Na podlagi 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Straža (Uradni list RS, št. 75/08), 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list SFRJ, št. 83/89, Uradni list SRS, št. 5/90 in Uradni list RS, št. 26/90, 10/91, 17/91, 13/93 in 66/93), 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08), ter 6. in 15. člena Statuta Občine straža (Uradni list RS, št. 7/07 in 27/08) je Občinski svet Občine Straža na 21. seji dne 9. 7. 2009 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter o pogrebnih svečanostih v Občini Straža
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje pokopališč ter način opravljanja pogrebnih svečanosti za območje Občine Straža.
2. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč je organizirana, načrtovana in nadzorovana javna služba, ki se izvaja v skladu z zakoni, tem odlokom in pravilnikom o pokopališkem redu na pokopališčih v Občini Straža.
Pokopališča na območju Občine Straža so objekti komunalne javne infrastrukture, s katerimi upravlja Občina Straža (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
Izvajalec javne službe izvajanja pogrebne dejavnosti je javno ali zasebno podjetje ali samostojni podjetnik, ki je registriran za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
Za upravljanje in izvajanje pokopališke dejavnosti se lahko podeli tudi koncesija na podlagi razpisa ali sklene neposredna pogodba z javnim podjetjem.
3. člen
Na območju Občine Straža so naslednja pokopališča: Drganja sela, Straža (Gaj), Straža (Zavrtnica), Vavta vas in Zalog.
Vsako pokopališče ima pokopališki okoliš, z območja katerega se praviloma pokopavajo umrli.
4. člen
Pokopališka dejavnost zajema zagotovitev uporabe mrliške vežice, oddajanje grobnih prostorov v najem in sklepanje najemnih pogodb, vodenje katastra pokopališč, delitev na posamezne zvrsti grobov, opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom.
5. člen
Pogrebna dejavnost zajema urejanje dokumentacije v zvezi s pokojnikom, ureditev in prevoz pokojnika, izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščito sosednjih grobov, prvo ureditev groba, izvajanje pogrebne dežurne službe in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom.
6. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, prekope grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela: čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, odvoz odpadkov na odlagališče, košnjo zelenic, vzdrževanje poti, vzdrževalna dela na objektih in napravah.
II. UREDITEV POKOPALIŠČ
7. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno z občinskim prostorskim planom.
8. člen
Na določenem pokopališču se pokopavajo:
– vsi umrli na območju, za katerega je pokopališče namenjeno,
– umrli iz sosednjih naselij ali drugih krajev, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče,
– neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katerega je pokopališče namenjeno.
9. člen
Na pokopališčih v Občini Straža so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi – enojni, družinski in rodbinski,
– žarni grobovi,
– vrstni grobovi,
– skupna grobišča,
– prostor za raztros pepela,
– prostor za anonimne pokope.
10. člen
Dimenzije grobnih polj:
– klasični grobovi – dolžina: 2,20 m; širina: do 1 m (enojni grob), do 2 m (družinski grob), nad 2 m (rodbinski), globina: najmanj 1,80 m za prvi pokop (če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, se lahko grob poglobi največ do 3,20 m, plast zemlje nad zadnjo krsto pa mora biti najmanj 1,50 m),
– žarni grobovi – dolžina: do 1,20 m; širina: do 1,20 m; globina: 0,70 m (v žarni grob se lahko shrani več žar, grob pa se lahko poglobi največ za 0,30 m),
– vrstni grobovi – dolžina: 2,2 m; širina: do 1 m; globina: najmanj 1,8 m (poglobitev vrstnih grobov ni dovoljena).
Poti med posameznimi vrstami grobov so lahko široke najmanj 0,50 m, odmiki med grobovi pa največ 0,50 m.
Spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja ne smejo segati preko grobnega polja.
Če se shrani žara s pepelom umrlega v klasičnem grobu, se plačuje najemnina za klasičen grob.
11. člen
Skupna grobišča so prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah in drugih izrednih razmerah.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, če zanje ni podaljšana najemna pogodba, grobno polje pa se odda v najem novemu najemniku.
Na skupnih grobiščih je nagrobnik z imeni pokopanih ter skupen urejen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
12. člen
Za anonimni pokop gre, kadar se ne opravi pogrebna svečanost in ne obeleži grob. Na prostoru za anonimne pokope se lahko na željo pokojnika ali svojcev izvrši anonimni pokop tudi tako, da se na tem prostoru raztrese pepel pokojnika. Upravljavec vodi posebno knjigo o anonimnih pokopih.
13. člen
Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo. Če je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj na novo ne smejo pritrjevati nagrobne plošče.
Vsako pokopališče mora imeti shrambo za orodje, urejen prostor za odlaganje odpadkov, prostor za odlaganje odstranjenih spomenikov ter prostor za pričetek pogrebnih svečanosti.
14. člen
Za obdobje od pokopa do postavitve spomenika in v primerih, ko spomenik iz določenih razlogov ne bo postavljen, določi in postavi izvajalec enotno obeležje na stroške najemnika groba.
Za razširitev obstoječih pokopališč in za pokopališča na novih lokacijah so dovoljena le enotna obeležja v predpisanih izmerah in odstopanjih skladno z načrtom pokopališča in pravilniku o pokopališkem redu.
15. člen
Mrliška vežica je prostor, ki je namenjen za čuvanje umrlih do njihovega pokopa oziroma prevoza do kraja pokopa.
Uporabo mrliške vežice in njen obratovalni čas določi upravljavec s pravilnikom o pokopališkem redu. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi vanjo samo z dovoljenjem upravljavca.
Mrliško vežico je možno najeti za en dan ali več dni. Najemnina za mrliško vežico se plača po izstavitvi računa upravljavca.
Višino najemnine predlaga upravljavec, sprejme pa jo Občinski svet Občine Straža.
16. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in na istem grobu. Mirovalna doba za grobove ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Pred iztekom mirovalne dobe je v klasičen grob možen žarni pokop.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki izkažejo pravni interes, da se posmrtni ostanki izkopljejo oziroma prekopljejo na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba in z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa.
III. NAČIN IN ČAS POKOPA
17. člen
Svojci so dolžni nastop smrti prijaviti izvajalcu javne službe. Prevzem pokojnika iz bolnišnice in doma starejših občanov lahko opravi samo izvajalec javne službe. Izvajalec javne službe prevzame od prijavitelja posmrtne ostanke umrlega in jih prenese v mrliško vežico.
Umrli se do pokopa praviloma čuva v mrliški vežici oziroma, če v kraju ni mrliške vežice, na krajevno običajen način, kar je opredeljeno v pravilniku o pokopališkem redu.
Točen čas pokopa določi izvajalec javne službe v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski obred.
18. člen
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, je dovoljen samo s prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga izvajalec oziroma na drug krajevno običajen način.
Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
19. člen
Umrli se položi v krsto in se položi v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v žarni grob, v grob za klasičen pokop, ali se raztresejo na posebej določenem prostoru za raztros pepela na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja pristojnega organa za notranje zadeve.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja pristojnega organa za notranje zadeve in po predhodnem soglasju pristojnega organa zdravstvenega varstva.
20. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Čas pokopov na posameznem pokopališču se določi s pravilnikom o pokopališkem redu.
Način pokopa in pogrebne svečanosti se opravijo v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma pristojni organ socialnega skrbstva.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega ali po volji svojcev umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru na pokopališču brez postavitve obeležja oziroma označbe imena umrlega.
21. člen
Če pokop in pogrebno svečanost organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
22. člen
Stroške pokopa mora poravnati oseba, ki je naročila pokop oziroma dediči umrlega.
V primeru, ko stroške pokopa poravna občina, ima le ta pravico do povračila stroškov iz zapuščine umrlega.
IV. POGREBNA SVEČANOST
23. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pokopa, ima javni značaj in se opravi z vso pieteto do umrlega. Pri tem se upošteva želja umrlega ali njegovih najbližjih svojcev. Če je bila taka želja pokojnika ali njegovih svojcev, se lahko pokop opravi v družinskem krogu.
24. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O javni pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način, kolikor ne gre za pogreb z anonimnim pokopom.
O pogrebni svečanosti se ne obvesti javnosti, če je bila tako izražena želja pokojnika ali svojcev.
Za umrle, za katere se ugotovi, da nimajo svojcev ali drugih, ki bi poskrbeli za pokop, mora pogrebno svečanost naročiti in plačati Občina Straža.
25. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom krste z umrlim ali žare z upepeljenimi ostanki umrlega z mrliškega odra.
Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste ali žare v jamo opravijo pogrebniki, za katere je dolžan poskrbeti izvajalec. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.
26. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
– na čelu sprevoda je državna zastava,
– v primeru verskega obreda je za državno zastavo simbol verske skupnosti,
– sledijo prapori, nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, godba, pevci,
– sledi voziček s cvetjem,
– v primeru verskega obreda sledijo predstavniki verske skupnosti,
– sledi pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare,
– sledijo najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
Razpored v sprevodu se lahko opravi na krajevno običajen način.
V primeru verskega obreda lahko sprevod vstopi tudi v objekt določene verske skupnosti.
27. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti običajno razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, državne zastave in prapori, v primeru verskega pogreba pa tudi predstavnik verske skupnosti in simbol verske skupnosti.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob, nato se opravi del verskega obreda, če gre za verski obred. Nato zaigra godba, pevci zapojejo žalostinke, če sodelujejo pri pogrebu.
Temu sledijo poslovilni govori ter zaključni obred na krajevno običajen način.
Po zadnjem pozdravu z zastavo in prapori je pogrebna svečanost zaključena.
28. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci in drugi), se lahko vključi v pogrebno svečanost. Če pri pogrebni svečanosti sodeluje enota s strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote. Častna salva se izstreli pred zaključkom pogrebne svečanosti.
29. člen
Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do deset minut oziroma s prekinitvami do petnajst minut, v primeru verskega pogreba pa v skladu z običaji verske skupnosti.
V. SKLENITEV NAJEMNE POGODBE
30. člen
Prostore za grobove daje v najem upravljavec z najemno pogodbo, sklenjeno med upravljavcem in najemnikom groba. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe groba,
– tip (zvrst) groba,
– višino letne najemnine in način plačevanja,
– obveznost najemnika glede urejanja groba,
– obveznosti upravljavca glede urejanja pokopališča,
– ukrepe v primeru da se obveznosti iz pogodbe ne izvršujejo.
31. člen
Prostor za grobove se daje v najem za določen čas, ki ne sme biti krajši od 10 let in se lahko po poteku pogodbe podaljša. Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora upravljavec opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe pisno ne bi podaljšal.
Višino najemnine predlaga upravljavec, sprejme pa jo Občinski svet Občine Straža. Najemnina za grobno polje se plačuje letno. Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.
32. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe oziroma v primeru, ko najemnik najemne pogodbe ne želi podaljšati, se smatra grobno polje kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nato se prekoplje in odda drugemu najemniku.
33. člen
Ob prijavi pokopa se najemniku dodeli eno grobno polje, za katero plača cena stroškov za pridobitev novega grobnega polja in se sklene najemna pogodba. Na željo najemnika se lahko dodeli še dodatno grobo polje, za katerega se plača ekonomska cena v enkratnem znesku. Ekonomska cena je enaka stroškom za pridobitev novega grobnega prostora.
34. člen
Izvajalec javne službe lahko razveljavi najemno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik po predhodnem opozorilu izvajalca ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
Šteje se, da grob ni vzdrževan takrat, kadar nagrobna znamenja ogrožajo varnost ljudi oziroma je tako zanemarjen, da kvari estetski videz pokopališča.
35. člen
V primeru poteka ali razveljavitve najemne pogodbe za grob mora najemnik z grobnega prostora odstraniti opremo groba v 15 dneh po poteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. Če ne odstrani opreme v določenem roku, jo po predhodnem opozorilu najemnika grobnega prostora odstrani upravljavec na stroške najemnika grobnega prostora.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec. Sredstva za vzdrževanje opuščenega groba zagotavlja upravljavec.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI
36. člen
Upravljavec ima poleg že navedenih še naslednje pravice in obveznosti:
– oblikuje predloge cen za najem grobov in mrliške vežice ter dodelitve grobnih polj,
– sklepa najemne pogodbe za grobna polja,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih na določenem pokopališču,
– vodi kataster komunalnih naprav na pokopališču,
– zaračunava najemnine, prispevke in pristojbine,
– izdaja soglasja za postavitev spomenika,
– zagotavlja red in čistočo v mrliški vežici in na pokopališču,
– zagotavlja redno odstranjevanje odpadkov iz pokopališč,
– opozarja najemnike grobov o morebitni neurejenosti grobov in temu primerno ukrepa,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč žrtev vojne in njihovih obeležij na območju pokopališča,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
37. člen
Izvajalec ima poleg že navedenih še naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljati mora kvalitetno izvajanje javne službe,
– upoštevati mora tehnične, sanitarne ter druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– omogočati mora nadzor nad opravljanjem javne službe,
– ugotavlja pravilnost pokopaliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– določa prostor, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom pokopa,
– zagotavlja zasutje groba najkasneje pol ure po končani pogrebni svečanosti,
– ob pokopu, prekopu in urejanju pokopališč mora zavarovati sosednje grobove pred poškodbami, za kar je tudi odškodninsko odgovoren,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
38. člen
Izvajalec javne službe je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov in jih shraniti. Najdene predmete mora izvajalec izročiti upravičencu oziroma upravljavcu.
39. člen
Uporabniki storitev javne službe imajo poleg že navedenega še naslednje pravice in obveznosti:
– pravico uporabe storitev javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi,
– pravico svojcev do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če obstajajo za to objektivne možnosti,
– pravico do odločanja o načinu pokopa,
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov,
– pravico postaviti ali odstraniti nagrobni spomenik v soglasju z upravljavcem,
– uporabljati storitve izvajalca v skladu s tem odlokom,
– upoštevati določila pravilnika o pokopališkem redu in navodila izvajalca v zvezi z izvajanjem pokopališkega reda,
– plačevati najemnino za uporabo objektov oziroma storitev izvajalca,
– skrbeti za red in vzdrževanje grobov v skladu s tem odlokom.
VII. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
40. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje,
– hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in shranjevanje le-teh na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih.
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca.
V neposredni bližini območja pokopališča v času pogrebnih svečanosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Izvajalec oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, povzročitelja nedovoljenih dejavnosti na to opozori pred začetkom pogrebnih svečanosti.
41. člen
Pokopališke poti, zgradbe, ograje, žive meje, spomenike in obeležja splošnega pomena ter druge komunalne naprave mora vzdrževati upravljavec. Za sakralne objekte v sklopu pokopališča skrbi lastnik.
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren upravljavec.
Za red in vzdrževanje grobov in prostorov med grobovi so odgovorni najemniki grobov. Izvajalec in uporabnik oziroma najemnik groba lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
VIII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
42. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se financirata iz naslednjih virov:
– prihodkov od plačanih storitev,
– najemnin za grobove in za uporabo mrliške vežice,
– sredstva proračuna za vzdrževanje objektov, ki so javno dobro v lasti občine,
– dotacij in donacij,
– drugih virov.
Cene pogrebnih storitev morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja dejavnosti.
IX. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
43. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Občinska uprava Občine Straža, pristojna občinska inšpekcija ter druge pristojne inšpekcijske službe.
44. člen
Z globo 300 € se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– opravi kamnoseška in druga obrtniška dela pri ureditvi grobov v času poteka pogreba,
– odlaga odstranjene nagrobne spomenike in drugo opremo na pokopališču.
Z globo 150 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
45. člen
Z globo 50 EUR, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje posameznik za:
– nedostojno vedenje, kot so vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vstop s kolesom, kolesom z motorjem ali motornim vozilom in njihovo shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– lepljenje plakatov, reklamnih obvestil in podobnega.
XII. KONČNE DOLOČBE
46. člen
S pravilnikom o pokopališkem redu se podrobneje določi izvajanje tega odloka za vsako pokopališče posebej.
47. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00700-8/2009-5
Straža, dne 9. julija 2009
Župan
Občine Straža
Alojz Knafelj l.r.
