednji način:
– na JV strani s Cesto na Kremenco deloma s Cankarjeve, Vojkove ulice, deloma Ljubljanske ceste,
– na S strani z ulico Luke Čeča in Tomšičevo ulico do Prečkanja Jamske ceste in dela Vilharjeve ulice,
– na SZ strani z linijo, ki poteka na robu urbaniziranega dela mesta, na brežini, ki pada proti športnemu parku,
– na JZ zahodno od Stritarjeve in Prečne ulice do Ceste na Kremenco.
Površina obravnavanega območja znaša 14.283 ha. Območje se nahaja v celoti v k.o. Postojna.
Območje je v celoti komunalno urejeno. Priključeno je na vso infrastrukturo.

OPPN Center je sestavljen iz tekstualnega dela, grafičnega dela in prilog.
Tekstualni del sestavlja besedilo odloka.
Seznam prilog Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN):

– priloga 1: ŠIFRANT-PRILOGA K TABELI OBJEKTOV
– priloga 2: TABELA POSAMEZNIH OBJEKTOV
– priloga 3: SEZNAM PARCEL IN MAPNA KOPIJA
– priloga 4: SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
– priloga 5: MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
– priloga 6: PROGRAM PRIPRAVE
– priloga 7: GRAFIČNI DEL
           List št. 0    VPLIVNO OBMOČJE                 1:500
           List št. 1    UREDITVENO OBMOČJE Z RUŠITVAMI  1:500
           List št. 2    PRIKAZ PROSTORSKE UREDITVE      1:500
           List št. 3    PROMETNA SITUACIJA              1:500
           List št. 4    PARCELACIJA, GRADBENE PARCELE
                         ZAKOLIČBA IN                    1:500
           List št. 5    ZELENE IN JAVNE POVRŠINE        1:500
           List št. 6    VIŠINSKA REGULACIJA – PREREZI   1:500
           List št. 7    ZBIRNA KARTA KOMUNALNIH NAPRAV  1:500
           List št. 8    SITUACIJA KANALIZACIJE          1:500
           List št. 9    SITUACIJA VODOVODA              1:500
           List št. 10.1 ELEKTRIČNE INSTALACIJE/SITUACIJA
                         OBST. RAZVODI                   1:500
           List št. 10.2 ELEKTRIČNE INSTALACIJE/SITUACIJA VN
                         NAPAJANJE                       1:500
           List št. 10.3 ELEKTRIČNE INSTALACIJE/SITUACIJA NN
                         RAZVOD IN JAVNA RAZSVETLJAVA    1:500
           List št. 11.1 ELEKTIČNE INSTALACIJE – OBSTOJEČA TK
                         KABELSKA KANALIZACIJA  1:500
           List št. 11.2 ELEKTIČNE INSTALACIJE – PREDVIDENA TK
                         KABELSKA KANALIZACIJA           1:500
           List št. 11.3 ELEKTIČNE INSTALACIJE – PREDVIDENA
                         CTV KABELSKA KANALIZACIJA       1:500
           List št. 12   PROSTORSKI PRIKAZI
– priloga  8: OBRAZLOŽITVE
           8.1 Obrazložitev ključnih urbanističnih
           odločitev
           8.2 Predvidene rušitve po posameznih
           področjih
           8.3 Obrazložitev zasnove prometnih rešitev

Celovita ureditev mesta Postojna vključuje usmeritve za:
– prometno ureditev, vključno z mirujočim prometom,
– ureditev javnih, zelenih in pol-javnih površin,
– predvidene odstranitve neustreznih objektov, ki odstopajo od želene ureditve,
– pozidavo prostih in sproščenih zemljišč,
– obnovo obstoječih objektov ter nadomestne gradnje,
– označevanje in reklamiranje znotraj območja, ki mora biti v skladu z občinskimi predpisi, ki urejajo področje oglaševanja.

Vplivno območje OPPN Center je prikazano na listu št. 0 VPLIVNO OBMOČJE.
Vplivno območje OPPN Center povečini sledi meji območja obdelave.
Vpliv preko meja območja je omejen na posamezne objekte in prometnice v času gradnje.
Posamezni objekti:
Pri gradnji nadomestnega objekta H20 in H20A bo oviran promet po delu Tomšičeve ulice.
Vplivi v času gradnje so razdeljeni na 4 območja:
1. Ureditev krožišč na Titovi cesti in Cesti na Kremenco
Pri gradnji krožišč bo prisoten vpliv na sosednja območja, saj bo moten promet in se bodo predvidoma vršile delne zapore prometa.
2. Ureditev Tržaške ceste
Pri ureditvi Tržaške ceste skupaj z ureditvijo Trga padlih borcev in prostora pred stavbo sodišča bo prihajalo do delnih zapor prometa in motenega mirujočega prometa v tem delu. Motena bo tudi dostopnost do dvorišč, ki se napajajo s Tržaške ceste.
3. Ureditev Titovega trga z zaporo prometa preko trga
Ureditev Titovega trga z zaporo prometa preko trga in gradnjo nove povezovalne ceste za novim objektom hotela Kras bo vplivala predvsem na potek prometnih tokov, tako proti Postojnski jami kot tudi po drugih prometnicah. Prišlo bo tudi do občasnih popolnih zapor prometa na tem območju.
4. Ureditev Ulice 1. maja
Ureditev Ulice 1. maja v izteku z zaporo prometa od stavbe pošte proti križišču bo vplivala na obremenitev drugih povezovalnih cest.

Ureditveno območje obsega parcele s seznama, priloženega v nadaljevanju besedila.
PRILOGA 3: SEZNAM PARCEL IN MAPNA KOPIJA, vse k.o. Postojna.

Namenska raba prostora je prikazana na listu št. 2 PRIKAZ PROSTORSKE UREDITVE.
Grafična priloga: List št. 2 – PRIKAZ PROSTORSKE UREDITVE, merilo 1:500.

Namenska raba za posamezne objekte je opredeljena v šifrantu Priloga 1: ŠIFRANT-PRILOGA K TABELI OBJEKTOV
Splošne skupne usmeritve namenske rabe so sledeče:
TT – Titov trg
Območje poslovno-upravnih stavb in stanovanj.
V pritličju objektov, kjer se že izvaja javni in pol-javni program, je potrebno tega ohranjati. Sprememba namembnosti iz obstoječih poslovnih in storitvenih dejavnosti v stanovanja ni možna. Predvidene so mirne storitvene, obrtne in turistične dejavnosti. Prvenstveno je območje namenjeno: gostinskim lokalom, trgovinam, mirni obrtni dejavnosti (z upoštevanjem maksimalne ravni hrupa za stanovanjska območja) in storitvenim dejavnostim kot so banka, agencija, pisarna.
Sprememba namembnosti hotela v drugo dejavnost ni možna, je pa dopustna v kombinaciji z drugimi storitvenimi dejavnostmi v okviru hotelske ponudbe.
ZO – Zeleni otok mesta
Območje urejanja zajema obstoječe mestne parkovne površine ter travnate površine med stavbo pošte in poslovno-trgovskim centrom »Primorka« ter med Titovo cesto in Cesto na Kremenco.
Zemljišče se nahaja na parcelah št.:
– 379/10, 379/1, 374/16, 374/1 vse k.o. Postojna, ter v cestnem svetu Titove ceste.
Zeleni otok mesta se ohranja v označenem obsegu in uredi v mestni park s spremljajočimi dejavnostmi kot so otroško igrišče, drsališče, objekt sladolednega vrta oziroma gostinski lokal ob objektu sedanje pošte.
Obstoječi objekt pošte je namenjen poslovno-trgovski dejavnosti.
Objekt sladolednega vrta mora ohranjati gostinsko dejavnost. Možna je kombinacija ali sprememba v pokrito otroško igrišče ali galerijo.
Objekt naj ima predvidene prostore za javne sanitarije.
PC – Poslovni trgovski center
Objekti, namenjeni poslovno, upravno – trgovski in stanovanjski dejavnosti. Predvidene so mirne storitvene in obrtne dejavnosti. Trgovina z živili ne sme presegati površine 500 m2.
H – Historično jedro
Območje poslovno-upravnih stavb in stanovanj.
Predvidene so mirne storitvene in obrtne dejavnosti ter stanovanja. Eno ali večstanovanjske stavbe. Prvenstveno je območje namenjeno: gostinskim lokalom, trgovinam, mirni obrtni dejavnosti (z upoštevanjem maksimalne ravni hrupa za stanovanjska območja) in storitvenim dejavnostim kot so banka, agencija, pisarna.
TR – Tržaška ulica
Območje poslovno-upravnih stavb in stanovanj.
V pritličju objektov, kjer se že izvaja javni in pol-javni program, je potrebno tega ohranjati, sprememba namembnosti iz obstoječih poslovnih in storitvenih dejavnosti v stanovanja ni možna. Predvidene so mirne storitvene in obrtne dejavnosti. Prvenstveno je območje namenjeno: gostinskim lokalom, trgovinam, mirni obrtni dejavnosti (z upoštevanjem maksimalne ravni hrupa za stanovanjska območja) in storitvenim dejavnostim kot so banka, agencija, pisarna in turistična dejavnost. Eno ali večstanovanjske stavbe.
Vsi novi objekti ali nadomestne gradnje ob Jenkovi ulici naj v pritličju izvajajo opisan javni in pol-javni program z garažami in servisnimi prostori.
PS – Upravno poslovni center
Območje poslovno-upravnih stavb in stanovanj.
Predvidene so mirne, storitvene in obrtne dejavnosti ali izključno stanovanjski objekti. Glede obrtno-storitvenih dejavnosti je potrebno upoštevati maksimalne ravni hrupa za stanovanjska območja.
AP – Območje avtobusnega postajališča
Območje namenjeno avtobusnemu postajališču in novemu parkirišču. Stavbe se nameni poslovno-upravni in trgovski dejavnosti ter tržnici.

Namembnost in raba objektov je razvidna iz preglednice objektov (PRILOGA 2: TABELA POSAMEZNIH OBJEKTOV) in je poleg ostalega določena še s klasifikacijo, ki je priložena k tabelam vseh objektov (PRILOGA 1: ŠIFRANT-PRILOGA TABELI OBJEKTOV).

Rušitve v posameznih območjih so predvidene skladno z grafično prilogo na listu št. 1 UREDITVENO OBMOČJE Z RUŠITVAMI in s prilogo št. 8 OBRAZLOŽITVE, 8.2 Predvidene rušitve po posameznih področjih.
Grafična priloga: List št. 1 – UREDITVENO OBMOČJE Z RUŠITVAMI, merilo 1:500.
Priloga št. 8: OBRAZLOŽITVE – 8.2. Predvidene rušitve po posameznih področjih.

TLORISNI GABARITI
Osnovni gabariti novih objektov so razvidni v grafični prilogi.
Velikost novih objektov in nadomestnih gradenj je omejena na odmik od parcelne meje sosednjega zemljišča in odmik od javnega dobrega ter z gradbeno linijo, ki je prikazana v grafični prilogi. V ostalih smereh je možna sprememba tlorisnih dimenzij s toleranco +/-10%.
VERTIKALNI GABARITI OBJEKTOV
Kote pritličja nadomestnih in novih objektov so razvidne v grafičnih prilogah št. 6 Prerezi, prečni prerezi in višinska regulacija.
Etažnost objektov je razvidna iz šifranta objektov.
Izvedba kletnih etaž ni obvezna, kolikor je mogoče zagotoviti ustrezno število parkirnih mest na lastnem funkcionalnem zemljišču. Nadzemni višinski gabariti, prikazani v prilogah OPPN, so obvezujoči. Vrisano območje podzemnih garaž je informativno in se v okviru gradbene parcele spreminja na podlagi geotehnične situacije.
DOPUSTNE TOLERANCE
Dopustne tolerance višinskih in tlorisnih gabaritov so +/-10%.
Pri objektih, ki imajo poleg pritličja predvideni več kot dve zgornji etaži, je toleranca višinskih gabaritov dopustna v meji 5%.
DOPUSTNE TOLERANCE ZA NADOMESTNE GRADNJE, KI V GRAFIČNIH PRILOGAH NISO OZNAČENE KOT NOVI OBJEKTI
Nadomestne gradnje so možne v enakih tlorisnih in višinskih gabaritih kot obstoječe, s toleranco 10% odstopanja, s hkratnim upoštevanjem določil v šifrantu objektov, ki ponekod omogoča spremembe. Tolerance tlorisnega gabarita nadomestne gradnje proti parcelni meji zemljišča, ki je v lasti drugega lastnika, niso možne v primeru, da je obstoječi objekt oddaljen od parcelne meje manj kot 2,00 m. V tem primeru se upošteva obstoječi odmik, tolerance v druge smeri in višino pa so dopustne skladno z upoštevanjem določil v šifrantu objektov.
Tlorisni in vertikalni gabariti so grafično prikazani na listu št. 2 PRIKAZ PROSTORSKE UREDITVE in listu št. 6 VIŠINSKA REGULACIJA – PREREZI.
Grafične priloge:
List št. 2 – PRIKAZ PROSTORSKE UREDITVE, merilo 1:500.
List št. 6 – VIŠINSKA REGULACIJA – PREREZI, merilo 1:500.

Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je dovoljena v skladu s predpisi ob upoštevanju sledečih usmeritev:
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v gradbeno linijo osnovnega objekta, pri čemer se upošteva tudi gradbeno mejo.
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z osnovnim objektom ob upoštevanju določil tega odloka glede oblikovanja in v okviru meril za FSI in FZI.
Pri večstanovanjskih objektih morajo biti ograje določene s projektom in enotne za cel objekt.
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe;
– ograje;
– škarpe in podporni zidovi, ki morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Upoštevajo naj se kvalitetni principi gradnje in oblikovanja, značilni za določeno območje;
– začasni objekti, namenjeni prireditvam in sezonski turistični ponudbi;
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem;
– pomožni infrastrukturni objekti: (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti);
– telekomunikacijske antene in oddajniki, katerih uporabni signal ne pokriva več kakor 100-metrski pas okoli oddajne točke;
– spominska obeležja, ki so sestavni del fasade stavbe in so manjši od 1 m²;
– urbana oprema.
Pri pridobivanju pogojev in soglasij za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise in določila tega odloka.
TT – Titov trg
Možna so nujna vzdrževalna dela in dela na komunalnih napravah, ki ne posegajo v oblikovno podobo trga. Začasne rešitve niso dovoljene.
Dopustna je postavitev urbane opreme, ki je v skladu in pogojena z izdelavo načrta urbane opreme za to območje.
ZO – Zeleni otok mesta
Na površini zelenega otoka mesta ni dopustna gradnja in postavitev nobenega enostavnega in nezahtevnega objekta, ki ni v skladu z idejno zasnovo parka oziroma z izvedbeno projektno dokumentacijo. Možna so le nujna vzdrževalna dela in dela na komunalnih napravah, ki ne posegajo v oblikovno podobo parka. Začasne rešitve niso dovoljene.
Dopustna je postavitev urbane opreme, ki je v skladu in pogojena z izdelavo načrta urbane opreme za to območje.
PC – Poslovni trgovski center
Na površini poslovno trgovskega centra ni dopustna gradnja in postavitev nobenega enostavnega in nezahtevnega objekta, ki ni v skladu z idejno zasnovo oziroma z izvedbeno projektno dokumentacijo. Možna so le nujna vzdrževalna dela in dela na komunalnih napravah, ki ne posegajo v oblikovno podobo trga in celotnega območja. Začasne rešitve niso dovoljene.
Dopustna je postavitev urbane opreme, ki je v skladu in pogojena z izdelavo načrta urbane opreme za to območje.
H – Historično jedro
Stavbe v historičnem jedru se urejajo v skladu s priporočili varstva kulturne dediščine na območju OPPN Center, ki jih je izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica.
Ohranjajo se obstoječi strmi nakloni streh, kratki napušči, opečna kritina, višinski in tlorisni gabariti.
Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je dovoljena v skladu s predpisi za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov in po pridobljenem soglasju pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
TR – Tržaška ulica
Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je možna v primeru, da:
– so upoštevane gradbene linije,
– so v celoti upoštevana navodila spomeniškega varstva,
– za enostavne in nezahtevne objekte, ki se postavljajo neposredno ob Tržaški ulici, je potrebno pridobiti mnenje občinske urbanistične službe, ter upoštevati navodila, ki so navedena v poglavju – POSEBNA MERILA ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV,
– začasni objekti na Tržaški ulici niso dovoljeni.
Dopustna je postavitev urbane opreme, ki je v skladu in pogojena z izdelavo načrta urbane opreme za to območje.
PS – Poslovno stanovanjski center
Na površini poslovno stanovanjskega centra je dopustna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov in po pridobljenem soglasju pristojne občinske urbanistične službe. Enostavni in nezahtevni objekti se ne smejo stikati z obstoječimi stavbami, ki so označene s šifro PS03, PS04, PS05.
Možna so nujna vzdrževalna dela in dela na komunalnih napravah, ki ne posegajo v oblikovno podobo celotnega območja. Začasne rešitve niso dovoljene.
Dopustna je postavitev urbane opreme, ki je v skladu in pogojena z izdelavo načrta urbane opreme za to območje.
AP – Območje avtobusnega postajališča
Na površini avtobusnega postajališča ni dopustna gradnja in postavitev nobenega enostavnega in nezahtevnega objekta, ki ni v skladu z idejno zasnovo, oziroma z izvedbeno projektno dokumentacijo. Možna je nadomestna gradnja ali prenova današnjega objekta avtobusne postaje.
Možna so le nujna vzdrževalna dela in dela na komunalnih napravah, ki ne posegajo v oblikovno podobo celotnega območja. Začasne rešitve niso dovoljene.
Dopustna je postavitev urbane opreme, ki je v skladu in pogojena z izdelavo načrta urbane opreme za to območje.

TT – Titov trg
Glavni trg je oblikovan tako, da je možna njegova nova podoba tudi v primeru, da niso izpolnjeni vsi parametri, ki to omogočajo (na primer faznost izvedbe). Trg postane enotno tlakovana tržna površina, prosta prometa in parkiranja. V zamiku na boku graščine oziroma stavbe SAZU nastane nov, dvignjen trg, namenjen različnim dejavnostim.
Trg ob ukinitvi prometa deluje kot celota s tem, da je Tržaška cesta nemoteno dostopna preko Jamske ceste in nove ceste za hotelom Kras.
Titov trg se oblikuje kot glavni, najpomembnejši trg v mestu. Parkiranja na njem ni. Omogočena je le dostava ob obodu ter postajališča za mestni avtobus in taxi. Odstranijo se vsi moteči elementi na trgu kot so letni vrt, okrogli rondo pred hotelom Kras, celotna talna ureditev današnjega trga in urbana oprema. V končni fazi se današnji hotel Kras nadomesti z novim mestnim hotelom oziroma hotelsko-poslovno stavbo, z garažno hišo pod celotnim trgom. Vsi ti elementi se lahko odstranjujejo postopoma in nobeden ne ovira osnovne ideje koncepta trga.
Prostor trga pred palačo in staro kavarno označuje najstarejši del trga. Kamnita tla, preprosta talna svetila in enostavne premične klopi.
Piazzo pred novim hotelom zaživi v povezavi s hotelskim programom. Hotelska restavracija se lahko nemoteno širi na prostor trga.
Manjši del trga je postavljen ob bok graščini. Prostor je oblikovan kot dvignjena površina nad osnovni nivo trga. Ob obodu so predvideni gostinski lokali, ki se v poletnih mesecih preko trga lahko razširijo v letni vrt s postavitvijo premičnih nadstrešnic. Tu je lahko prostor za igrala in klopi.
ZO – Zeleni otok mesta
Ureditev parka obsega:
A – ureditev otroškega igrišča in osnovnih poti po parku,
B – ureditev brežin in dostopov do parka,
C – izgradnja objekta sladolednega vrta in javnih sanitarij.
Park se razteza v najširšem možnem obsegu in zavzema vse proste zelene površine na tem delu mesta. Programsko in glede na faznost je razdeljen na obstoječi del parka, z ohranjanjem vseh starih dreves kot »senčni park« in območje travnate površine pred objektom Primorke, ki se ureja in poimenuje kot »sončni park«. V tem delu se izkoristi prazna zelena površina, ki se razmeji z zasaditvijo in potmi tako, da se ohrani večje proste zelene površine, namenjene rekreaciji in posedanju ter ureditvi zimskega drsališča oziroma kotalkališča v poletnih mesecih ali postavitvi igral.
Obstoječ del parka, kjer so ohranjena vsa stara drevesa, je namenjen otroškemu igrišču, posedanju na klopeh, sladolednemu vrtu in prireditvam.
PC – Poslovni trgovski center
Za to območje je obvezna visoko kvalitetna gradnja.
V območju poslovno trgovskega centra sta predvidena dva nova objekta:
– novi objekt s poslovno upravnim programom in garažno hišo, ki ima gostinsko, storitveno, upravno in stanovanjsko namembnost in možnost garažne hiše. V pritličju in v prvem nadstropju je dopusten le opisan javni program in ne stanovanja in garaže;
– nov poslovno stanovanjski objekt ob Ljubljanski cesti/za hotelom, pod katerim je predvidena parkirna hiša, z dovozom prek prenovljenega in razširjenega podvoza pod Titovo cesto ali preko uvoza iz nove povezovalne ceste za hotelom Kras, z možnostjo povezave z garažno hišo pod Titovim trgom.
Prenovljen podhod poveže historično jedro z ostalim delom mesta kot pomembna povezava v sistemu peš poti.
H – Historično jedro
Pri oblikovanju objektov naj se upošteva smernice, podane v elaboratu zavoda za varstvo kulturne dediščine. Strehe naj se izvedejo v prvotnem stanju z enotno opečno kritino (bobrovec). Frčade niso dovoljene. Ohranjajo naj se prvotni tlorisni in višinski gabariti.
TR – Tržaška ulica
Tržaška ulica je zasnovana kot tržna ulica z maksimalno ohranitvijo obstoječe poulične pozidave ob upoštevanju kulturnovarstvenih usmeritev, za katero je potrebno izdelati program revitalizacije, ki naj:
– spodbuja že obstoječe in uveljavlja nove gostinske, trgovske in prodajne aktivnosti, ki bi temeljile na etnoloških in kulinaričnih posebnostih mesta;
– razvija nove programe, ki temeljijo na identiteti mesta, prodajne galerije, razstavne zbirke, informacijske točke in podobno, ki temeljijo na identiteti mesta;
– usmerja prenovo obstoječega stavbnega fonda, javnih površin ter malih urbanih elementov v enotno oblikovano historično jedro.
Predlagana rešitev naj ne uvaja novih ambientov in rigoroznih rešitev, temveč prepoznava kvaliteto ulice, ter posameznim ambientom daje nov pomen.
Stopnišče pred stavbo sodišča je namenjeno posedanju, združevanju in ulični prodaji. Stopnice so oblikovane kot klopi za posedanje.
Trg padlih borcev se preoblikuje v mestni trg pred mestno knjižnico in poslopjem osnovne šole.
Na območju Trga padlih borcev se spremeni zasnova in splošna ureditev. Zasnova predvideva izvedbo dovoza na trg prek betonske rampe, ki omogoča dovoz do Osnovne šole M. Vilharja. Betonska rampa poteka naprej kot dovozna klančina do objekta cerkve.
Ohrani se enosmeren promet z zmanjšano intenzivnostjo, glede na predlagano preusmeritev prometnih tokov. Promet je prvenstveno namenjen napajanju in delovanju stanovalcev in uporabnikov ulice. Zmanjša se širina prečnega profila povozne površine in s tem neposredno razširi prostor za pešce ter prostor pred lokali in izhodi iz trgovin, ki tako omogoči prenos dogajanja na ulico.
Na Tržaški ulici se lahko uredi tudi obojestransko parkiranje vključno z možnostjo urejanja dodatnih javnih parkirnih površin v okviru neizkoriščenih in neurejenih dvorišč v zaledju.
Javna parkirna mesta za potrebe Tržaške ulice rešujemo z izgradnjo garažne hiše pod Titovim trgom.
Prenovljen podhod pod Titovo cesto poveže Tržaško ulico z ostalim delom mesta.
Preko podhoda in z ustreznim programom postane Jenkova ulica nova tržna ulica med obema predeloma mesta, ob kateri se pojavljajo prostori, ki so pomembni za urbani razvoj mesta. Osmisli se obstoječ park in nov trg pred stavbo sodišča v obliki zazelenjenega terasastega stopnišča, ki se postopoma spušča proti historično oblikovani stavbi in jo tako poveže z mestnim središčem v obeh smereh omenjene ulice.
Oblikovanje posameznih ambientov Tržaške ceste je enotno, vendar manj razkošno od oblikovanja Titovega trga. Tlaki Tržaške ceste se uredijo v eni ravnini z enotnim tlakovanjem čez povozni in pohodni del.
Uporabi se betonske tlakovce ali drugo ustrezno tlakovanje, lahko v kombinaciji z granitnimi kockami. Razmejitev peš in povoznih površin se izvede z vzorčenjem tlakov različnih dimenzij in oblik oziroma barv ter uporabo urbanih elementov (količki, talne kovinske oznake, talne osvetlitve).
Zahteva se enotno oblikovanje male urbane opreme, ki se pomensko razmesti po ulici. Prostor ulice je prehoden, zato je osvetljen z uličnimi svetilkami v kombinaciji s fasadnimi lučmi. Poudarijo se posamezni ambienti. Osvetlitev pomembnih pročelij stavb, stopnišča pred sodiščem, spominska obeležja in podobno.
Za potrebe načrtovanja prostorske ureditve in objektov se za objekt TR 13 in TR 14 organizira javni natečaj. Namen javnega natečaja je zagotoviti izbiro najustreznejše arhitekturne rešitve za načrtovano prostorsko ureditev.
PS – Upravno poslovni center
Za to območje je obvezna visoko kvalitetna gradnja. Maksimalno se ohranja »karejska« urbanistična zasnova, z obstoječo regulacijo cest.
AP – Območje avtobusnega postajališča
Za to območje je obvezna visoko kvalitetna gradnja. Na mestu obstoječega objekta je možna prenova ali nadomestna gradnja, ki naj z oblikovanjem soustvarja Ljubljansko cesto kot mestno ulico.
Nov servisni objekt avtobusnega postajališča je lahko zasnovan paviljonsko ali pa z nadzidavo za eno etažo (P+1).

Oblikovalska izhodišča za posamezne objekte so razvidna iz priloge 1 (ŠIFRANT – PRILOGA K TABELI OBJEKTOV) in iz priloge 2 (TABELA POSAMEZNIH OBJEKTOV).
Za vse objekte na območju TR, ki so locirani neposredno ob Tržaški cesti, veljajo še sledeča določila:
– barve fasad se izberejo in določijo glede na barvno študijo, ki jo potrdi občinska urbanistična služba;
– tudi pri objektih s klasifikacijo 02.00. je dopustno urejati izložbena okna, nadstreške in reklamne napise ter terase na pločnikih pred objekti, vendar je za to potrebno pridobiti soglasje občinske urbanistične službe.
Na celotnem območju urejanja je dopustna zamenjava stavbnega pohištva in prenova fasad le, če je ta usklajen z režimi od 2.0. do 2.4. in se izvaja enotno po celotnem objektu.

Za objekte, zavarovane s predpisi o kulturni dediščini in ki so evidentirani v zbirnem registru kulturne dediščine, je potrebno pridobiti mnenje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine kot sledi iz priložene tabelarične priloge – šifranta.

Največja zelena površina na tem območju – park, se lahko ureja po že izdelanih načrtih, ki povzemajo zmagovalne natečajne rešitve, lahko pa se organizira nov natečaj. Na tem območju je potrebno ohraniti vsa evidentirana stara drevesa. Predvidene so tudi nove zasaditve.
Ureditev zelenih površin znotraj posamezne gradbene parcele in zasaditev avtohtonih rastlin je možna.
Zelene in javne površine so grafično prikazani na listu št. 5 ZELENE IN JAVNE POVRŠINE.
Grafična priloga:
List št. 5 – ZELENE IN JAVNE POVRŠINE, merilo 1:500.

Celotno ureditveno območje je razdeljeno na stare in nove zemljiške gradbene parcele.
V posamezno gradbeno parcelo so zajeti celotni objekti.
Nove gradbene parcele so označene, podana je njihova velikost.
Parcelacije, gradbene parcele in zakoličbe so grafično prikazane na listu št. 4 PARCELACIJA, GRADBENE PARCELE IN ZAKOLIČBA.
Grafična priloga:
List št. 4 – PARCELACIJA, GRADBENE PARCELE IN ZAKOLIČBA, merilo 1:500.

Velikost gradbenih parcel, pozidanost in izraba prostora je grafično prikazana na listu št. 4 PARCELACIJA, GRADBENE PARCELE IN ZAKOLIČBA.
Grafična priloga:
List št. 4 – PARCELACIJA, GRADBENE PARCELE IN ZAKOLIČBA, merilo 1:500.

Ogrodje predvidene prostorske ureditve upošteva dane točke prometnih povezav in obstoječo ter predvideno namembnost površin.
Notranja prometna shema je sestavljena iz glavnih cest:
– obstoječa državna cesta Titova cesta je regionalna cesta II. reda št. 409 Ljubljana–Kozina odsek 305,
– vzporedne ceste, ki potekajo vzporedno s Titovo cesto: Cesta na Kremenco, Tržaška cesta z Jamsko cesto,
– prečne ceste, ki potekajo pravokotno med Titovo cesto, Cesto na Kremenco in Tržaško cesto.
Priloga št. 8: OBRAZLOŽITVE – 8.3 Obrazložitev zasnove prometnih rešitev.

Območje OPPN ima urejeno prometno napajanje iz urejene državne ceste RII-409.
Območje je na Titovo cesto, regionalna cesta II. reda št. 409 Ljubljana–Kozina, odsek 305, povezano s tremi priključki.
Obstoječi priključek semaforizirano križišče Jamske ceste in Ulice I. maja v km 3.0+33,00 se ukine. Uredi se prehod za pešce. Prehod se navezuje na promenadno ureditev Ulice I. maja.
Jamska cesta se priključuje na Titovo cesto preko novega priključka.
Obstoječe semaforizirano križišče v km 3.3+50 se preuredi v krožno križišče.
Možna je ureditev avtobusnih postajališč v skladu s predpisi.
Od km 3.2+35,00 do km 3.1+59,00 se ob levi strani uredijo parkirna mesta – časovno omejeno vzdolžno parkiranje. Vzdolžno časovno omejena parkirna mesta so predvidena tudi od km 3.1+68,00 do km 3.0+08,00.
Priloga št. 8: OBRAZLOŽITVE – 8.3 Obrazložitev zasnove prometnih rešitev.

Južna vzporedna cesta – Cesta na Kremenco s potekom od novega krožnega križišča s Prečno cesto do križišča z ulico I. maja se nadaljuje proti vzhodu kot Cankarjeva ulica.
Elementi ceste se ohranijo.
Severna vzporedna cesta Tržaška cesta je nadaljevanje prečne Jamske ceste.
Elementi ceste se ohranijo z novo ureditvijo parkirnih prostorov.
Med vzdolžno cesto in Tržaško cesto poteka Jenkova ulica kot napajalna ulica avtobusne postaje in podzemne garaže.
Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
Situativni in višinski potek cest je enak obstoječemu poteku ceste.

Južne prečne ceste Prešernova, Gregorčičeva in Vojkova ulica se ohranijo v enakih dimenzijah.
Prešernova in Gregorčičeva ulica so dvosmerne slepe ulice in služijo dostopu do objektov ter se navezujejo na Cankarjevo ulico. Vojkova ulica je dvosmerna z navezavo na Cankarjevo ulico in Ljubljansko cesto.
Ulica I. maja z navezavo na Titovo cesto se zapre in preuredi v promenadno ulico in parkirišče.
Jamska cesta-državna cesta RT-913 se navezuje na Tržaško ulico in Titovo cesto v km 3.3+95,00. Promet se na ožini med objektom TT03 in TT04 odvija semaforsko. S prekategorizacijo in rekonstrukcijo Kosovelove ulice v državno cesto bo Jamska cesta mestna ulica z enosmerno urejenim prometom.
Stritarjeva ulica se ohrani kot enosmerna s priključkom na Jenkovo ulico.
Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
Situativni in višinski potek cest je enak obstoječemu poteku ceste, razen Jamske ceste, ki se uredi kot enosmerna.

KRIŽIŠČA
Primarna križišča znotraj OPPN Center predstavljajo vsa tri medsebojna križanja državne in prečnih cest. V km 3.3+50 se urejeno semaforizirano križišče Titove ceste-Prečne ceste in Jenkove ulice uredi kot krožno križišče s petimi priključnimi kraki. V območju križišča je predvidena prometna obremenitev 20000 PLDP.
V km 3.0+33,00 se semaforsko urejen priključek Ulice I. maja in Jamske ceste prestavi v km 3.1+00,00. Ulica I. maja se uredi kot slepa ulica. Priključevanje Jamske ceste na Titovo cesto poteka preko nesemaforiziranega križišča z obvezno smerjo desno, saj je v bližini predvideno krožno križišče, kjer je možno obračanje za 180°.
Na Titovi cesti se uredi pas za levo zavijanje.
Pas za leve zavijalce je sestavljen iz dela za čakanje oziroma pripravo vozila za zavijanje (La), dela za pojemanje hitrosti (Lz) ter dela za spremembo voznega pasu (Lsp).
Dolžina pasu La je odvisna od števila zavijalcev in naj ne bi bila krajša od 20 m (3 vozila od tega cca 15% tovornih vozil).
Dolžina pasu, ki služi za pojemanje hitrosti do zaustavitve vozila, mora biti tako dolg, da vozilo na njem izvede pretežni del zmanjševanja hitrosti, ne da bi pri tem oviralo vozila, ki mu sledijo na glavnem voznem pasu. Odvisen je od prometnih obremenitev na glavni smeri, od števila levih zavijalcev, vzdolžnega sklona na glavni smeri ter od računske hitrosti. V našem primeru znaša dolžina pasu za pojemanje Lz=15 m.
Dolžina odseka za spremembo prometnega pasu je namenjena prometni operaciji spremembe prometnega pasu oziroma prehodu vozila s prometnega pasu za vožnjo naravnost na pas za levo zavijanje. Določimo jo z upoštevanjem vrednosti minimalnega radija pri zavijanju z enega prometnega pasu na drugega oziroma upoštevaje maximalno vrednost bočnega pospeška ar. Dolžina Lsp znaša 52.500 m.
Skupna dolžina pasu za leve zavijalce znaša tako 87.50 m.
V km 2.8+60,00 je urejen priključek Vojkove in Titove ceste. Priključek se ohrani.
Križišče Prečne ulice in Ceste na Kremenco se uredi kot krožno križišče. V območju križišča je predvidena prometna obremenitev 10000 PLDP.
PRIKLJUČKI
V območju OPPN Center so vsi primarni in sekundarni priključki izvedeni za nemoteno manipulacijo z manjšim tovornim vozilom.
Trasni elementi morajo biti skladni z veljavnimi predpisi.

KOLESARSKI PROMET
Kolesarsko pot skozi območje OPPN Center predstavlja nadaljevanje dvosmernega kolesarskega prometa ob Ljubljanski cesti, ki se preko Prečne preusmeri na Cesto na Kremenco in se izven območja OLN ponovno naveže na državno cesto.
Kolesarska steza se iz Prečne ulice nadaljuje ob Cesti na Kremenco.
PEŠ PROMET
Pločnik minimalne širine 1.50 m poteka obojestransko in je od vozišča ločen z dvignjenim betonskim robnikom.
Peš povezava južnega dela s severnim je omogočena preko krožnega križišča, podhoda pod Titovo cesto v km 3.1+60,00 in preko semaforsko urejenega prehoda za pešce v km 3.0+32,00.

Potrebe po parkiranju v samem centru mesta se rešuje dolgoročno z izgradnjo novih parkirnih hiš, in sicer so predvidene;
a) pod območjem mestnega trga in hotela Kras
b) pod novo poslovno hišo na območju današnjega PC04
c) v novi poslovno upravni hiši na Novem Trgu
d) parkiranje v novih večstanovanjskih hišah se izvede v kleti ali pritličju
e) nove vkopane garaže pred individualnimi objekti na območju centra Postojne.
Parkirna mesta v kletnih etažah niso obvezujoča, vendar mora v tem primeru investitor zagotoviti zadostno število parkirnih mest, kot jih navajamo v nadaljevanju besedila, oziroma v skladu s predpisi.
Na nivoju ulice so uvedena nova parkirišča, in sicer:
f) z zmanjšanjem avtobusne postaje v zaledju oziroma pred sodiščem
g) z zaporo Ulice 1. maja se pridobi parkirna mesta na tem odseku ulice
h) z ukinitvijo igrišča za občinsko stavbo se uredi novo parkirišče.
Avtobusna postaja predvideva ureditev 7 peronov za avtobuse.
Parkiranje avtobusov se bo uredilo izven območja avtobusne postaje in izven območja urejanja.
Za stanovanjski program na Tržaški cesti in ob Jenkovi cesti (območje urejanja TR) je potrebno zagotoviti parkirna mesta na lastnem funkcionalnem zemljišču, in sicer 1,5 PM na stanovanje ali na parceli, v pritličju hiše ali v kletni garaži.

Odvodnjavanje je zasnovano s prečnim in vzdolžnim nagibom. Voda se ob robniku odvaja do požiralnikov z vtokom pod robnikom, odtod pa v novo predvideni ali obstoječi meteorni kanal.

Investitor mora v nadaljevanju postopka pred izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi predpisov in ustrezno izdelane projektne dokumentacije za prometne ureditve državnih cest pridobiti projektne pogoje, soglasja in dovoljenja pristojnega organa za državne ceste in pogodbe o pravici graditve na podlagi predpisov.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja ali pa po izvedenih delih si morajo investitor oziroma upravljavci komunalnih vodov za vse morebitne komunalne vode, ki se bodo morali prestavljati ali na novo polagati v cestni svet, cestno telo ali zračni prostor državne ceste, na predpisov o javnih cestah pridobiti služnostne pravice na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnosti, ki jo pripravi Direkcija RS za ceste, Območje Koper.

Pri načrtovanju komunalnih vodov je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega upravljavca komunalnega omrežja skladno s predpisi.
Obstoječi komunalni vodi so grafično prikazani na zbirni karti na listu št. 7 ZBIRNA KARTA OBSTOJEČIH KOMUNALNIH VODOV.
Grafična priloga:
List št. 7 – ZBIRNA KARTA OBSTOJEČIH KOMUNALNIH VODOV, merilo 1:500.
Situacija kanalizacije je grafično prikazana na listu št. 8 SITUACIJA KANALIZACIJE.
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je mešano z zbiranjem odpadnih vod in odvodom na centralno čistilno napravo.
Na območju je predviden ločen kanalizacijski sistem, ki je gravitacijski po celotni trasi. Komunalne odpadne vode bodo z mrežo fekalnih kanalov priključene na obstoječi mešan KANAL L, kateri se priključuje na čistilno napravo.
Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da parametri dopuščajo priključitev na kanalizacijo.
Na območju bo urejena meteorna kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov. Meteorne vode iz parkirnih platojev se bodo na meteorno kanalizacijo priključevale preko ustrezno dimenzioniranih separatorjev ogljikovodikov.
Obstoječi kolektor mešane kanalizacije L poteka v cestnem telesu od vojašnic do Prečne ulice in nato po travnikih proti čistilni napravi.
Na kolektor L se priključuje osrednji del mesta Postojna.
Večji del Kolektorja L nima zadostne propustnosti, tako je potrebna rekonstrukcija med vtokom kanala CI in kanala LA v profil Ø 1000 ter celoten odsek med vtokom LA in LC iz profila 600 na 800.
Kanal L poteka v desnem robu regionalne ceste od meje obdelave v km 2.8+40,00 do km 2.9+50,00, kjer prečka vozišče in poteka v levem pločniku do km 3.3+60,00, nakar se preusmeri na polje.
Na kanal L se priključuje kanal LB v km 3.3+58,00 kanal iz Jenkove ulice v km 3.1+75,00, iz nove prečne ceste v km 3.1+09,00 in kanal CIE2 v km 3.0+35,00.
FEKALNE ODPADNE VODE
Fekalne odplake iz pritličja in višjih nadstropij objektov se odvajajo v zunanjo mešano kanalizacijo, ki se preko sistema kanalov priključuje na čistilno napravo. Kanalizacija poteka težnostno.
Fekalne odpadne vode iz kletnih etaž bodo na kanalizacijo priključene preko hišnih črpališč.
METEORNE VODE TLAKOVANIH POVRŠIN
Meteorne vode utrjenih tlakovanih površin se spelje z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike in v meteorno kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno.
Meteorne vode utrjenih tlakovanih površin-parkirni platoji se spelje z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike ter preko separatorja ogljikovodikov v meteorno kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno.
Meteorna vode se preko sistema meteornih kanalov priključuje na KANAL L.
METEORNE VODE STREŠNIH POVRŠIN
Meteorne odpadne vode s streh objektov bodo preko peskolovov priključene na sistem meteorne kanalizacije.
CEVI METEORNE IN FEKALNE KANALIZACIJE
Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.
REVIZIJSKI JAŠEK
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov z litoželeznimi pokrovi.
Vgradijo se vodotesni povozni jaški.
CESTNI POŽIRALNIKI
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov.
Vgradijo se vodotesni povozni betonski požiralniki.
KANALETE
Kanalete so tipske z litoželezno rešetko.
LOVILEC OLJ – KOALESCENČNI SEPARATOR OGLJIKOVODIKOV
Vse meteorne vode asfaltnih parkirnih površin se vodijo preko separatorja olj. Separator je izdelan in dimenzioniran v skladu s standardom SIST EN 858. Separator je dimenzioniran za očiščenje eventuelno onesnaženih padavinskih vod.
Separator je opremljen s plovcem z avtomatskim zapiralom.
PREČKANJA IN PRIBLIŽEVANJA KOMUNALNIM VODOM
Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja pristojnih upravljavcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.
Predpisani so sledeči neto odmiki:
pri približevanju fekalne kanalizacije in

elektro NN kabel    1.00 m
elektro VN kabel    1.00 m
telefonski kabel    1.00 m
vodovod             2.00 m
plinovod            1.00 m

– pri približevanju meteorne kanalizacije in

elektro NN kabel    0.60 m
elektro VN kabel    0.60 m
telefonski kabel    0.60 m
vodovod             0.60 m
plinovod            0.60 m

– pri križanju (kot križanja 45 do 90) kanalizacija in

elektro NN kabel    0.30 m
elektro VN kabel    0.30 m
telefonski kabel    0.30 m
vodovod             0.30 m
plin                0.30 m

Najmanjši horizontalni odmik od kateregakoli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0.40 m, najmanjši vertikalni odmik kateregakoli objekta ali naprave od temena cevi je 0.20 m.
V primeru, da je horizontalna razdalja med kanalizacijo in vodovodom manjša od 2.00 m in vertikalna od 0.30, se vodovod ščiti. Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v širini minimalno 2.00 m od roba cevi.

Splošno
Na območju OPPN Center je predvidena ureditev oziroma obnovitev vodovodne oskrbe obstoječih in predvidenih novih stanovanjsko poslovnih objektov. Za predvideno ureditev je potrebno izdelati vodovodno omrežje, ki bo zagotavljalo potrebam pitne vode in požarnem varovanju objektov.
Na območju je predvidena izgradnja objektov z volumnom manjšim od 20.000 m3 in predvidenimi dejavnostmi, ki sodijo v K4 in K5 glede na kategorijo procesa. Glede na navedene pogoje je potrebno na ureditvenem območju zagotoviti vir požarne vode s kapaciteto 15 l/s.
Poraba sanitarne vode bo glede na predvideno namembnost objektov nižja od porabe za požarno varovanje.
Izvede se prestavitev magistralnega vodovoda NL DN500 in sicer delno v cestišče Ljubljanske ceste, prečno po ulici 1. Maja do Ulice na Kremenco vse do novega krožišča. Nadaljnji razvod se nadaljuje po brežini nad Ambulanto in Bolnišnico Postojna.
V reducirni postaji pod križiščem Ljubljanske in 1. majske ulice se izvede priključek magistralnega vodovoda na javno vodovodno omrežje z redukcijo tlaka iz 6,25 bara na 5,90 bara. Magistralni vodovod se napaja preko rezervoarja SOVIČ (novi) z hst=625,00 m nmv. Obstoječe javno omrežje se napaja še preko sistemskega rezervoarja Sovič preko raztežilnika – RT (V=100 m3, 587,50 m nmv).
V reducirni postaji se predvidijo trije odcepi z sektorskimi ventili:
– Prvi odcep, dimenzije NL dn 250, se nadaljuje po Ljubljanski cesti, do predvidenega križišča ob novem hotelu »KRAS«, kjer se izvede priključek na obstoječi obnovljeni razvod po Tržaški cesti ter se izvede prevezavo razvoda po Jamski cesti in razvoda po ulici za »Inštitutom za raziskavo Krasa«. Obstoječi razvod pod predvideno garažno hišo se ukine.
– Drugi odcep, dimenzije NL dn 250, se izvede v nasprotni smeri po Ljubljanski cesti in se nanj priključi ulice SV od Ulice 1. maja.
– Tretji odcep, dimenzije NL dn 250, se izvede poleg predvidene trase magistralnega razvoda (Ul. 1. maja, Cesta na Kremenco). Obstoječi razvod po desni strani cestišča se ukine, izvede se le prevezave obstoječega hidrantnega omrežja.
Priključni vodovodi do posameznih objektov so premera DN100, DN80 ali manj v primeru, da ni potrebe po notranji protipožarni zaščiti objekta.
Požarna varnost
Predvidena je namestitev zunanjih nadzemnih hidrantov DN100, in sicer v medsebojni oddaljenosti ca. 80 m. Hidranti bodo povezani v krožno zanko.
Zahteve zunanjega hidrantnega omrežja:
– minimalni pretok hidrantnega omrežja: 15 l/s
– čas trajanja gašenja požara: min. 120 min
– potrebna količina požarne vode: 108 m3

                        +------------------------+-------------+
                        |   Tlak na priključku   |   Tlak na   |
                        |     omrežja (bar)      |  hidrantu   |
                        |                        |    (bar)    |
+-----------------------+------------------------+-------------+
|Potreben delovni tlak  |          5,90          |    2,50     |
|za 15 l/s              |                        |             |
+-----------------------+------------------------+-------------+
|Potreben delovni tlak  |           –            |      –      |
|za 30 l/s              |                        |             |
+-----------------------+------------------------+-------------+

Predvidena izvedba vodovoda ustreza zahtevam zunanjega hidrantnega omrežja. Kolikor bo v določenem objektu predvidena dejavnost s povečano požarno ogroženostjo, bo moral investitor zagotoviti manjkajočo količino požarne vode na lastne stroške.
Glede na predviden napajalni tlak (p=5,9 bar) vodovod ne ustreza zahtevam za požarno varovanje nekaterih objektov z več etažami. V teh objektih bo potrebno izvesti lastne postaje za dvig tlaka, kar se bo določilo z izračuni notranjega hidrantnega omrežja posameznega objekta.
Cevna instalacija
Zunanji vodovod, hidrantno omrežje in priključne cevi objektov se izdela iz cevi iz duktilne litine. Spajanje vodovoda v zemlji se izvede s čašastimi priključki. Spajanje cevi in armatur v jaških se izvede prirobično.
Cevovode se vodi v cestišču in pločniku ureditvenega območja.
Vsaka funkcionalna enota (objekt) bo na parceli opremljena z jaškom za horizontalni kombinirani vodomer tako, da bo opremljena z lastno meritvijo požarne oziroma sanitarne vode.
Pri polaganju zunanjega magistralnega vodovoda je potrebno upoštevati:
– Zunanjo vodovodno instalacijo se vodi na globini min. 1,8 m.
– Vse odcepe in kolena je potrebno učvrstiti. Kolena in odcepe v zemlji se sidra z betonskimi podstavki.
– Križanje vodovoda z ostalimi instalacijami mora biti izvedeno pod kotom 45°–90°.
– Dolžina zaščitne cevi pri križanju z instalacijami se meri od zunanje stene cevi.
– Vertikalni odmik se meri od temena zaščitne cevi do dna sosednje instalacije, če je vodovod pod instalacijo, oziroma obratno.
– Varovanje razvoda s posebnim režimom: nad cevovodom ni dovoljeno odvzemanje in nasipavanje materiala v višini 0,3 m, miniranje v oddaljenosti do 25 m, v območju zaščitnega pasu v širini 3 m vzdolž cevovoda so prepovedana vsa gradbena dela, ki bi ogrožala obratovanje in vzdrževanje cevovoda.
Pri polaganju zunanjega vodovoda je potrebno upoštevati:
– Zunanjo vodovodno instalacijo se vodi na globini min. 1,2 m.
– Vse odcepe in kolena je potrebno učvrstiti. Kolena in odcepe v zemlji se sidra z betonskimi podstavki.
– Križanje vodovoda z ostalimi instalacijami mora biti izvedeno pod kotom 45°–90°.
– Dolžina zaščitne cevi pri križanju z instalacijami se meri od zunanje stene cevi.
– Vertikalni odmik se meri od temena zaščitne cevi do dna sosednje instalacije, če je vodovod pod instalacijo, oziroma obratno.
Križanje vodovoda in horizontalni odmiki z ostalimi komunalnimi instalacijami.

+-----------------------+----------+----------+----------------+
|Vodovod pod komunalno  | Zaščitna |Vertikalni|  Horizontalni  |
|napravo                |    cev   |odmiki [m]|     odmiki     |
|                       |    [m]   |          |       [m]      |
+-----------------------+----------+----------+----------------+
|kanalizacija           |   2,50   |   0,30   |      3,00      |
+-----------------------+----------+----------+----------------+
|meteorna voda          |   2,50   |   0,30   |      1,50      |
+-----------------------+----------+----------+----------------+
|toplovod, vročevod     |   1,00   |   0,30   |      0,50      |
+-----------------------+----------+----------+----------------+
|plin (v zaščitni cevi) |   0,50   |   0,20   |      0,40      |
+-----------------------+----------+----------+----------------+
|električni kabel (v    |   0,50   |   0,50   |      1,00      |
|zaščitni cevi)         |          |          |                |
+-----------------------+----------+----------+----------------+
|PTT kabli (v zaščitni  |   0,50   |   0,50   |      1,00      |
|cevi)                  |          |          |                |
+-----------------------+----------+----------+----------------+
+-------------------------+---------+----------+---------------+
|Vodovod nad komunalno    |Zaščitna |Vertikalni| Horizontalni  |
|napravo                  |   cev   |odmiki [m]|    odmiki     |
|                         |   [m]   |          |      [m]      |
+-------------------------+---------+----------+---------------+
|kanalizacija – v         |    –    |   0,60   |     1,50      |
|vodoprepustnem zemljišču |         |          |               |
+-------------------------+---------+----------+---------------+
|meteorna voda – v        |    –    |   0,60   |     1,00      |
|vodoprepustnem zemljišču |         |          |               |
+-------------------------+---------+----------+---------------+
|kanalizacija             |  3,00   |   0,30   |     1,50      |
+-------------------------+---------+----------+---------------+
|meteorna voda            |  3,00   |   0,30   |     1,00      |
+-------------------------+---------+----------+---------------+
|toplovod, vročevod       |    –    |   0,40   |     1,00      |
+-------------------------+---------+----------+---------------+
|plin (v zaščitni cevi)   |  0,50   |   0,20   |     4,00      |
+-------------------------+---------+----------+---------------+
|PTT kabli (v zaščitni    |  0,50   |   0,50   |     1,00      |
|cevi)                    |         |          |               |
+-------------------------+---------+----------+---------------+

Situacija vodovoda je prikazana na listu št. 9 SITUACIJA VODOVODA
Grafična priloga:
List št. 9 – SITUACIJA VODOVODA, merilo 1:500.

Območje OPPN Center se lahko ob izvedbi ustrezne infrastrukture nahaja v vplivnem območju oskrbe sistema daljinskega ogrevanja. Za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode se ob izgradnji takšne infrastrukture nove objekte na območju OPPN Center obvezno priključi na vročevodno omrežje. Obstoječi objetki na območju OPPN se lahko priključijo na vročevodno mrežje, vendar priključitev ni obvezna.
Razvod glavnega vročevodnega omrežja v območju OPPN se izvede ob obstoječem komunalnem kolektorju. Priključevanje novih objektov se izvede preko priključnih vročevodnih odcepov iz kolekotrske mreže.
Stavbe se priključujejo preko toplotnih postaj, ki se izvedejo ločeno za stanovanjske in poslovne objekte oziroma ločeno za stanovanjski in poslovni del stavb. Za vsak objekt je predvidena samostojna toplotna postaja za ogrevanje.

Splošno
Električne instalacije so prikazane na listih št. 10.1, 10.2, 10.3, 11.1, 11.2, 11.3.
Grafične priloge:

List št. 10.1 ELEKTRIČNE INSTALACIJE/SITUACIJA OBST.
              RAZVODI                                  1:500
List št. 10.2 ELEKTRIČNE INSTALACIJE/SITUACIJA
              VN NAPAJANJE                             1:500
List št. 10.3 ELEKTRIČNE INSTALACIJE/SITUACIJA
              NN RAZVOD IN JAVNA RAZSVETLJAVA          1:500
List št. 11.1 ELEKTIČNE INSTALACIJE – OBSTOJEČA
              TK KABELSKA KANALIZACIJA                 1:500
List št. 11.2 ELEKTIČNE INSTALACIJE – PREDVIDENA TK
              KABELSKA KANALIZACIJA                    1:500
List št. 11.3 ELEKTIČNE INSTALACIJE – PREDVIDENA CTV
              KABELSKA KANALIZACIJA                    1:500

Elektro instalacije
Pri načrtovanju električnega omrežja in načinu osvetljevanja je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo področje svetlobnega onesnaževanja.
Visoko napetostni razvod
V območju obdelave se nahajata dve transformatorski postaji, in sicer TN 575 sodišče in TN190 center. Glede na predvidene objekte ter ocenjeno porabo posameznega objekta sta predvideni še dve novi trafo postaji, in sicer ena na lokaciji ob novo predvidenem objektu PC04 in druga med novo predvidenima objektoma PC01 in PC02. Obe trafo postaji sta gradbeno predvideni za namestitev trafo celice do 1000 kVA. Električna oprema obeh pa se bo definirala skozi PGD projekt posamezne trafo postaje. Obe trafo postaji je potrebno vzankati v obstoječe 20 kV kablovode, in sicer s kabli XHP 48A 3 x 1 x 150 mm2 v kabelski kanalizaciji minimalno 2 x Φ160 mm. Na osnovni trasi se na lomih kablovodov zgradi betonske jaške 150 x 150 x 150 cm.
Na obravnavanem območju že poteka obstoječi 20 kV kablovod, katerega je zaradi novo predvidenih objektov in krožišč potrebno delno prestaviti, in sicer na novem krožišču na Cesti na Kremenco, na novem krožišču na Titovi cesti, na novem Senčnem parku, ter ob TN575 Sodišče. V ta namen je v novih jaških potrebno izdelati kabelske spojke ter kable preusmeriti v novo kabelsko kanalizacijo. Vsa visoko napetostna kabelska kanalizacija se izvede s cevmi minimalno 2 x Φ160 mm, na globini 80 cm (vrh cevi).

Elektro energetsko napajanje
V OPPN Center je predvideno nizko napetostno napajanje novih objektov. V prilogi je podan seznam novih objektov, njihova namembnost, etažnost, ocenjena priključna moč ter predvidena smer napajanja. Vsa novo zgrajena kabelska kanalizacija se izvede v s cevmi minimalno 3 x Φ 110 mm. Cevi se po predvideni trasi položi na globino 80 cm (vrh cevi) na peščeno podlago in s peskom tudi zasuje. Pod voznimi površinami je potrebno cevi obbetonirati z 20 cm slojem betona MB 15. Enako se polaga tudi odcepe do posameznih hiš. Na osnovni trasi se na lomih kablovodov zgradi betonske jaške 150 x 150 x 150 cm, na ostalem delu in ob NN razvodnih omarah pa jaške 110 x 100 x 100 cm. Jaške se pokrije z lahkim litoželeznim pokrovom in napisom »Elektrika«.
Posamezne NN razvodne omare in merilne omare se predvidi v sklopu obdelave projekta PGD za posamezen objekt. Te omare morajo biti nameščene na stalno dostopnih mestih, običajno na fasadah ali na mejnih zidovih.
V območju bodoče soseske je obstoječa transformatorska postaja TP Volaričeva, ki se delno namenja tudi za napajanje soseske Ovčje staje. Za zadostitev celotne električne energije v naselju je potrebno v naselju zgraditi še eno transformatorsko postajo (Ovčje staje). Iz obeh postaj se bo napajalo nizko napetostno omrežje in javna razsvetljava Ovčje staje.
Instalacije
Visoko in nizko napetostno omrežje in javna razsvetljava
Omrežje se izvede v celoti podzemno v PVC ceveh Φ 110 mm, Φ 75 mm in Φ 50 mm. Cevi se po predvideni trasi položi na globino 80 cm na peščeno podlago in s peskom tudi zasuje. Pod voznimi površinami je potrebno cevi obbetonirati z 20 cm slojem betona MB 15. Enako se polaga tudi odcepe do posameznih hiš.
Visokonapetostno omrežje se zaključi v transformatorskih postajah, nizko napetostno pa v prostotostoječih razvodnih omarah, iz katerih se izvede posamezne priključke do objektov.
Na osnovni trasi se na lomih kablovodov zgradi betonske jaške 160 x 160 x 160 cm, na ostalem delu in ob NN razvodnih omarah pa jaške 110 x 100 x 100 cm. Jaške se pokrije z lahkim litoželeznim pokrovom in napisom »Elektrika«.
NN razvodne omare (RO-) se vgradi prostostoječe v mejne zidove. Predvidoma se vgradi plastične omare »Prebil« tip PS 4 NT brez stekel na vratih.
Javna razsvetljava v soseski se uredi vzporedno z ostalim omrežjem na robu pločnika ob meji parcele v cevi Φ 50 mm. Jaške se koristi skupno z ostalimi instalacijami. Svetilke se vgradi na ravni kovinski steber višine 5 m.

Za potrebe omrežja telefonije se zgradi primarni razvod z razvodnimi omarami in hišne priključke do objektov. Celotno omrežje se zgradi podzemno vzporedno z elektro instalacijami v cevni kanalizaciji. Kanalizacija se zgradi s cevmi Φ 110 mm, za osnovni vod in cevmi Φ 50 mm za razvod do posamezne hiše enako kot elektro instalacije.
Priključna točka primarne kanalizacije bo v obstoječem jašku na Volaričevi ulici.
Na osnovni trasi se na lomih kablovodov zgradi betonske jaške 120 x 120 x 150 cm, na ostalem delu razvodnega omrežja pa jaške v betonskih ceveh Φ 50 mm. Jaške se pokrije z lahkim litoželeznim pokrovom in napisom »Telefon«.
TELEKOMUNIKACIJE
Glavne trase telefonske kabelske kanalizacije se predvidi s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm, odcepi do posameznih manjših objektov pa s 2 x PEHD cevmi premera 50 mm. Kjer je mogoče, se traso kabelske kanalizacije načrtuje v skupnem koridorju z ostalo komunalno infrastrukturo.
Na določenih območjih, kjer bo obstoječa kabelska kanalizacija ovirala izgradnjo predvidene infrastrukture, se predvidi izgradnjo nadomestne telefonske kabelske kanalizacije, v katero bo potrebno prestaviti obstoječe telekomunikacijske vode. Na določenih odsekih se predvidi povečava obstoječe telefonske kabelske kanalizacije.
V primerih, kjer je obstoječe telefonsko omrežje izvedeno s kabli položenimi v zemlji oziroma z nadzemnimi kabli, se predvidi novo telefonsko kabelsko kanalizacijo.

Za potrebe omrežja kabelske televizije se zgradi primarni razvod in hišne priključke do objektov. Celotno omrežje se zgradi podzemno vzporedno z elektro instalacijami v cevni kanalizaciji. Kanalizacija se zgradi s cevmi Φ 50 mm.
Na osnovni trasi se na lomih kablovodov zgradi jaške v betonskih ceveh Φ 50 mm, na ostalem delu razvodnega omrežja pa jaške v betonskih ceveh Φ 30 mm. Jaške se pokrije z lahkim litoželeznim pokrovom in napisom »KTV«.

Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja pristojnih upravljavcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.
Predpisani so sledeči neto odmiki:
– pri približevanju kanalizacije in

elektro NN kabel     0.60 m
elektro VN kabel     0.60 m
telefonski kabel     0.60 m
vodovod         2.00 m      oziroma 1.00 m (meteorna
                kanalizacija)

– pri križanju (kot križanja 45 do 90) kanalizacija in

elektro NN kabel    0.20 m
elektro VN kabel    0.20 m
telefonski kabel    0.20 m
vodovod             0.20 m

Najmanjši horizontalni odmik od kateregakoli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0.60 m, najmanjši vertikalni odmik kateregakoli objekta ali naprave od temena cevi je 0.20 m.

Za potrebe ločenega zbiranja odpadkov se predvidi otoke za ločeno zbiranje odpadkov – lokacija se uskladi z občinsko službo.
Komunalne odpadke zbira vsak lastnik gradbene parcele z zabojnikom na svoji parceli. Nevarni odpadki se zbirajo posebej v skladu z veljavnimi predpisi in odvažajo na za to določene deponije.

Na območju urejanja je obvezno priključevanje vseh objektov na zgrajeno oziroma prestavljeno ali rekonstruirano komunalno omrežje.
To velja tudi za objekte, v katerih se nahajajo obstoječe dejavnosti, ki delujejo na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj.

Pri načrtovanju ukrepov in rešitev varstva pred požarom in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo biti pri graditvi objektov upoštevana določila veljavnih predpisov, ki urejajo to področje.
Potrebno je:
– upoštevati naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, visoke pregrade in možnost njene porušitve) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
– upoštevati cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje,
– upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja in možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje,
– upoštevati ukrepe varstva pred požarom ter zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov skladno s predpisi,
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila skladno s predpisi,
– upoštevati predpise za potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve (parcelne meje),
– upoštevati predpise za zagotovitev zadostne nosilnosti konstrukcije ter preprečitev širjenja požara po stavbah.
Rešitve iz uporabljenega standarda SIST DIN 14090 – zahteve za dostopne poti, interventne pot in delovne površine za gasilska vozila prikazati v grafični prilogi.
– Potrebna je ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč skladno s predpisi.
– Študija ali Zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami se upošteva določila predpisov s področja zagotavljanja požarne varnosti ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo.
Razporeditev obstoječih in predvidenih objektov ter njihovih povečav je razvidna na listu št. 2 PRIKAZ PROSTORSKE UREDITVE M 1:500.
Višinska regulacija območja je razvidna na listu št. 6 VIŠINSKA REGULACIJA – PREREZI M 1:500.
Razporeditev novih objektov omogoča ob porušitvi posameznega objekta nemoten umik iz območja.

Zaradi zagotovitve doseganja splošnih ciljev varstva pred požarom se pri ureditvi obravnavanega območja upoštevajo potrebni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi.
Z vidika varnosti pred požarom so obravnavani objekti po namembnosti.
1. Pogoji za varen umik ljudi in premoženja
Pri projektiranju in ureditvi objektov in celotnega območja je prvi cilj zmanjšanje možnosti za nastanek požara.
To je možno doseči z načrtovanjem in upoštevanjem preventivnih ukrepov varstva pred požarom, z načrtovanjem vseh požarno varstvenih ukrepov v okviru požarno varstvenega koncepta (to so pasivni ali gradbeni, aktivni ali tehnični ter organizacijski ukrepi) pa se dosežejo tudi ostali cilji varstva pred požarom.
Predpogoj za varen umik ljudi in premoženja iz objektov oziroma na varno je pravočasno odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje (vgrajeni sistemi v posameznih objektih oziroma za celotno območje).
V objektih je potrebno načrtovati evakuacijske poti, ki morajo zagotoviti uporabnikom (in obiskovalcem) varen umik oziroma da dosežejo varno mesto v objektu ali izven objekta, gasilcem in reševalnim ekipam pa varni dostop za gašenje požara ter iskanje in reševanje uporabnikov stavbe.
Evakuacijske poti v posameznem objektu morajo biti načrtovane tako, da zadostijo namenu, načelu funkcionalnosti in zahtevam za lastnosti (dimenzioniranost, situiranost, obdelanost, opremljenost ...).
2. Potrebni odmiki med objekti – požarna ločitev
Odmiki med stavbami so v glavnem obstoječi, ker je večina objektov že zgrajenih oziroma obstoječih, zato je potrebno pri preureditvi posameznega objekta upoštevati dopustni delež požarno neodpornih površin na zunanjih stenah objekta z ozirom na razvrstitev objekta ter dani odmik od relevantne meje.
3. Prometne in delovne površine za intervencijska vozila
Potrebne površine v načrtu ureditve ustrezajo standardu, kateri jih določa (SIST DIN 14090), in sicer:
Dostopne poti za dostop gasilcev do primernega mesta ob zgradbi so široke več kot 1,25 m, morebitni prehodi skozi zgradbo morajo imeti svetlo višino vsaj 2 m.
Dovozne poti za gasilska vozila so potrebne širine 3 m (ravni del), zunanji polmer ovinka je najmanj 10,5 m. Podvozi na dovoznih poteh niso predvideni, če pa bodo načrtovani in izvedeni (skozi zgradbo) morajo biti svetle višine najmanj 3,5 m.
Delovne površine za gasilne avtomobile s cisterno so omogočene na predvidenih dvoriščih in cestah ob objektih. Glede na potrebno površino za vsak gasilni avtomobil 7 x 12 m je ob vsaki stavbi površin za več avtomobilov.
Postavitvene površine niso predvidene, ker ne bo potrebe za postavitev dvižnih reševalnih naprav, načrtovane proste površine pa bi omogočile tudi te površine.
4. Oskrba z vodo za gašenje
Za obravnavano območje je predvideno gašenje neposredno iz vodovoda oziroma javnega ali posebnega vodovodnega omrežja. Za učinkovito gašenje je potrebno zagotoviti dovolj velik pretok vode. Ureditev zunanjega hidrantnega omrežja mora izpolnjevati določila veljavne zakonodaje – slepi ali obročasti cevovod glede na namembnost in požarno obremenitev predvidene gradnje, premer vodovodnih cevi za zunanje hidrantno omrežje ne sme biti manjši od 100 mm.
5. Opredelitev požarne ogroženosti in požarnega tveganja
Obravnavano območje predvidoma zajema stanovanjsko poslovno okolje, ki ni obremenjeno z nevarnimi snovmi.
Glede na predvidene dejavnosti bo v objektih majhna in srednja požarna obremenitev (do 2 GJ/m2), z vsemi ukrepi varstva pred požarom pa se doseže sprejemljivo požarno tveganje.
Zasnova ureditve območja je predvidena s postavitvijo objektov (odmiki), obdelavo zunanjih površin (tlakovanje, brez večjih nasadov grmičevja) ter oddaljenostjo in omejenostjo od ostalih območij (oporni-ograjni zidovi).

Za celotno ureditveno območje OPPN velja III. stopnja varstva pred hrupom-trgovsko poslovno stanovanjsko območje.

Priloge občinskega podrobnega prostorskega lokacijskega načrta so:
1. povzetek za javnost;
2. izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev;
3. obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta;
4. strokovne podlage za pripravo občinskega lokacijskega načrta;
5. smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora;
6. seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta;
7. ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta;
8. spis postopka priprave in sprejemanja občinskega lokacijskega načrta.

(1) Odstopanje pri pripravi projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj za novo predvidene objekte se omogoča za tlorisne gabarite v okviru do desetih odstotkov (10%) in v okviru določenih gradbenih mej, gradbenih linij in gradbenih parcel ter deset odstotkov (10%) za višinske gabarite razen za določeno koto pritličja in venca. Pri objektih, ki imajo poleg pritličja predvideni več kot dve zgornji etaži, je toleranca višinskih gabaritov dopustna v meji 5%.
(2) Pri realizaciji prostorskega načrta so dopustna odstopanja od idejnih zasnov poteka posamezne komunalne infrastrukture, določenih s tem lokacijskim načrtom, če bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3) V primeru, ko meja gradbene parcele odstopa od meja obstoječe zemljiške parcele znotraj natančnosti geodetskih podatkov, se meja gradbene parcele prilagodi meji obstoječe zemljiške parcele.

Spremembe OPPN Center skupaj s prilogami so na vpogled na Občini Postojna.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.