Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. julija 2009 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o potnih listinah, ki obsega:

– Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije – ZPLD-1 (Uradni list RS, št. 65/00 z dne 21. 7. 2000),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije – ZPLD-1A (Uradni list RS, št. 98/05 z dne 7. 11. 2005),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potnih listinah – ZPLD-1B (Uradni list RS, št. 44/08 z dne 7. 5. 2008) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potnih listinah – ZPLD-1C (Uradni list RS, št. 41/09 z dne 1. 6. 2009).

Potna listina je javna listina, ki je namenjena državljanu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državljan) za prehod državne meje ter dokazovanje njegove istovetnosti in državljanstva.

Državljan ima lahko samo eno potno listino iste vrste.

Državljan ima pravico zapustiti in se vrniti v državo z veljavno potno listino, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.
Državljanu, ki nima veljavne potne listine, njegovo državljanstvo in istovetnost pa nista vprašljiva, mora organ, pristojen za kontrolo prehajanja čez državno mejo, dovoliti prihod v državo.

Prepovedano je dati, prodati ali posoditi svojo potno listino drugemu, oziroma kupiti ali uporabiti tujo potno listino kot svojo, ali spreminjati oziroma brisati katere koli podatke v potni listini.
Prepovedano je zastaviti potno listino ali vzeti tujo potno listino z namenom zavarovanja kakšne koristi oziroma pravice.

Upravljavci zbirk osebnih podatkov smejo potne listine kopirati samo v primerih, ki jih določa zakon.
Potno listino lahko poleg njenega imetnika kopirajo notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, če jo potrebujejo za dokazovanje identitete državljana v konkretnem postopku. Pojma finančna družba in finančne storitve sta opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo.
Kopiranje potne listine je dovoljeno tudi na podlagi pisne privolitve imetnika potne listine.
Ob kopiranju potne listine je treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da se kopija potne listine ne bo uporabljala za druge namene. Prepovedano je nadaljnje kopiranje kopije.
Na vlogo imetnika potne listine je upravljavec zbirk osebnih podatkov dolžan izdati potrdilo o kopiji potne listine, na katerem je naveden namen rabe kopije in rok, za katerega upravljavec kopijo potrebuje. Imetnik potne listine lahko kopijo označi s svojim podpisom.
Kopijo potne listine je prepovedano hraniti v elektronski obliki.

Potne listine so:
– potni list,
– diplomatski potni list,
– službeni potni list,
– potni list za vrnitev,
– potne listine, ki se izdajajo po mednarodni pogodbi.

Pristojni organ za izdajo potnega lista je upravna enota.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme potni list v nujnih primerih (kot npr. zdravljenje, bolezen oziroma smrt ožjega družinskega člana, nujni službeni opravki) izdati ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Državljanu, ki v tujini stalno ali začasno prebiva ali je v tujini, pa se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne more vrniti v državo, lahko izda potni list tudi organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.
Diplomatski in službeni potni list izda ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
Potni list za vrnitev izda organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.

(črtan)

(črtan)

Diplomatski potni list se izda predsedniku Republike Slovenije, poslancem Državnega zbora Republike Slovenije, poslancem iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, predsedniku Državnega sveta Republike Slovenije, predsedniku in članom Vlade Republike Slovenije, predsedniku Ustavnega sodišča Republike Slovenije, varuhu človekovih pravic, predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, predsedniku Računskega sodišča Republike Slovenije, delavcem diplomatskih in konzularnih predstavništev ter misij Republike Slovenije v tujini, ki imajo diplomatske in konzularne nazive ter delavcem ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, ki opravljajo diplomatske in konzularne zadeve in imajo diplomatske nazive, vodjem državnih delegacij Republike Slovenije, osebam, ki po sklepu Vlade Republike Slovenije odhajajo na delo v mednarodne organizacije kot funkcionarji diplomatskega ranga v omenjenih organizacijah, diplomatskim kurirjem in določenim drugim osebam, če je to v interesu Republike Slovenije.
Diplomatski potni list se lahko izda tudi ožjim družinskim članom delavcev diplomatskih in konzularnih predstavništev ter misij Republike Slovenije v tujini in družinskim članom oseb, ki po sklepu vlade odhajajo na delo v mednarodne organizacije, če z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu v tujini ter ožjim družinskim članom oseb iz prejšnjega odstavka, če jih spremljajo na službeni poti v tujino.

Službeni potni list se izda svetnikom Državnega sveta Republike Slovenije, delavcem ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve in delavcem, zaposlenim v diplomatskih ali konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini, ki nimajo diplomatskega potnega lista.
Službeni potni list se izda tudi članom državnih delegacij Republike Slovenije in delavcem drugih državnih organov, kadar službeno potujejo v tujino ter določenim drugim osebam, če je to v interesu Republike Slovenije.
Službeni potni list se lahko izda tudi ožjim družinskim članom oseb iz prvega odstavka tega člena, če z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu v tujini.

Potni list za vrnitev je potna listina, ki se izda državljanu Republike Slovenije ali državljanu druge države članice Evropske unije, ki je v tujini ostal brez potne listine.
Potni list za vrnitev se izda državljanu druge države članice Evropske unije, če v državi, kjer je ostal brez potne listine, ni diplomatskega ali konzularnega predstavništva njegove države oziroma če tam njegova država ni kako drugače zastopana. Potni list za vrnitev se državljanu druge države članice Evropske unije izda le po pridobitvi soglasja pristojnega organa države, katere državljan je.

Potne listine se izdajajo na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, ki določita tudi ceno obrazcev potnih listin, ki jo državljan plača pristojnemu organu.
Obrazce potnih listin in obrazce vlog za izdajo potnih listin izdeluje podjetje ali organizacija, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.
Obrazci potnih listin, razen potnega lista za vrnitev in potnih listin, ki se izdajajo po mednarodni pogodbi, se personalizirajo v podjetju ali organizaciji, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, vsako s svojega delovnega področja, imata pri nadzoru podjetja ali organizacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena pravico pregledati vso dokumentacijo, ki se nanaša na postopke izdelave, personalizacije in skladiščenja obrazcev iz drugega odstavka tega člena, prostore, v katerih poteka njihova izdelava, personalizacija in skladiščenje, ter preveriti, ali osebe, ki opravljajo te naloge, izpolnjujejo naslednje pogoje za opravljanje svojih nalog:
– da so polnoletne;
– da niso bile pravnomočno obsojene zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
– da niso v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee.

Prenos potnih listin iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona in vlog za njihovo izdajo med pristojnim organom oziroma ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, ali ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve, in podjetjem ali organizacijo iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona izvaja podjetje ali organizacija, registrirana za prenos poštnih pošiljk, na način, ki zagotavlja zaščito, varnost in sledljivost poštnih pošiljk.

Obrazci potnih listin se tiskajo v slovenščini, angleščini in francoščini, na območjih, določenih z zakonom, kjer avtohtono živijo, skupaj s pripadniki slovenskega naroda, tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, pa tudi v italijanščini ali madžarščini.
Posamezna besedila v potnih listinah, določena s pravnimi akti ali odločitvami Evropske unije, so natisnjena v vseh uradnih jezikih držav članic Evropske unije.

Potni list se izda z veljavnostjo 10 let.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se državljanu, ki še ni dopolnil starosti treh let, izda potni list z veljavnostjo treh let, državljanu, staremu od treh do 18 let, pa z veljavnostjo pet let.
Državljanu, ki v obdobju petih let pred vložitvijo vloge za izdajo potnega lista, izgubi, pogreši ali odtuji dva ali več potnih listov, se izda potni list z veljavnostjo enega leta.
Po poteku veljavnosti potnega lista iz prejšnjega odstavka se državljanu izda potni list z veljavnostjo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, če v času veljavnosti potnega lista iz prejšnjega odstavka ni izgubil, pogrešil ali mu je bil potni list odtujen.
Ob vsaki naslednji izgubi, pogrešitvi ali odtujitvi potnega lista se novi potni list ponovno izda po tretjem odstavku tega člena.
Državljanu, ki mu ob vložitvi vloge za izdajo potnega lista zaradi zdravstvenih razlogov, ki so začasne narave, ni mogoče odvzeti prstnih odtisov, kot to določa 23. člen zakona, se izda potni list z veljavnostjo enega leta.
Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če državljan, ki mu je bila odtujena potna listina, dokaže, da je z njo ravnal z dolžno skrbnostjo in je odtujitev prijavil kot kaznivo dejanje pristojnemu organu.

(črtan)

Diplomatski in službeni potni list se izdata za čas opravljanja naloge, zaradi katere je imetnik upravičen do takega potnega lista, vendar njuna veljavnost ne sme biti daljša od petih let.

Potni list za vrnitev se izda za čas veljavnosti do 30 dni oziroma za čas, ki je potreben za vrnitev v državo, katere državljan je imetnik, v državo, na območju katere ima prijavljeno stalno prebivališče, ali izjemoma v državo, na območju katere ima prijavljeno začasno prebivališče.

(črtan)

(črtan)

Državljan mora najpozneje v 30 dneh po spremembi stalnega prebivališča pristojnemu organu predložiti potno listino za vpis spremembe stalnega prebivališča v potno listino.
Državljan mora izročiti pristojnemu organu potno listino najpozneje v 30 dneh, če:
1. se spremeni kateri koli osebni podatek, ki je vpisan na biografski strani potne listine;
2. spremeni stalno prebivališče, pa vpis spremembe stalnega prebivališča v potno listino iz prejšnjega odstavka ni več možen;
3. fotografija ne kaže več njegove prave podobe;
4. je poškodovana oziroma obrabljena, ali če iz kakšnega drugega razloga ni več uporabna.

Ne glede na veljavnost, za katero je izdana potna listina, njena veljavnost preneha:
1. s prenehanjem državljanstva Republike Slovenije;
2. če ne obstajajo več razlogi za izdajo potne listine iz 9. in 10. člena tega zakona.
V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka mora imetnik potno listino izročiti pristojnemu organu ali diplomatsko-konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v tujini ob vročitvi odločbe o prenehanju državljanstva Republike Slovenije. V primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka mora imetnik potno listino izročiti ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, v osmih dneh po nastopu razloga iz 2. točke.

Vlogo za izdajo potne listine vloži državljan osebno pri pristojnem organu.
Vlogo lahko vloži državljan, ki je dopolnil 18 let in tudi državljan, ki še ni star 18 let, pa je sklenil zakonsko zvezo.
Za državljana, mlajšega od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo zakoniti zastopnik.

Vloga za izdajo potne listine se vloži na predpisanem obrazcu.
V vlogi za izdajo potne listine je treba navesti resnične podatke.
Obrazec iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke:
1. registrsko številko;
2. priimek in ime;
3. EMŠO oziroma rojstni datum in spol, če ta ni določena;
4. rojstni kraj;
5. stalno prebivališče;
6. državljanstvo;
7. datum in kraj vložitve vloge;
8. priimek in ime, EMŠO oziroma rojstni datum in spol, če ta ni določena, ter stalno prebivališče in podpis zakonitega zastopnika;
9. tip in vrsto potne listine;
10. vročitvi potne listine;
11. podpis državljana, ki zna in se zmore podpisati.
Vlogi za izdajo potne listine, razen za izdajo potnega lista za vrnitev, mora državljan priložiti staro potno listino in fotografijo predpisane velikosti, ki kaže njegovo pravo podobo. Fotografija se priloži v fizični ali digitalni obliki. Fotografije v digitalni obliki se eno leto hranijo na elektronskem odložišču fotografij za osebne dokumente in se lahko na vlogo državljana uporabijo tudi za izdajo njegove druge javne listine s fotografijo, ki jo izda državni organ.
Za izdajo potne listine, razen potnega lista za vrnitev in potne listine, ki se izdaja po mednarodni pogodbi, se lahko uporabi tudi fotografija v digitalni obliki, ki se hrani v evidenci izdane druge javne listine državljana s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, in kaže pravo podobo državljana.
Način predložitve, hranjenja in uporabe fotografije v digitalni obliki predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve.
Vlogi za izdajo potnega lista za vrnitev mora državljan priložiti dve fotografiji predpisane velikosti, ki kažeta njegovo pravo podobo.
Ob vlogi za izdajo potnega lista, diplomatskega potnega lista in službenega potnega lista se državljanu od dopolnjenega 12. leta starosti na predpisan način odvzameta dva prstna odtisa, razen v primerih, ko je iz zdravstvenih razlogov mogoč odvzem le enega prstnega odtisa ali ko odvzem prstnih odtisov ni mogoč.
Vloga za izdajo diplomatskega in službenega potnega lista vsebuje poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena še podatek o diplomatskem oziroma konzularnem nazivu in funkciji, ki jo oseba opravlja.
Potni list vsebuje naslednje podatke:
1. tip potnega lista in kodo države;
2. serijsko številko potnega lista;
3. fotografijo državljana;
4. priimek in ime;
5. državljanstvo;
6. rojstni datum;
7. EMŠO;
8. rojstni kraj;
9. spol;
10. stalno prebivališče;
11. datum izdaje in datum veljavnosti potnega lista;
12. pristojni organ in
13. lastnoročni podpis državljana, ki zna in se zmore podpisati;
14. pomnilniški medij, na katerem so podoba obraza in prstna odtisa oziroma prstni odtis državljana shranjeni kot biometrični podatek.
Diplomatski in službeni potni list vsebujeta podatke iz prve do devete in enajste do štirinajste točke prejšnjega odstavka ter diplomatski oziroma konzularni naziv in funkcijo, ki jo imetnik opravlja.
Potni list za vrnitev vsebuje podatke iz druge do šeste, osme in devete ter enajste in trinajste točke desetega odstavka tega člena, registrsko številko in podpis uradne osebe, ki je izdala potni list za vrnitev.

Potna listina se lahko vroči pri pristojnem organu ali po pošti. Način vročitve izbere državljan ob vložitvi vloge za izdajo potne listine.
Potna listina za državljana, mlajšega od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, se vroči zakonitemu zastopniku, ki je vložil vlogo za njeno izdajo, ali drugemu zakonitemu zastopniku, če je tako navedel zakoniti zastopnik ob vložitvi vloge. Državljanu, ki je ob vložitvi vloge za izdajo potne listine star 15 let in več, pa se lahko ne glede na njegovo poslovno sposobnost, vroči potna listina, če temu ob vložitvi vloge ni nasprotoval zakoniti zastopnik.
Pisemska pošiljka s potno listino iz prejšnjega odstavka je naslovljena na osebo, ki se ji vroči potna listina.
Potna listina se lahko ob predložitvi pooblastila ali izjave pooblaščenca o obstoju pooblastila v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vroči tudi pooblaščencu.
Vročitev po pošti je opravljena, ko državljan prevzame potno listino. Če potne listine ne prevzame v osmih dneh od prejema obvestila o dospeli pošiljki, se potna listina vrne pristojnemu organu, ki jo je izdal.
Državljanu iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona se potna listina vroči pri organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.

Pogrešitev, izgubo ali tatvino (v nadaljnjem besedilu: pogrešitev) potne listine v Republiki Sloveniji mora imetnik takoj, če to ni mogoče, pa najpozneje v osmih dneh, naznaniti organu, pristojnemu za izdajo potne listine. V naznanitvi navede podatke iz 2., 3., 5. in 8. točke tretjega odstavka 23. člena tega zakona, vrsto potne listine in okoliščine pogrešitve potne listine.
Pogrešitev potne listine v tujini mora imetnik takoj, če to ni mogoče, pa najkasneje v osmih dneh po prihodu v Republiko Slovenijo, naznaniti pristojnemu organu na način, določen v prejšnjem odstavku. Državljan brez stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji mora pogrešitev potne listine v tujini naznaniti najbližjemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v tujini v 30 dneh od pogrešitve na način, določen v prejšnjem odstavku.
V naznanitvi pogrešitve je potrebno navesti resnične podatke o okoliščinah pogrešitve potne listine.
Za prijavo pogrešitve potne listine se smiselno uporabljajo določbe 22. člena tega zakona.

O vlogi za izdajo potne listine mora pristojni organ odločiti v 15 dneh po njeni vložitvi.
Od državljanov, rojenih v tujini, ki niso vpisani v matične ali državljanske knjige v Republiki Sloveniji in je za njih potrebno ugotoviti državljanstvo in ostale osebne podatke, lahko pristojni organ zahteva, da predložijo izpisek iz rojstne matične knjige in dokazilo o državljanstvu, sicer se rok, v katerem mora biti izdana potna listina, lahko podaljša še za 30 dni.
V primeru, da pristojni organ podvomi o resničnosti podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se rok za izdajo potne listine lahko podaljša za čas ugotavljanja resničnosti podatkov, ki pa ne sme biti daljši od 60 dni.

Organ, pri katerem je bila vložena vloga za izdajo potne listine, izdajo zavrne:
1. če je zoper državljana, ki prosi za izdajo potne listine, uveden kazenski postopek oziroma teče postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, dokler postopek traja – če to zahteva pristojno sodišče;
2. če obstajajo interesi obrambe države, določeni v zakonu – če to zahteva ministrstvo, pristojno za obrambo;
3. če je bila državljanu najmanj dvakrat izrečena kazen zapora za kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, ponarejanja denarja, tihotapstva, ponarejanja listin, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, trgovine z ljudmi, terorizma, financiranja terorizma, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem, novačenja vojaških najemnikov in oseb, mlajših od osemnajst let, za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ali za kazniva dejanja, povezana s tujino, za katera je v zakonu predpisana kazen osem ali več let zapora, če to zahteva policija.
Sodišče mora o pravnomočni sodbi za kazniva dejanja iz 3. točke prejšnjega odstavka obvestiti pristojno policijsko enoto, na območju katere ima državljan prijavljeno stalno prebivališče, oziroma policijsko enoto, na območju katere je sedež sodišča, če državljan nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije, ki vloži zahtevo iz 3. točke prejšnjega odstavka.
Če je kakšen od razlogov iz prvega odstavka tega člena nastal po izdaji potne listine, pristojni organ izdano potno listino odvzame.
Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.

O vseh dejstvih, katerih posledica je prenehanje razlogov za zavrnitev vloge za izdajo potnega lista, mora pristojno sodišče, ministrstvo, pristojno za obrambo, ali policija takoj obvestiti upravno enoto, na območju katere ima državljan stalno prebivališče, ali ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, če državljan nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
Šteje se, da ni več razlogov za zavrnitev vloge za izdajo potnega lista iz prvega odstavka prejšnjega člena, če pristojno sodišče ali ministrstvo, pristojno za obrambo ali policija ne obnovi zahteve po preteku enega leta od dneva vložitve zahteve za zavrnitev izdaje potnega lista.

O pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi vloge za izdajo potne listine, oziroma o odvzemu potne listine, ki jo je izdal pristojni organ ali organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za konzularne zadeve, odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
O pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi vloge za izdajo potne listine oziroma o odvzemu potne listine, ki jo je na prvi stopnji izdalo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odloča vlada.

Na vlogo državljana, ki mu je bila zavrnjena izdaja potne listine, oziroma, ki mu je bila odvzeta potna listina, sme sodišče ali organ, ki je zahteval prepoved izdaje, v posebno upravičenih razlogih (smrt družinskega člana, zdravljenje v tujini, nujni službeni opravki) dovoliti izdajo potne listine z omejeno veljavnostjo, ki ne sme biti daljša od 60 dni.

Organi, ki so po tem zakonu pristojni za izdajo potnih listin, o izdanih potnih listinah vodijo in vzdržujejo posebno evidenco (v nadaljnjem besedilu: evidenco).
Evidenca vsebuje naslednje podatke:
– iz 4. do 13. točke osmega odstavka 23. člena tega zakona;
– diplomatski oziroma konzularni naziv in funkcijo, ki jo oseba opravlja, v primeru izdaje diplomatskega oziroma službenega potnega lista;
– fotografijo imetnika v digitalni obliki, ki je ni mogoče prebrati z napravami za branje biometričnih podatkov;
– prstna odtisa oziroma prstni odtis in podatek o roki in prstu prstnega odtisa;
– tip in vrsto potne listine;
– serijsko in registrsko številko potne listine;
– o vročitvi potne listine;
– o izgubljenih, pogrešanih in ukradenih potnih listinah;
– iz 26. člena tega zakona.
Zaradi zagotovitve varnosti pravnega prometa se na enotnem državnem portalu e-uprava objavijo podatki o izgubljenih, pogrešanih in ukradenih potnih listinah iz osme alineje prejšnjega odstavka, in sicer:
– ime organa, ki je izdal potno listino;
– serijska številka potne listine;
– datum izdaje in datum veljavnosti potne listine;
– datum naznanitve pogrešitve potne listine.
Podatke iz evidence vodi pristojni organ pet let po prenehanju veljavnosti potne listine, razen podatkov iz 26. člena tega zakona, ki jih pristojni organ uniči po petih letih, ko preneha razlog za njihovo vodenje.
Prstna odtisa oziroma prstni odtis se v evidenci iz drugega odstavka hranita oziroma hrani do vročitve potne listine.
Pristojni organ vodi evidenco na centralnem računalniku ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

Če državljan vloži vlogo za izdajo potne listine izven sedeža diplomatsko konzularnega predstavništva Republike Slovenije v državi, kjer kriptiran elektronski prenos osebnih podatkov ni dovoljen ali ni mogoč, se osebni podatki državljana iz 2. in 3. točke tretjega odstavka 23. člena in osmega odstavka 23. člena tega zakona hranijo in prenašajo na ustrezno varovanem in kriptiranem elektronskem mediju do njihovega elektronskega prenosa v evidenco potnih listin, vendar največ 15 dni od njihove pridobitve.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi, če državljan vloži vlogo za izdajo potne listine na diplomatsko konzularnem predstavništvu, vendar le v času, ko kriptiran elektronski prenos osebnih podatkov v evidenco potnih listin ni mogoč.
V času hranjenja na elektronskem mediju iz prvega odstavka tega člena morajo biti osebni podatki državljana varovani v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
Po prenosu osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena v evidenco potnih listin se osebni podatki na elektronskem mediju uničijo.

Podatke iz evidence lahko uporabljajo delavci pristojnega organa, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, za opravljanje nalog s svojega delovnega področja, uporabljajo pa jih lahko tudi policisti, če gre za izvrševanje z zakonom določenih nalog, v primerih iz 26. člena tega zakona pa tudi pristojna sodišča in ministrstvo, pristojno za obrambo.
Osebne podatke na elektronskem mediju iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko uporabljajo le pooblaščeni uslužbenci diplomatsko konzularnega predstavništva Republike Slovenije.
Podoba obraza imetnika potne listine, shranjena kot biometrični podatek, in prstni odtisi oziroma prstni odtis, shranjen kot biometrični podatek na pomnilniškem mediju, se lahko uporabljajo le za preverjanje verodostojnosti potne listine in istovetnosti imetnika potne listine pri prehajanju državne meje.
Osebne podatke iz 23. člena tega zakona sme uporabljati pooblaščeno podjetje ali organizacija iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona za potrebe vpisa podatkov na obrazec potne listine in jih mora v roku 30 dni po uporabi uničiti.
Podatek o registrski številki potne listine sme uporabljati podjetje ali organizacija iz 12.a člena tega zakona za potrebe potrditve prevzema poštnih pošiljk iz 12.a člena tega zakona in ga mora v roku 30 dni po uporabi uničiti.

Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvajata ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, vsako s svojega delovnega področja. Nadzor nad izvrševanjem določb 2. in 4. člena, prvega odstavka 20. člena, drugega odstavka 21. člena, drugega odstavka 23. člena, prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena tega zakona izvaja Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za notranje zadeve. Nadzor nad izvrševanjem določb iz 4. člena tega zakona izvaja tudi policija.
Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za notranje zadeve, in policija izvršujeta pristojnost iz prejšnjega odstavka kot prekrškovna organa.
Podjetje ali organizacija iz 12. člena tega zakona mora osebam, ki jih za to pooblastita minister, pristojen za notranje zadeve, in minister, pristojen za zunanje zadeve, vsak s svojega delovnega področja, omogočiti nadzor prostorov, v katerih poteka izdelava, personalizacija in skladiščenje obrazcev iz 12. člena tega zakona, ter jim dati na vpogled vso potrebno dokumentacijo, ki se nanaša na postopke in izpolnjevanje pogojev za osebe, ki opravljajo naloge izdelave, personalizacije in skladiščenja teh obrazcev.
Uradna oseba iz prejšnjega odstavka ima pri opravljanju nadzora pravico in dolžnost:
– odrediti, da se ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri izdelavi, personalizaciji in skladiščenju obrazcev iz 12. člena tega zakona odpravijo v roku, ki ga določi;
– odrediti, da oseba, ki opravlja naloge izdelave, personalizacije in skladiščenja obrazcev iz 12. člena tega zakona, vendar ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, preneha opravljati te naloge in da se jo nadomesti z osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje;
– obvestiti organ, pristojen za varstvo osebnih podatkov, če ugotovi, da se osebni podatki uporabljajo v nasprotju z drugim odstavkom 31. člena tega zakona;
– začasno zaustaviti izdelavo in personalizacijo obrazcev iz 12. člena tega zakona in ministru, pristojnemu za notranje zadeve, predlagati uvedbo postopka za odvzem pooblastila za izdelavo in personalizacijo obrazcev iz 12. člena tega zakona, če ugotovi, da nepravilnosti ali pomanjkljivosti iz prve alinee niso bile odpravljene v določenem roku ali da podjetje ali organizacija ni sposobna opravljati poverjenih nalog.

Z globo od 400 do 830 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki:
1. že ima veljavno potno listino, pa si pridobi še drugo iste vrste (2. člen);
2. da, proda ali posodi svojo potno listino drugemu oziroma kupi ali uporabi tujo potno listino kot svojo ali spreminja oziroma izbriše podatke v potni listini, če to dejanje nima znakov kaznivega dejanja (prvi odstavek 4. člena);
3. ki v vlogi za izdajo potne listine in naznanitvi pogrešitve potne listine navede neresnične podatke (drugi odstavek 23. člena in tretji odstavek 24. člena).

Z globo od 125 do 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki:
1. zastavi potno listino ali vzame tujo potno listino z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice (drugi odstavek 4. člena);
2. potne listine v določenem roku po nastopu razlogov za prenehanje njene veljavnosti ne izroči pristojnemu organu (drugi odstavek 21. člena);
3. potne listine v določenem roku ne izroči pristojnemu organu (prvi in drugi odstavek 20. člena);
4. ne naznani pogrešitve potne listine (prvi in drugi odstavek 24. člena).
Z globo od 400 do 1.250 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki vzame tujo potno listino z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice (drugi odstavek 4. člena).
Z globo od 125 do 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Za prekrške iz 33. in 34. člena tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Z globo od 4.170 do 12.510 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kopira potno listino v nasprotju s 4.a členom tega zakona.
Z globo od 200 do 2.080 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti.
Z globo od 200 do 830 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Izvajanje 4.a člena tega zakona nadzira državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov.
Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije – ZPLD-1 (Uradni list RS, št. 65/2000) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Minister, pristojen za upravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona:
1. predpiše obrazce iz 7., 12., 23. in 24. člena tega zakona;
2. predpiše način vodenja evidence iz 30. člena tega zakona;
3. predpiše postopek in način izdelave, izdaje in preklica potne listine, potrditve dovoljenja zakonitega zastopnika iz 7. člena tega zakona ter posredovanja, hrambe, uporabe, vrnitve in uničenja podatkov iz 23. člena tega zakona, ki jih uporablja pooblaščeno podjetje ali organizacija iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona;
4. določi ceno potne listine, ki jo državljan plača pristojnemu organu.

Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za zunanje zadeve, v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona določi merila za ugotavljanje interesa Republike Slovenije, na podlagi katerih se lahko izda diplomatski ali službeni potni list.

Potne listine, razen potnih listin, ki se izdajajo po mednarodni pogodbi in vizumi, izdani po zakonu o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1-10/91), se lahko uporabljajo do izteka njihove veljavnosti, vendar največ dve leti po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1-10/91).
Pravilnik o potnih listinah in vizumih ter o načinu vodenja evidence o potnih listih in vizumih (Uradni list RS, št. 19/91 in 52/94) in pravilnik o diplomatskih in službenih potnih listih (Uradni list RS, št. 5/92) ostaneta v veljavi in se uporabljata, kolikor nista v nasprotju s tem zakonom, dokler ne bodo izdani predpisi na podlagi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije – ZPLD-1A (Uradni list RS, št. 98/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Določbe zakona, ki se nanašajo na biometrične podatke, se ne uporabljajo za potne listine, ki se izdajajo po mednarodni pogodbi, če ni v njej določeno drugače.

Potne listine in vizumi, izdani po dosedanjih določbah zakona, se lahko uporabljajo do izteka njihove veljavnosti. Imetnik take potne listine pa lahko, v skladu z 32. členom tega zakona, že pred iztekom njegove veljavnosti zaprosi za zamenjavo take potne listine s potno listino, izdano v skladu s tem zakonom.

Do spremembe oziroma izdaje novih predpisov se Pravilnik o izvrševanju zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/01 in 100/03) in Uredba o merilih za ugotavljanje interesa Republike Slovenije, na podlagi katerih se lahko izda diplomatski ali službeni potni list (Uradni list RS, št. 58/01), uporabljata, kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.

Do vzpostavitve informatizirane evidence naznanitev okoliščin pogrešitve potnih listin državljan pogrešitev potne listine naznani pristojnemu organu, na območju katerega ima prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati tretji odstavek 153. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 37/04 – uradno prečiščeno besedilo).

Določbe zakona, ki se nanašajo na biometrične podatke, se začnejo uporabljati po uskladitvi predpisov iz 29. člena tega zakona s tem zakonom.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potnih listinah – ZPLD-1B (Uradni list RS, št. 44/08) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

3. in 4. člen tega zakona se začneta uporabljati po zagotovitvi tehničnih in tehnoloških možnosti za objavo podatkov na enotnem državnem portalu e-uprava, vendar najpozneje 1. oktobra 2009. Do tedaj se še naprej uporabljata peti in šesti odstavek 24. člena Zakona o potnih listinah (Uradni list RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo).

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potnih listinah – ZPLD-1C (Uradni list RS, št. 41/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona predpiše oziroma uskladi:
1. obrazce iz 12. in 23. člena zakona;
2. način predložitve, hranjenja in uporabe fotografije v digitalni obliki iz šestega odstavka 23. člena zakona;
3. način odvzema prstnih odtisov iz osmega odstavka 23. člena zakona;
4. način vodenja evidence iz 30. člena zakona;
5. postopek in način izdelave, izdaje in naznanitve pogrešitve potne listine ter posredovanja, hrambe, uporabe in uničenja podatkov iz 23. člena zakona, ki jih uporablja organizacija ali podjetje iz tretjega odstavka 12. člena in 12.a člena zakona;
6. ceno obrazcev potnih listin, ki jo državljan plača pristojnemu organu.

Potne listine, izdane po dosedanjih določbah zakona in na obrazcih, določenih s Pravilnikom o izvrševanju Zakona o potnih listinah (Uradni list RS, št. 84/06), se lahko uporabljajo do poteka njihove veljavnosti. Imetnik take potne listine lahko pred potekom njene veljavnosti zaprosi za njeno zamenjavo s potno listino, izdano v skladu s tem zakonom.

Do uskladitve oziroma izdaje novih predpisov se pravilnik iz prejšnjega člena uporablja, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.

Določbe zakona, ki se nanašajo na prstne odtise, se začnejo uporabljati 28. junija 2009.

Peti odstavek 23. člena zakona se začne uporabljati po zagotovitvi tehničnih in tehnoloških možnosti za uporabo fotografij v digitalni obliki iz evidenc drugih javnih listin, vendar najpozneje 28. junija 2010.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.