Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) ter 12. in 19. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 14/09) je Občinski svet Občine Metlika na 20. redni seji dne 12. 6. 2009 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota kulturne dediščine:
– Metlika – hiša Cesta bratstva in enotnosti 43 (EDŠ 2088).
Hiša ima zaradi umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in arheoloških vrednot poseben pomen za Občino Metlika, zato se jo razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika.

Kulturni spomenik stoji na parceli št. *1/5 del, k. o. Metlika, ki predstavlja varovano območje kulturnega spomenika. Meja območja spomenika je povzeta po digitalnem katastrskem načrtu. Izris meje območja, ki je v merilu 1:1000, je sestavni del strokovnih osnov za razglasitev, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto (v nadaljevanju: zavod).
Predlog za razglasitev Makarjeve hiše v Metliki za kulturni spomenik lokalnega pomena številka ME-9/2009-TG z dne 23. 3. 2009 je na vpogled pri zavodu in pri Občini Metlika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Makarjeva hiša s svojo monumentalno arhitekturno zasnovo in lego na izredno vizualno izpostavljenem stišču Ulice na trg in Prečne poti s Cesto bratstva in enotnosti odločilno sooblikuje severni del metliškega predela na Dragah.
Hišo je po naročilu Daniela Makarja zgradil leta 1885 Giacomo Franz v italijansko obarvani neorenesančni maniri. Hiša ima arkadno preddverje, ki je s hlevom vred služil predvsem porabnikom nekdanje furmanske ceste, v nadstropju pa so bile sobe za goste. Kasneje so hotel Makar preimenovali v gostilno Pri soncu. Leta 1966 je podjetje Mercator hišo preuredil v trgovski lokal, ki se ga je prijel ime »Štala«.
Enonadstropna hiša pravokotnega tlorisa z mezaninom v podstrehi ima čelno fasado, v pritličju členjeno z delno odprtimi arkadnimi loki, ki so danes zastekljeni. Čelna stran hiše ima izstopajoči osrednji del, ki je v pritličju prav tako členjen s širokima arkadnima lokoma, v zgornjem delu pa ga krasi ravno zaključena atika z naslikanima letnicama MDCCCLXXXV (1885), nad katerima je z ometom zakrit napis DANIEL MAKAR. Čelna fasada je v celoti členjena z rustiko in bogato členjenimi okenskimi odprtinami. Na ulični fasadi se je v poljih med okni mezanina delno ohranilo štukaturno okrasje v obliki girland. Notranjščina hiše je sicer zaradi donedavne trgovske namembnosti res v dobršni meri predelana, vendar pa je zunanjščina hiše v celoti ohranila nekdanji izgled in pomen v mestnem prostoru.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in arheoloških vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objektu,
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in v neposredni odprti prostor spomenika ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in/ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe spomenika,
– prepoved vseh predelav zaščitnih gabaritov in drugih značilnih stilnih elementov objekta,
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov,
– omogočanje dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet,
– za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni v skladu z 28., 29., 30. in 31. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08), predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Varstveni režim omogoča:
– trajno ohranitev kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– povečanje pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitev kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ ter v medijih,
– znanstveno-raziskovalno delo,
– učno-demonstracijsko delo.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave, v 30 dneh od uveljavitve odloka, predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja pristojni inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.