Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) in 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP) izdaja minister za okolje in prostor

(1) Ta pravilnik določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: javne službe) in druge ukrepe in normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb njihovim uporabnikom, ločeno za:
– oskrbo s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
– odlaganje preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Cene storitev javnih služb v skladu s tem pravilnikom morajo oblikovati izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) ki izvajajo storitve javnih služb, za katere se oblikuje cena.
(3) V postopku oblikovanja cen storitev javnih služb se kot poslovna skrivnost štejejo vsi podatki, ki so skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, opredeljeni kot poslovna skrivnost, razen če posebni zakon ne določa drugače.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. cena storitve javne službe so upravičeni stroški, ki nastajajo zaradi opravljanja dejavnosti izvajalca in njegovih podizvajalcev pri izvajanju storitev javne službe, ki se vrednotijo ter izkazujejo v skladu z računovodskimi standardi,
2. upravičeni stroški so stroški, ki jih priznavajo pristojni občinski ali državni organi in so v tem pravilniku opredeljeni za vsako javno službo posebej,
3. omrežnina so stroški javne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje javne službe,
4. stroški amortizacije se izračunavajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, z amortizacijskimi stopnjami, ki so določene v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Knjigovodska vrednost amortizirljivih sredstev ne sme biti precenjena,
5. donos na vložena lastna sredstva izvajalca javne službe je donos na dolgoročna, opredmetena in neopredmetena, neodpisana, poslovno potrebna osnovna sredstva, ki so nujno potrebna za izvajanje posamezne dejavnosti in so v lasti izvajalca oziroma zasebnika, v višini donosa zadnje izdane desetletne referenčne obveznice Republike Slovenije denominirane v eure na dan 31. marca tekočega leta, povečano za eno odstotno točko,
6. poslovno potrebna osnovna sredstva so osnovna sredstva, ki jih izvajalec potrebuje neposredno za izvajanje posamezne javne službe, in jih je za posamezno javno službo kot poslovna potrebna osnovna sredstva določila lokalna skupnost,
7. finančno jamstvo je finančno jamstvo v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih,
8. proizvajalni procesi izvajanja posameznih javnih služb iz 1. člena tega pravilnika vključujejo izvajanje vseh obveznih storitev javnih služb, skladno s predpisi, ki urejajo izvajanje posamezne javne službe,
9. povzročitelji stroškov pri izvajanju posamezne javne službe iz 1. člena tega pravilnika so vsa poslovno potrebna sredstva iz 6. točke tega člena,
10. investicijska vzdrževalna dela so dela v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov,
11. stanovanjske stavbe za posebne namene so stavbe v skladu s predpisom, ki ureja vrste stanovanjskih stavb,
12. gradbeni inženirski objekti so objekti v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov,
13. sodilo je merilo oziroma kriterij za razporejanje stroškov oziroma odhodkov v določenem razmerju.

Infrastruktura javne službe je infrastruktura za izvajanje javne službe:
– oskrbe s pitno vodo – javni vodovodi v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode – javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov – sistem zbiralnic, zbirnih centrov, sortirnic mešanih komunalnih odpadkov in malih komunalnih kompostarn, namenjenih zbiranju in obdelavi komunalnih odpadkov pred oddajo v nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje in
– odlaganja ostankov komunalnih odpadkov po predelavi ali odstranjevanju – odlagališča nenevarnih odpadkov in naprave za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem.

(1) Cena storitve javnih služb iz 1. člena tega pravilnika se obračuna na podlagi izvajanja storitve, ki se mora izvajati v okviru javne službe skladno s predpisi, ki določajo naloge, ki se izvajajo v okviru posamezne javne službe in zahteve in standarde, ki morajo biti izpolnjeni pri opravljanju njihovih storitev.
(2) Cene storitev javnih služb iz 1. člena tega pravilnika morajo zajemati vse stroške, ki so potrebni in upravičeni za opravljanje javne službe.
(3) Če se storitve iz 1. člena tega pravilnika izvajajo na način, v obliki ali obsegu, ki pomeni preseganje predpisanih obveznosti iz prvega odstavka tega člena, jih izvajalec lahko izvaja in zaračuna uporabnikom le, če to preseganje predpisuje občinski predpis, ki ureja izvajanje javne službe.
(4) Če oblika, način ali obseg izvajanja storitve iz 1. člena tega pravilnika ne dosega predpisanih obveznosti iz prvega odstavka tega člena, morata občina in izvajalec takoj pričeti z ukrepi za zagotavljanje predpisanih obveznosti.

(1) Lokalna skupnost lahko subvencionira ceno storitve posamezne javne službe v tistem delu, ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture, ne more pa subvencionirati cene storitve, s katero se pokrivajo stroški izvajalca in javnih dajatev.
(2) Lokalna skupnost lahko subvencionira ceno uporabe javne infrastrukture samo za tiste uporabnike, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti.
(3) Subvencioniranje cene uporabe javne infrastrukture lahko znaša največ do 50% cene, ki bi jo sicer moral plačevati uporabnik javne infrastrukture po tem pravilniku.
(4) Lokalna skupnost z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, določi tudi višino in vir subvencij.

Izhodišča za oblikovanje cen posameznih storitev javne službe so obveznosti iz predpisov, ki urejajo naloge, ki se izvajajo v okviru javnih služb, drugih predpisov, ki urejajo kvalitativne standarde izvajanja javne službe, tehnični standardi izvajanja javne službe, podatki o doseganju okoljskih ciljev iz preteklega leta ter podatki iz zadnjega letnega poslovnega poročila izvajalca, ki izhajajo predvsem iz:
– operativnih programov varstva okolja na področju javnih služb,
– programa izvajalca, izdelanega v skladu s predpisi, ki urejajo naloge, ki se izvajajo v okviru javnih služb,
– medobčinskega sporazuma v primeru dogovora o koriščenju javne infrastrukture ali v primeru upravljanja skupne javne infrastrukture za več občin,
– obveznosti, izhajajočih iz občinskih predpisov ali drugih veljavnih pravnih aktov.

Sodilo za razporejanje splošnih stroškov javnih služb oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, je delež proizvajalnih stroškov javnih služb iz 1. člena tega pravilnika v celotnih proizvajalnih stroških vseh dejavnosti, ki jih izvaja izvajalec.

(1) Izvajalec lahko, v soglasju z lastnikom infrastrukture, izvaja posebne storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe ali izvaja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne storitve javne službe.
(2) Posebne storitve izvajalca iz prejšnjega odstavka so:
– prodaja javnih dobrin, kot je odlagalni prostor za odlaganje nekomunalnih odpadkov na odlagališču,
– uporaba javne infrastrukture, kot je odvajanje industrijskih odpadnih voda in njihovo čiščenje na čistilni napravi osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe,
– uporaba javne infrastrukture za drugo neposredno rabo vode v skladu z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe,
– prodaja uporabnih surovin, energentov in energije, ki nastajajo pri izvajanju storitev javne službe.
(3) Prihodki, ki jih izvajalec doseže s prodajo storitev iz prejšnjega odstavka, se pri kalkulaciji lastne cene storitve javne službe (v delu cene, ki se ne nanaša na uporabo javne infrastrukture) upoštevajo kot odbitna postavka, pri čemer mora biti v kalkulaciji prikazana cena z in brez odbitne postavke.

Cene storitev izvajalca med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne storitve izvajanja javnih služb ne smejo biti diferencirane, razen če uporabniki ali skupine uporabnikov dokazljivo povzročajo različne stroške. Kot dokazilo za različne stroške se šteje elaborat (ekspertiza, mnenje), potrjen s strani reprezentativne interesne zbornice izvajalcev javnih služb. Različni stroški dostopa do storitve ne štejejo za razlog diferenciacije.

(1) Najemnina za uporabo javne infrastrukture je namenski prihodek lokalne skupnosti in se namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na tisti javni infrastrukturi, za katero je bila zaračunana.
(2) V primeru, da znesek zaračunane najemnine presega potrebni znesek investicij in investicijskih vzdrževalnih del na tisti javni infrastrukturi, za katero je bila zaračunana, se lahko uporabi za investicije in investicijska vzdrževalna dela na drugi javni infrastrukturi, ki se uporablja za izvajanje javnih služb.
(3) Lokalna skupnost in izvajalec praviloma letno s pogodbo uredita vsa vprašanja povezana z zaračunavanjem omrežnine uporabnikom, plačevanjem najemnine in način ter pogoje uporabe drugih elementov cene za uporabo javne infrastrukture ter obseg in višino morebitnega subvencioniranja cene za uporabo javne infrastrukture.

(1) Izvajalec ene ali več javnih služb mora letno najkasneje do 31. marca predložiti lokalni skupnosti v soglasje poslovni načrt, v katerem so upoštevani vsi kvalitativni in kvantitativni parametri izvajanja posamezne javne službe, vključno s kalkulacijo cene po tem pravilniku.
(2) Potrjen poslovni načrt je podlaga za sklenitev pogodbe iz prejšnjega člena tega pravilnika.
(3) V primeru, da lokalna skupnost ne izda soglasja k poslovnemu načrtu, mora izvajalec poslovni načrt popraviti in dopolniti v skladu z navodili lokalne skupnosti.
(4) Najkasneje do 31. marca tekočega leta mora izvajalec lokalni skupnosti predložiti poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.

(1) Obliko in način izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo podrobneje določajo državni in občinski predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(2) Standarde zdravstvene ustreznosti pitne vode podrobneje določajo predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost pitne vode.

(1) Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine, vodarine in stroškov vodnih povračil, ki se v kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
(2) Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine ter se uporabnikom lahko obračunava v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo vodomera in pretokom v m3/h, skladno s preglednico iz prvega odstavka 15. člena tega pravilnika.
(3) V primeru, da javna infrastruktura, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine leži izven te občine, se v omrežnino šteje tudi sorazmerni del cene, ki pokriva letne stroške te javne infrastrukture. Merilo za delitev stroškov je solastniški delež posamezne občine na tej javni infrastrukturi.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, je v primeru, da na območju občine izvaja javno službo več kot en izvajalec, omrežnina del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture posameznega izvajalca.
(5) Stroški omrežnine vključujejo:
– stroške amortizacije infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo ali stroške najemnine infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo,
– stroške storitev povezane z zavarovanjem infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo,
– stroške povezane z odškodninami za infrastrukturo javne službe oskrbe s pitno vodo,
– finančne odhodke (obresti) povezane s financiranjem izgradnje infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo.
(6) Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom lahko obračunava mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode. Stroški vodarine vključujejo proizvajalne stroške, splošne stroške izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo in donos na vložena sredstva izvajalca, in sicer:
1. proizvajalne stroške izvajanja javne službe, ki so stroški, ki jih je mogoče neposredno ali posredno povezati z ustvarjanjem poslovnih učinkov in obsegajo:
a) stroške materiala, ki vključujejo:
– stroške električne energije za obratovanje naprav in objektov za pridobivanje, obdelavo, shranjevanje, transport in distribucijo pitne vode,
– stroške pogonskega goriva za obratovanje naprav in vozil potrebnih za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo,
– stroške materiala za pripravo (obdelavo) vode,
– stroške nakupa vode od tretjih oseb,
– druge stroške materiala, ki so povezani z ustvarjanjem poslovnih učinkov.
b) stroške storitev, ki vključujejo:
– stroške intelektualnih in osebnih storitev,
– stroške prevoznih storitev,
– stroške drugih storitev,
– stroške dela,
– stroške amortizacije oziroma sorazmerni del amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca,
– stroške vzdrževanja javne infrastrukture,
– stroške vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki ni javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca,
– druge proizvajalne stroške izvajanja dejavnosti.
2. splošne stroške izvajanja javne službe, ki vključujejo:
– stroške nabave,
– stroške uprave,
– stroške prodaje.
3. donos na lastna vložena sredstva izvajalca.
(7) Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom lahko obračunava mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode. Stroški vodarine vključujejo proizvajalne stroške, splošne stroške izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo in donos na vložena sredstva izvajalca, in sicer:
1. proizvajalne stroške izvajanja javne službe, ki so stroški, ki jih je mogoče neposredno ali posredno povezati z ustvarjanjem poslovnih učinkov in obsegajo:
a) stroške materiala, ki vključujejo:
– stroške električne energije za obratovanje naprav in objektov za pridobivanje, obdelavo, shranjevanje, transport in distribucijo pitne vode,
– stroške pogonskega goriva za obratovanje naprav in vozil potrebnih za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo,
– stroške materiala za pripravo (obdelavo) vode,
– stroške nakupa vode od tretjih oseb,
– druge stroške materiala, ki so povezani z ustvarjanjem poslovnih učinkov.
b) stroške storitev, ki vključujejo:
– stroške intelektualnih in osebnih storitev,
– stroške prevoznih storitev,
– stroške drugih storitev,
– stroške dela,
– stroške amortizacije oziroma sorazmerni del amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca,
– stroške vzdrževanja javne infrastrukture,
– stroške vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki ni javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca,
– druge proizvajalne stroške izvajanja dejavnosti.
2. splošne stroške izvajanja javne službe, ki vključujejo:
– stroške nabave,
– stroške uprave,
– stroške prodaje.
3. donos na lastna vložena sredstva izvajalca.
(8) Stroški vodnih povračil so stroški v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila in se praviloma obračunajo mesečno.

Elementi lastne cene storitve javne službe oskrbe s pitno vodo so:
1. stroški omrežnine, ki vključujejo:
– najemnino infrastrukture za izvajanje javne službe ali stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, ki vključujejo stroške požarnega in strojelomnega zavarovanja infrastrukturnih objektov in naprav,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, za povzročeno škodo povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe in stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestila,
– finančne odhodke v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške povezane z dolžniškim financiranjem izgradnje infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo, dokler se sredstva javne infrastrukture izkazujejo kot sredstva v upravljanju. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi povprečnih pogojev kreditiranja in obrestnih mer, ki jih pri najemanju dolgoročnih investicijskih kreditov dosegajo podjetja s primerljivim tveganjem.
2. stroški vodarine, ki vključujejo:
– proizvajalne stroške izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo, ki so stroški, ki nastajajo v okviru proizvajalnega procesa in jih je mogoče neposredno ali posredno povezati z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Vključujejo stroške materiala, storitev, dela, amortizacije oziroma sorazmernega dela amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca, stroške vzdrževanja in druge stroške, ki nastajajo v okviru proizvajalnega procesa,
– stroške materiala, ki so stroški kupljenih surovin, materiala, polizdelkov, pomožnega materiala, energije, odpisi drobnega inventarja in drugega materiala, ki se uporabljajo v proizvajalnem procesu. V okviru stroškov materiala se v kalkulaciji ločeno izkazujejo stroški električne energije, stroški pogonskega goriva, stroški materiala za pripravo (obdelavo) vode, stroški nakupa vode od tretje osebe in drugi stroški materiala, ki nastajajo v okviru proizvajalnega procesa in so povezani z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Druge stroške materiala, ki v strukturi vseh stroškov materiala predstavljajo več kot 10%, se v kalkulaciji prikaže ločeno,
– stroške kupljenih storitev, ki so nastali v okviru proizvajalnega procesa in so povezani z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Stroški storitev vključujejo stroške sanitarnega nadzora vode, v okviru stroškov intelektualnih in osebnih storitev stroške zdravstvenih pregledov in stroške izobraževanja zaposlenih v proizvajalnem procesu, prevozne storitve ter stroške drugih storitev, ki so povezane z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Druge stroške storitev, ki v strukturi vseh stroškov storitev predstavljajo več kot 10%, se v kalkulaciji prikaže ločeno,
– stroške dela, ki vključujejo izplačane plače zaposlenim, ki neposredno ali posredno sodelujejo v proizvajalnem procesu izvajanja javne službe, v skladu z ustrezno kolektivno pogodbo in sklenjenimi individualnimi pogodbami in vse pripadajoče prispevke in davke,
– stroške vzdrževanja javne infrastrukture ter osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca, ki so stroški za izvedbo popravil in del na objektih in napravah ter znotraj objektov javne infrastrukture. Vzdrževanje mora omogočiti normalno obratovanje objektov in naprav vodovodnih sistemov in njihovo uporabo do konca predvidene življenjske dobe. Stroški vzdrževanja vključujejo stroške popravil in vzdrževanja javne infrastrukture, ki so namenjeni popravljanju ali ohranjanju gospodarskih koristi, ne da bi se s tem spremenila vrednost ali podaljšala doba koristnosti infrastrukture. Stroški vzdrževanja vključujejo vse stroške povezane z vzdrževanjem javne infrastrukture (delo, material) ne glede na to ali vzdrževanje izvajajo zunanji izvajalci ali službe v okviru izvajalca javne službe. V kalkulaciji se ločeno prikažejo stroški vzdrževanja javne infrastrukture ter stroški vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca,
– druge proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške, ki nastajajo v proizvajalnem procesu in niso vključeni med stroške materiala, storitev, dela, vzdrževanja ali amortizacije ter upravičeni stroški označevanja vodovarstvenih območij. Stroške, ki v okviru drugih proizvajalnih stroškov predstavljajo več kot 10% skupnih proizvajalnih stroškov javne službe, se v kalkulaciji cene prikaže ločeno,
– splošne stroške, ki so neproizvajalni stroški izvajanja javne službe, ki nastajajo izven proizvajalnega procesa in so nujno potrebni za njegov nemoten potek. Splošni stroški so povezani z upravljanjem in nabavno prodajno dejavnostjo izvajalca. Vključujejo stroške nabave, prodaje in v okviru stroškov uprave stroške povezane s poslovodstveno, pravno, kadrovsko, finančno-računovodsko, razvojno in drugimi splošnimi funkcijami izvajalca javne službe. Če je izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo samo del dejavnosti posameznega izvajalca, se splošni stroški na posamezne dejavnosti razporedijo glede na delež proizvajalnih stroškov posamezne dejavnosti v celotnih proizvajalnih stroških,
– donos na vložena sredstva izvajalca je donos iz 5. točke 2. člena tega pravilnika.

(1) Omrežnina se določi na letni ravni in se praviloma obračuna mesečno v eurih. Omrežnina se določi glede na faktorje, oblikovane po različnih zmogljivostih priključkov, določenih z močjo vodomera in pretokom v m3/h, skladno z naslednjo preglednico:

+--------------------+-------------------+---------------------+
|VODOMER             |   PRETOK (m3/h)   |  FAKTOR OMREŽNINE   |
+--------------------+-------------------+---------------------+
|DN 13               |         3         |        1,00         |
+--------------------+-------------------+---------------------+
|DN 20               |         5         |        1,67         |
+--------------------+-------------------+---------------------+
|DN 25               |         7         |        2,50         |
+--------------------+-------------------+---------------------+
|DN 32               |        12         |        4,00         |
+--------------------+-------------------+---------------------+
|DN 50               |        30         |        10,00        |
+--------------------+-------------------+---------------------+
|DN 80               |        100        |        33,33        |
+--------------------+-------------------+---------------------+
|DN 100              |        150        |        50,00        |
+--------------------+-------------------+---------------------+
|DN 150              |        300        |       100,00        |
+--------------------+-------------------+---------------------+

(2) V primeru, da je stavba opremljena z vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prejšnjega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega pretoka tega vodomera.
(3) V primeru, da stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, ni opremljena z vodomerom, se obračuna omrežnina, ki je določena za vodomer DN 20 iz preglednice iz prvega odstavka tega člena.
(4) Stroški vodarine se delijo glede na dobavljeno količino in zajemajo stroške iz šestega odstavka 13. člena tega pravilnika deljenih z letno količino v zadnjem zaključenem poslovnem letu opravljanja storitve, ki se jih obračuna v eurih/m3.
(5) V primeru uvedbe nove storitve se stroške iz prejšnjega odstavka obračuna glede na oceno količine opravljene storitve za prvo leto opravljanja storitve, ki jo izdela izvajalec.

(1) Vodarina se uporabnikom storitve oskrbe s pitno vodo, pri katerih se poraba ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v eurih. Obračunava se praviloma v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju. Izvajalec pri uporabnikih praviloma najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in izvede poračun preteklega obračunskega obdobja.
(2) Normirana poraba se za stavbe, opremljene z obračunskimi vodomeri, določi z upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, navedenih v preglednici iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer se za vodomer DN 13 upošteva normalna poraba, ki znaša 0,6 m3 pitne vode na dan.
(3) Vodarina se v primerih, ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračuna na podlagi števila stalno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Lastnik, najemnik ali upravnik stavbe mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo posredovati podatke o številu stalno prijavljenih prebivalcev.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se normirana poraba pitne vode v večstanovanjskih stavbah z upravnikom lahko določi glede na dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi. Upravnik stavbe lahko izvajalcu javne službe pisno posreduje podatke o številu oseb, ki v tej stavbi prebivajo, ki jih je izvajalec dolžan upoštevati.
(5) V primeru, da upravnik stavbe izvajalcu javne službe pisno posreduje podatke iz prejšnjega odstavka, mora te podatke sporočati vsako leto do 25. januarja za tekoče leto, v nasprotnem primeru izvajalec normirano porabo določi na podlagi drugega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena, se za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in gradbene inženirske objekte celotna poraba upošteva kot normalna poraba pitne vode.
(7) Poraba pitne vode, ki je na letni ravni večja od normirane porabe iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je prekomerna poraba pitne vode, katere cena se poveča za 50%. Obračunava se lahko v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko prekomerno porabo v preteklem obračunskem obdobju.

(1) Obliko in način izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode podrobneje določajo občinski predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in državni predpisi, ki urejajo naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Emisijske standarde, ki se nanašajo na odvajanje komunalne odpadne vode podrobneje določajo predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod in komunalnih in malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljnjem besedilu: MKČN).
(3) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se izvajajo naslednje storitve javne službe:
– odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode in storitve, vezane na nepretočne greznice,
– čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– storitve, vezane na obstoječe greznice in MKČN.

(1) Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
(2) Cena storitve odvajanja komunalne odpadne vode, prevzema komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic z odvozom na komunalno čistilno napravo in odvajanja padavinske odpadne vode z javnih površin zajema:
– stroške omrežnine, ki se obračunavajo glede na obračunski vodomer (strošek javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode),
– druge stroške odvajanja komunalne odpadne vode, prevzema komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic z odvozom na komunalno čistilno napravo, ter odvajanja padavinske odpadne vode z javnih površin, ki se obračunavajo glede na dobavljeno količino pitne vode (z upoštevanjem količine načrpane pitne vode iz lastnih virov, če se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijski sistem ali nepretočno greznico),
– stroške okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Cena storitve odvajanja padavinske odpadne vode s streh zajema stroške omrežnine (strošek javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode) in druge stroške odvajanja padavinske odpadne vode s streh, ki se obračunavajo glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
(4) Cena storitve čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin zajema:
– stroške omrežnine, ki se obračunavajo glede na vodomer (strošek javne infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode),
– druge stroške čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se obračunavajo glede na dobavljeno količino pitne vode.
(5) Cena storitve čiščenja padavinske odpadne vode s streh zajema stroške omrežnine (stroške javne infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode) in druge stroške čiščenja padavinske odpadne vode s streh, ki se obračunavajo glede količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda čisti na komunalni čistilni napravi.
(6) Cena storitve, vezane na obstoječe greznice in MKČN zajema:
– stroške omrežnine, ki se obračunavajo glede na obračunski vodomer (strošek javne infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode),
– stroške prevzema blata iz obstoječih greznic ali MKČN pri uporabniku storitev, ki se obračunavajo glede na količino opravljene storitve,
– stroške obratovalnega monitoringa MKČN, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in
– stroške ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN, ki se obračunavajo glede na količino opravljene storitve,
– stroške okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
(7) V primeru, da se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se storitve iz druge alineje drugega odstavka, tretjega odstavka in druge alineje četrtega odstavka tega člena, obračuna na podlagi števila stalno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode iz drugega odstavka 16. člena tega pravilnika.

(1) Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine ter se uporabnikom obračunava v dvanajstinah glede na zmogljivost vodovodnih priključkov, določenih z močjo obračunskega vodomera in njegovim pretokom, z upoštevanjem faktorjev navedenih v preglednici iz prvega odstavka 21. člena tega pravilnika.
(2) V primeru, da javna infrastruktura, ki je namenjena odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine leži izven te občine, se v omrežnino šteje tudi sorazmerni del cene, ki pokriva letne stroške te javne infrastrukture. Merilo za delitev stroškov je solastniški delež posamezne občine na tej javni infrastrukturi.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je v primeru, da na območju občine izvaja javno službo več kot en izvajalec, omrežnina del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, posameznega izvajalca.
(4) Stroški omrežnine vključujejo:
– stroške amortizacije infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ali stroške najemnine infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– stroške storitev povezane z zavarovanjem infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– stroške povezane z odškodninami za infrastrukturo javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– finančne odhodke (obresti) povezane s financiranjem izgradnje infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(5) Stroški omrežnine se pri kalkulaciji cene in na računu izkazujejo ločeno za stroške javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode in ločeno za stroške javne infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(6) Stroški izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode vključujejo proizvajalne stroške, splošne stroške izvajanja javne službe in donos na vložena sredstva izvajalca in sicer:
1. proizvajalne stroške izvajanja javne službe, ki obsegajo:
a) stroške materiala, ki vključujejo:
– stroške električne energije za obratovanje naprav in objektov za izvajanje storitve javne službe,
– stroške pogonskega goriva za obratovanje naprav in vozil potrebnih za izvajanje storitve javne službe,
– druge stroške materiala, ki so povezani z izvajanjem storitve javne službe;
b) stroške storitev, ki vključujejo:
– stroške intelektualnih in osebnih storitev,
– stroške prevoznih storitev,
– stroške drugih storitev,
– stroške dela,
– stroške amortizacije oziroma sorazmerni del amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje storitve in so v lasti izvajalca storitve javne službe,
– stroške vzdrževanja javne infrastrukture, ki se uporablja za izvajanje storitve javne službe,
– stroške vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje storitve javne službe in so v lasti izvajalca storitve javne službe,
– druge proizvajalne stroške izvajanja storitve javne službe;
2. splošne stroške izvajanja javne službe, ki vključujejo:
– stroške nabave,
– stroške uprave,
– stroške prodaje;
3. donos na vložena sredstva izvajalca.
(7) Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode so stroški okoljskih dajatev v skladu s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.

Elementi lastne cene storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode so:
1. stroški omrežnine, ki vključujejo:
– stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura ali stroške najemnine infrastrukture te javne službe,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, ki vključujejo stroške požarnega in strojelomnega zavarovanja infrastrukturnih objektov in naprav,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– finančne odhodke v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške povezane z dolžniškim financiranjem izgradnje infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode, dokler se sredstva javne infrastrukture izkazujejo kot sredstva v upravljanju. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi povprečnih pogojev kreditiranja in obrestnih mer, ki jih pri najemanju dolgoročnih investicijskih kreditov dosegajo podjetja s primerljivim tveganjem;
2. stroški izvajanja storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki vključujejo:
– proizvajalne stroške izvajanja storitve javne službe so stroški, ki nastajajo v okviru procesa izvajanja storitve in jih je mogoče neposredno ali posredno povezati z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Vključujejo stroške materiala, storitev, dela, amortizacije oziroma sorazmernega dela amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje storitve javne službe in so v lasti izvajalca, stroške vzdrževanja in druge stroške, ki nastajajo v okviru procesa izvajanja storitve,
– stroške materiala, ki so stroški kupljenih surovin, materiala, polizdelkov, pomožnega materiala, energije, odpisi drobnega inventarja in drugega materiala, ki se uporabljajo v procesu izvajanja storitve javne službe. V okviru stroškov materiala se v kalkulaciji ločeno izkazujejo stroški električne energije, stroški pogonskega goriva in drugi stroški materiala, ki nastajajo v okviru procesa izvajanja storitve javne službe in so povezani z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Druge stroške materiala, ki v strukturi vseh stroškov materiala predstavljajo več kot 10%, se v kalkulaciji prikaže ločeno,
– stroške storitev, ki so stroški kupljenih storitev, ki so nastale v okviru procesa izvajanja storitve javne službe in so povezane z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Stroški storitev vključujejo v okviru stroškov intelektualnih in osebnih storitev stroške zdravstvenih pregledov in stroške izobraževanja zaposlenih v procesu, prevozne storitve ter stroške drugih storitev, ki so povezane z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Druge stroške storitev, ki v strukturi vseh stroškov storitev predstavljajo več kot 10%, se v kalkulaciji prikaže ločeno,
– stroške dela, ki vključujejo izplačane plače zaposlenim, ki neposredno ali posredno sodelujejo v proizvajalnem procesu izvajanja javne službe, v skladu z ustrezno kolektivno pogodbo in sklenjenimi individualnimi pogodbami in vse pripadajoče prispevke in davke,
– stroške vzdrževanja javne infrastrukture ter osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje storitve javne službe in so v lasti izvajalca, so izvedba popravil in del na objektih in napravah ter znotraj objektov javne infrastrukture. Vzdrževanje mora omogočiti normalno obratovanje objektov in naprav kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav in njihovo uporabo do konca predvidene življenjske dobe. Stroški vzdrževanja vključujejo stroške popravil in vzdrževanja, ki so namenjeni popravljanju ali ohranjanju gospodarskih koristi, ne da bi se s tem spremenila njihova vrednost ali podaljšala doba koristnosti. Stroški vzdrževanja vključujejo vse stroške povezane z vzdrževanjem javne infrastrukture (delo, material) ne glede na to ali vzdrževanje izvajajo zunanji izvajalci ali službe v okviru izvajalca. V kalkulaciji se ločeno prikažejo stroški vzdrževanja javne infrastrukture ter stroški vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca,
– druge proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške, ki nastajajo v procesu izvajanja storitve javne službe in niso vključeni med stroške materiala, storitev, dela, vzdrževanja ali amortizacije. Stroške, ki v okviru drugih proizvajalnih stroškov predstavljajo več kot 10% skupnih proizvajalnih stroškov storitve javne službe, se v kalkulaciji cene prikaže ločeno,
– splošne stroške, ki so neproizvajalni stroški izvajanja storitve javne službe, ki nastajajo izven procesa izvajanja storitve in so nujno potrebni za njegov nemoten potek. Splošni stroški so povezani z upravljanjem in nabavno prodajno dejavnostjo izvajalca javne službe. Vključujejo stroške nabave, prodaje in v okviru stroškov uprave stroške povezane s poslovodstveno, pravno, kadrovsko, finančno-računovodsko, razvojno in drugimi splošnimi funkcijami izvajalca javne službe. Če je izvajanje storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode samo del dejavnosti posameznega izvajalca, se splošni stroški na posamezno storitev razporedijo glede na delež proizvajalnih stroškov posamezne storitve v celotnih proizvajalnih stroških,
– donos na vložena sredstva izvajalca.

(1) Omrežnina se določi na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v eurih, glede na faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih priključkov, določenih z močjo obračunskega vodomera in pretokom v m3/h, skladno z naslednjo preglednico:

+----------------------+-------------------+-------------------+
|VODOMER               |  PRETOK (v m3/h)  |      FAKTOR       |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|DN 13                 |         3         |       1,00        |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|DN 20                 |         5         |       1,67        |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|DN 25                 |         7         |       2,50        |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|DN 32                 |        12         |       4,00        |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|DN 50                 |        30         |       10,00       |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|DN 80                 |        100        |       33,33       |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|DN 100                |        150        |       50,00       |
+----------------------+-------------------+-------------------+
|DN 150                |        300        |      100,00       |
+----------------------+-------------------+-------------------+

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka in prvega odstavka 15. člena tega pravilnika se omrežnina v primeru odvajanja komunalne odpadne vode v obstoječe greznice ali male komunalne čistilne naprave uporabnikom storitev obračunava v enakih intervalih kot stroški izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena in prvega odstavka 19. člena tega pravilnika se omrežnina za storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh obračuna glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(4) V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega pretoka tega vodomera.
(5) V primeru, da stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin ni opremljena z vodomerom, se obračuna omrežnina, ki je določena za vodomer DN 20 iz preglednice iz prvega odstavka tega člena.
(6) Stroški izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode oziroma na količino opravljene storitve deljeno z letno količino v zadnjem zaključenem poslovnem letu opravljene storitve, obračunane v eurih/m3.
(7) V primeru uvedbe nove storitve se stroški iz prejšnjega odstavka obračunajo glede na oceno količine opravljene storitve za prvo leto opravljanja storitve, ki jo izdela izvajalec.
(8) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v eurih/m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih vod in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje z njim na komunalni čistilni napravi.
(9) Enota količine storitve iz prejšnjega odstavka se lahko obračunava v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko porabo pitne vode iz vodovodnega omrežja v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo mora izvajalec pri uporabniku storitve ugotavljati najmanj enkrat letno, ko se tudi izvede poračun preteklega obračunskega obdobja.
(10) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh je izražena v eurih/m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(11) V primeru, da stanovanjska stavba, za katero se opravljajo storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin, ni opremljena z vodomerom za merjenje porabe pitne vode, se za količino storitev upošteva višina največje normirane porabe pitne vode, določene v drugem in tretjem odstavku 16. člena tega pravilnika.
(12) Enota količine storitve prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN je izražena v eurih/m3 uporabnega volumna usedalnika blata. Enota količine storitve obratovalnega monitoringa je izražena v eurih/enkratno storitev.
(13) Količine storitve iz prejšnjega odstavka se praviloma obračunava po izvedeni storitvi, razen če je o drugačnem načinu obračuna med izvajalcem in uporabnikom storitev sklenjen pisni dogovor.
(14) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se stroški okoljske dajatve zaradi onesnaževanja okolja uporabniku storitve prevzema blata iz obstoječih greznic ali MKČN lahko obračunavajo samostojno in v mesečnih akontacijah.
(15) Za količino padavinske odpadne vode iz tretjega in desetega odstavka tega člena se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno javno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(16) Obračunano količino padavinske odpadne vode iz tretjega in desetega odstavka tega člena lahko izvajalec, v primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin na strani uporabnika, zmanjša za največ 50%.

Storitve javnih služb, ki se nanašajo na zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, podrobneje določajo predpis, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, predpisi, ki urejajo obdelavo komunalnih odpadkov ter predpis, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(1) Cene storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se pri kalkulaciji cene in na računih oblikujejo ločeno:
1. za ceno za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki vključuje:
– zbiranje in prevoz bioloških odpadkov,
– zbiranje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov,
– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov,
– prevoz preostankov po obdelavi komunalnih odpadkov na regijsko odlagališče;
2. za ceno za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki vključuje:
– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih,
– odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov,
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov,
– finančno jamstvo za zaprtje odlagališča in izvajanje ukrepov po zaprtju odlagališča
– za prevoz preostankov po obdelavi komunalnih odpadkov na regijsko odlagališče (če te storitve ne izvaja izvajalec zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov).
(2) Strošek okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in strošek finančnega jamstva za zaprtje odlagališča in izvajanje ukrepov po zaprtju odlagališča se pri kalkulaciji cene in na računih prikazujeta ločeno.
(3) S plačilom, ki ga upravljavec odlagališča zaračuna za odlaganje odpadkov, morajo biti kriti vsi stroški, povezani z gradnjo in obratovanjem odlagališča, finančnim zavarovanjem ter predvideni stroški zapiranja odlagališča in stroški za izvedbo ukrepov varstva okolja po zaprtju za obdobje najmanj 30 let.
(4) Cena storitve javne službe odlaganja preostankov komunalnih odpadkov lahko vsebuje tudi upravičene bonitete ali odškodnine do 10% cene odlaganja, če to določa zakon ali drug predpis.
(5) V primeru uvedbe nove storitve se stroške iz prejšnjega odstavka obračuna glede na oceno količine opravljene storitve za prvo leto opravljanja storitve, ki jo izdela izvajalec.

(1) Enota količine storitev iz prejšnjega člena je masa (kg) komunalnih odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu javne službe. Sodilo za razdelitev količine storitev na posameznega uporabnika je velikost zabojnika in število odvozov, pri čemer se kot najmanjša količina prepuščenih mešanih komunalnih odpadkov obračuna 30 litrov na osebo mesečno.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za stavbo, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, za zaračunavanje stroškov, ki nastajajo ne glede na količino prepuščenih odpadkov, upošteva ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika, in najmanjša frekvenca odvoza, ki je določena v občinskem predpisu.

(1) Cena storitve javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je sestavljena iz stroškov javne infrastrukture ter stroškov izvajanja storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
(2) Stroški javne infrastrukture vključujejo:
– stroške amortizacije infrastrukture javne službe ali stroške najemnine infrastrukture javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov,
– stroške storitev, povezane z zavarovanjem infrastrukture javne službe,
– stroške povezane z odškodninami za infrastrukturo javne službe,
– finančne odhodke (obresti) povezane s financiranjem izgradnje infrastrukture javne službe.
(3) Stroški izvajanja storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov vključujejo proizvajalne stroške, splošne stroške in donos na vložena sredstva izvajalca, in sicer:
1. proizvajalne stroške izvajanja javne službe, ki so stroški, ki jih je mogoče neposredno ali posredno povezati z ustvarjanjem poslovnih učinkov, ki obsegajo:
a) stroške materiala, ki vključujejo:
– stroške električne energije za obratovanje naprav in objektov za izvajanje storitve javne službe,
– stroške pogonskega goriva za obratovanje naprav in vozil potrebnih za izvajanje storitve javne službe,
– druge stroške materiala, ki so povezani z izvajanjem storitve javne službe.
b) stroške storitev, ki vključujejo:
– stroške intelektualnih in osebnih storitev,
– stroške prevoznih storitev,
– stroške drugih storitev,
– stroške dela,
– stroške amortizacije oziroma sorazmerni del amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje storitve in so v lasti izvajalca storitve javne službe. V primeru, da ima izvajalec javno infrastrukturo v svoji lasti, se amortizacija obračunava v okviru te postavke,
– stroške vzdrževanja javne infrastrukture, ki se uporablja za izvajanje storitve javne službe,
– stroške vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje storitve javne službe in so v lasti izvajalca storitve javne službe,
– druge proizvajalne stroške izvajanja storitve javne službe.
2. splošne stroške izvajanja javne služb, ki vključujejo:
– stroške nabave,
– stroške uprave,
– stroške prodaje.
3. donos na vložena sredstva izvajalca.

(1) Cena storitve javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je sestavljena iz stroškov javne infrastrukture, stroškov izvajanja storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
(2) Stroški javne infrastrukture vključujejo:
– stroške amortizacije infrastrukture javne službe ali stroške najemnine infrastrukture javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– stroške storitev, povezane z zavarovanjem infrastrukture javne službe,
– stroške povezane z odškodninami za infrastrukturo javne službe,
– finančna jamstva v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih,
– finančne odhodke – obresti povezane s financiranjem izgradnje infrastrukture javne službe.
(3) Stroški izvajanja storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov vključujejo proizvajalne stroške, splošne stroške, donos na vložena sredstva izvajalca in stroške okoljske dajatve in sicer:
1. proizvajalni stroški izvajanja javne službe so stroški, ki jih je mogoče neposredno ali posredno povezati z ustvarjanjem poslovnih učinkov, ki obsegajo:
a) stroške materiala, ki vključujejo:
– stroške električne energije za obratovanje naprav in objektov za izvajanje storitve javne službe,
– stroški pogonskega goriva za obratovanje naprav in vozil potrebnih za izvajanje storitve javne službe,
– druge stroške materiala, ki so povezani z izvajanjem storitve javne službe.
b) stroške storitev, ki vključujejo:
– stroške intelektualnih in osebnih storitev,
– stroške prevoznih storitev,
– stroške drugih storitev,
– stroške dela,
– stroške amortizacije oziroma sorazmerni del amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje storitve in so v lasti izvajalca storitve javne službe. V primeru, da ima izvajalec javno infrastrukturo v svoji lasti, se amortizacija obračunava v okviru te postavke,
– stroške vzdrževanja javne infrastrukture, ki se uporablja za izvajanje storitve javne službe,
– stroške vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje storitve javne službe in so v lasti izvajalca storitve javne službe,
– druge proizvajalne stroške izvajanja storitve javne službe.
2. splošne stroške izvajanja javne službe, ki vključujejo:
– stroške nabave,
– stroške uprave,
– stroške prodaje.
3. donos na vložena sredstva izvajalca.
4. stroške okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov.

Elementi lastne cene storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov so:
1. stroški javne infrastrukture, ki vključujejo:
– najemnino infrastrukture za izvajanje javne službe ali stroške amortizacije te javne infrastrukture,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, ki so stroški, požarnega in strojelomnega zavarovanja infrastrukturnih objektov in naprav,
– stroške odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzročeno škodo povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– finančna jamstva, ki so stroški povezani z zapiranjem in obratovanjem odlagališča po zaprtju oblikovani v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih,
– finančne odhodke, ki so stroški obresti in drugi stroški povezani z dolžniškim financiranjem izgradnje infrastrukture javne službe odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, dokler se sredstva javne infrastrukture izkazujejo kot sredstva v upravljanju. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi povprečnih pogojev kreditiranja in obrestnih mer, ki jih pri najemanju dolgoročnih investicijskih kreditov dosegajo podjetja s primerljivim tveganjem;
2. stroški izvajanja javnih storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki vključujejo:
– proizvajalne stroške izvajanja storitve javne služb, nastale v okviru procesa izvajanja storitve in jih je mogoče neposredno ali posredno povezati z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Vključujejo stroške materiala, storitev, dela, amortizacije oziroma sorazmernega dela amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje storitve javne službe in so v lasti izvajalca javne službe, stroške vzdrževanja in druge stroške, ki nastajajo v okviru procesa izvajanja storitve,
– stroške materiala, ki so stroški kupljenih surovin, materiala, polizdelkov, pomožnega materiala, energije, odpisi drobnega inventarja in drugega materiala, ki se uporabljajo v procesu izvajanja storitve javne službe. V okviru stroškov materiala se v kalkulaciji ločeno izkazujejo stroški električne energije, stroški pogonskega goriva in drugi stroški materiala, ki nastajajo v okviru procesa izvajanja storitve javne službe in so povezani z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Druge stroške materiala, ki v strukturi vseh stroškov materiala predstavljajo več kot 10%, se v kalkulaciji prikaže ločeno,
– stroške kupljenih storitev, nastalih v okviru procesa izvajanja storitve javne službe in so povezane z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Stroški storitev vključujejo v okviru stroškov intelektualnih in osebnih storitev stroške zdravstvenih pregledov in stroške izobraževanja zaposlenih v procesu, prevozne storitve ter stroške drugih storitev, ki so povezane z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Druge stroške storitev, ki v strukturi vseh stroškov storitev predstavljajo več kot 10%, se v kalkulaciji prikaže ločeno,
– stroške dela, ki vključujejo izplačane plače zaposlenim, ki neposredno ali posredno sodelujejo v proizvajalnem procesu izvajanja javne službe, v skladu z ustrezno kolektivno pogodbo in sklenjenimi individualnimi pogodbami in vse pripadajoče prispevke in davke,
– vzdrževanje javne infrastrukture ter osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje storitve javne službe in so v lasti izvajalca javne službe, je izvedba popravil in del na objektih in napravah ter znotraj objektov javne infrastrukture. Vzdrževanje mora omogočiti normalno obratovanje objektov in naprav storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in njihovo uporabo do konca predvidene življenjske dobe. Stroški vzdrževanja vključujejo stroške popravil in vzdrževanja, ki so namenjeni popravljanju ali ohranjanju gospodarskih koristi, ne da bi se s tem spremenila njihova vrednost ali podaljšala doba koristnosti. Stroški vzdrževanja vključujejo vse stroške povezane z vzdrževanjem javne infrastrukture (delo, material) ne glede na to ali vzdrževanje izvajajo zunanji izvajalci ali službe v okviru izvajalca javne službe. V kalkulaciji se ločeno prikažejo stroški vzdrževanja javne infrastrukture ter stroški vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, vendar se uporabljajo za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca javne službe,
– druge proizvajalne stroške ki nastajajo v procesu izvajanja storitve javne službe in niso vključeni med stroške materiala, storitev, dela, vzdrževanja ali amortizacije. Stroške, ki v okviru drugih proizvajalnih stroškov predstavljajo več kot 10% skupnih proizvajalnih stroškov storitve javne službe, se v kalkulaciji cene prikaže ločeno,
– splošne stroške, ki so neproizvajalni stroški izvajanja storitve javne službe, ki nastajajo izven procesa izvajanja storitve in so nujno potrebni za njegov nemoten potek. Splošni stroški so povezani z upravljanjem in nabavno prodajno dejavnostjo izvajalca. Vključujejo stroške nabave, prodaje in v okviru stroškov uprave stroške povezane s poslovodstveno, pravno, kadrovsko, finančno-računovodsko, razvojno in drugimi splošnimi funkcijami izvajalca javne službe. Če je izvajanje storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov samo del dejavnosti posameznega izvajalca, se splošni stroški na posamezno storitev razporedijo glede na delež proizvajalnih stroškov posamezne storitve v celotnih proizvajalnih stroških,
– donos na vložena sredstva izvajalca.

Ne glede na določbo tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika se mora dopustni obseg subvencioniranja cene uporabe javne infrastrukture postopno zniževati, in sicer po stopnji najmanj 5% letno, dokler se subvencioniranje popolnoma ne odpravi.

Določba sedmega odstavka 16. člena tega pravilnika se začne uporabljati po oblikovanju cen v skladu s tem pravilnikom.

Za pogodbe, ki urejajo bonitete ali odškodnine za odlaganje preostankov komunalnih odpadkov, ki so višje od 10% cene odlaganja in so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se določba četrtega odstavka 23. člena tega pravilnika ne uporablja.

(1) V skladu z načelom, da povzročitelj onesnaževanja plača vse stroške onesnaževanja okolja, mora lokalna skupnost izvajalcem javnih služb pričeti obračunavati najemnino za vso komunalno infrastrukturo v njeni lasti za izvajanje javnih služb iz 1. člena tega pravilnika, najkasneje do 1. januarja 2010.
(2) Najemnina iz prejšnjega odstavka se zaračunava najmanj v višini amortizacije komunalne infrastrukture pri čemer morajo biti vsi stroški izvajanja javne službe pokriti z veljavno ceno, razen v primeru subvencioniranja cene za uporabo javne infrastrukture za določene uporabnike skladno z določbami 5. in 30. člena tega pravilnika.

Če je bila javna infrastruktura zgrajena s sredstvi zasebnega investitorja in je ta investitor z lokalno skupnostjo sklenil pogodbo pred uveljavitvijo tega pravilnika in v kateri je natančno določen model zaračunavanja cene uporabe infrastrukture in izvajanja storitev javne službe za čas trajanja koncesije, se ta pravilnik ne uporablja.

Do izdelave evidence streh, s katerih se odpadna padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, se cene za storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh ne oblikuje in ne zaračunava.

(1) Izvajalec mora pred začetkom uporabe nove ali spremenjene cene storitev javne službe oblikovane v skladu s tem pravilnikom pridobiti pozitivno strokovno mnenje ministrstva, pristojnega za okolje, o izpolnjevanju oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov in normativov za opravljanje javnih služb, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in gospodarske javne službe, katerega veljavnost je devet mesecev.
(2) Postopki za pridobitev pozitivnega strokovnega mnenja ministrstva, pristojnega za okolje o izpolnjevanju oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov in normativov za opravljanje javnih služb, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in gospodarske javne službe, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo po določbah tega pravilnika.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, pozitivnega strokovnega mnenja ministrstva, pristojnega za okolje o izpolnjevanju oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov in normativov za opravljanje javnih služb, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in gospodarske javne službe ni potrebno pridobiti, če so cene storitev javne službe že oblikovane v skladu s tem pravilnikom in v kolikor pride do spremembe cene obveznih storitev občinskih javnih služb izključno zaradi spremembe višine stroškov okoljskih dajatev, vodnih povračil, finančnih jamstev v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih in v primeru upravičene spremembe donosa na vložena sredstva.
(4) Pozitivnega strokovnega mnenja po tem pravilniku ni potrebno pridobiti, v kolikor je že bilo pridobljeno na podlagi Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 79/08).
(5) Izvajalec mora o spremembi cene storitev javnih služb poročati ministrstvu v roku 15 dni po začetku uporabe spremenjene cene na obrazcu, ki ga ministrstvo objavi na spletnih straneh.

Občine morajo uskladiti svoje predpise z določbami tega pravilnika, najkasneje do 31. decembra 2010.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 79/08).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.