Na podlagi 61., 74. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO1B) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 30. seji dne 6. 7. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za dele območij urejanja ŠS 2/2-1 in ŠS 2/2-2 Korotansko naselje (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, ureditev utrjenih površin, zelenih površin in prostorov za igro otrok, ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

Sestavni deli OPPN so:

I.          Besedilo odloka
II.         Grafični del, ki obsega naslednje
            načrte:
1.          Načrt namenske rabe prostora
1.1         Izsek iz dolgoročnega plana             M 1:5000
2.          Vplivi in povezave s sosednjimi         M 1:5000
            enotami urejanja prostora
3.          Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1         Katastrski načrt s prikazom območja     M 1:1000
            OPPN
3.2         Geodetski načrt s prikazom območja      M 1:1000
            OPPN
3.3         Načrt obodne parcelacije,               M 1:1000
            parcelacije zemljišč in delitve na
            prostorske enote na katastrskem
            načrtu
3.4         Načrt obodne parcelacije,               M 1:1000
            parcelacije zemljišč in delitve na
            prostorske enote na geodetskem
            načrtu
4.          Načrt arhitekturnih, krajinskih in
            oblikovalskih rešitev prostorskih
            ureditev
4.1.1       Ureditvena situacija                     M 1:500
4.1.2       Ureditvena situacija                     M 1:500
4.2.1       Ureditvena situacija – pritličje z       M 1:500
            zelenimi površinami
4.2.2       Ureditvena situacija – pritličje z       M 1:500
            zelenimi površinami
4.3.        Ureditvena situacija – nivo 1.           M 1:500
            kleti
4.4.        Ureditvena situacija – nivo 2.           M 1:500
            kleti
4.5.        Ureditvena situacija – nivo 3.           M 1:500
            kleti
4.6.        Značilni prerezi in pogledi              M 1:500
4.7.        Načrt odstranitve objektov              M 1:1000
4.8.1       Prometno tehnična situacija, idejna      M 1:500
            višinska regulacija – 1. faza
4.8.2       Prometno tehnična situacija, idejna      M 1:500
            višinska regulacija – 1. faza
4.9         Prometno tehnična situacija, idejna     M 1:1000
            višinska regulacija – 2. faza
4.10.1      Zbirni načrt komunalnih vodov in         M 1:500
            naprav – 1. faza
4.10.2      Zbirni načrt komunalnih vodov in         M 1:500
            naprav – 1. faza
4.11         Zbirni načrt komunalnih vodov in       M 1:1000
            naprav, nova Korotanska ulica
4.12        Prikaz ureditev potrebnih za            M 1:500.
            obrambo ter varstvo pred naravnimi
            in drugimi nesrečami

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega plana,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja zemljišč za gradnjo,
7. povzetek za javnost.

OPPN je izdelal Genius Loci inštitut za arhitekturo in prostor, Dunajska 158, Ljubljana, pod številko projekta 291/08, v juniju 2009.

1. Obseg
Območje OPPN zajema del območja urejanja ŠS 2/2-1 in ŠS 2/2-2 Korotansko naselje. Sestavljeno je iz dveh delov, od katerih meri eden 6 ha 0 ar 48 m2 ter drugi 48 ar 12 m2, skupna površina območja OPPN znaša 6 ha 48 ar 60 m2.
Območje OPPN obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami:
– v katastrski občini Zgornja Šiška (v nadaljevanju: Zg. Šiška) zemljišča s parcelnimi številkami: 11/3, 11/4, 11/11, 11/13, 14/3, 14/5, 14/6, 19/4, 19/5, 19/6, 19/7, 19/8, 19/9, 36/1, 37/1, 38/1 – del, 38/5, 39, 40, 41, 42, 71, 72/1, 72/2, 72/3, 72/4 – del, 73, 522/7, 523/3 – del, 1878/3 – del, 1870/1- del, 1944/2,
– v katastrski občini Dravlje zemljišča s parcelnimi številkami: 734/2, 738/1, 738/3, 738/5, 738/6, 738/7, 738/8, 738/9, 738/10, 741, 740/1 755/1, 1653/1 – del, 1653/24 – del, 1653/45 – del, 1653/49, 1653/51.
2. Meja
Meja območja južnega dela OPPN se prične na severozahodnem delu območja, v točki št. 1, ki se nahaja na parceli št. 19/4 v k.o. Zg. Šiška, od koder poteka proti JZ po SZ parcelni meji parcele št. 19/4 do točke 3, kjer se nadaljuje v smeri proti JZ po parceli 738/3 v k.o. Dravlje do točke 5 na parceli št. 40. V tej točki se obrne in poteka proti JV vzporedno z železniškimi tiri do točke 6. Od tu poteka proti SV do točke 7 in se nadaljuje proti SZ do točke 12. Potek meje od točke 5 do 12 je del meje območja lokacijskega načrta za gradnjo II. tira železniške proge. Od točke 12 naprej poteka proti SZ po severni strani Korotanske ulice do točke 16, kjer zavije proti SV po južni strani parcele št. 741 do točke 17, zavije proti JV do točke 18 in poteka po JV robu Drabošnjakove ulice do točke 19. Od te točke naprej poteka po JV in JZ robu Kovinarske ulice do Litostrojske ceste na točkah 24 in 25, nato se obrne nazaj proti SZ in poteka po severni stranici Korotanske ulice do točke 28 in nadalje do točke 1 po JV meji parcele št.19/4.
Meje območja severnega dela OPPN se prične v točki 31 na SV vogalu Litostrojske ceste. Od tu poteka proti JZ do točke 36 na JZ vogalu parcele št. 19/9, k.o. Zg. Šiška, kjer zavije proti vzhodu do točke 37 ob Litostrojski cesti. Tu zavije proti SV do točke 1.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Posebej je prikazano ožje območje OPPN brez Korotanske ulice in rezervata servisne ceste ob mestni obvoznici. To območje obsega 4 ha 61 ar 34 m2.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2: »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.

Območje OPPN je s predvidenim pretežno stanovanjskim programom umeščeno v niz obstoječih stanovanjskih sosesk ob obvoznici.
Prometno se navezuje na sosednja območja po obstoječih obodnih cestah, peš komunikacijah in kolesarskih poteh. Na obstoječ sistem cestnega omrežja se navezuje z izgradnjo nove osrednje ulice, ki se na jugu priključuje na Korotansko ulico in na severu na novo servisno cesto, ki poteka ob obvoznici od Korotanske ulice do novega krožišča na izvozu iz mestne obvoznice in novi povezavi Litostrojske ceste preko mestne obvoznice.
V 1. fazi, do izgradnje severne obvozne ceste, se uredi iz Korotanske ulice uvoz do dovozne rampe in do parkirišč ter se ga poveže z novo osrednjo ulico.
Na vzhod se območje navezuje preko Kovinarske ceste na Litostrojsko cesto. Na jugu je Korotanska ulica, ki se priključuje na Litostrojsko cesto, v 2. fazi na deniveliran podvoz Litostrojske ceste pod železniško progo.
Severni del območja OPPN je prometno navezan neposredno na Litostrojsko cesto.
Postaja mestnega potniškega prometa je na Litostrojski cesti.
Za potrebe osnovne oskrbe, za ožje območje OPPN in širše zaledja obstoječih stanovalcev ter študentskih domov, se uporabljajo večji nakupovalni centri v bližini. Za dostop se uredi v podaljšku nove osrednje ulice povezava s Cesto Ljubljanske brigade kot nad ali pohod pod železniško progo. Znotraj območja se predvidi kot opcija trgovski in storitveni program v pritličju objektov ob Korotanski ulici in ob novi osrednji ulici. Za potrebe vzgoje in varstva otrok se ustanovi enota vrtca, za šolstvo in zdravstvo se uporabijo obstoječe kapacitete v širšem območju Šiške.
Parkovne, rekreacijske in igralne površine so zagotovljene znotraj območja.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– odstranitev objektov in naprav,
– gradnja novih objektov,
– urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture,
– redna in investicijska vzdrževalna dela.

Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na prostorske enote.
Prostorske enote s površinami namenjenimi gradnji stanovanjskih objektov, garažnih kleti in urejanju zunanjih površin:
– PE1: območje dveh stanovanjskih objektov med rezervatom servisne ceste – PEJ7 in novo osrednjo ulico – PEJ1, SV od uvoza v garažne kleti iz dovozne poti na njihovi severni strani,
– PE2: območje šestih stanovanjskih objektov med rezervatom servisne ceste – PEJ7 in novo osrednjo ulico – PEJ1 SZ od uvoza v garažne kleti,
– PE3: območje igrišča za šport in rekreacijo na prostem (izvedba kot enostavni objekt) severno od Kovinarske ulice – PEJ2,
– PE4: območje dveh stanovanjskih blokov južno od osrednje nove ulice – PEJ1 in Kovinarske ulice – PEJ2,
– PE5: območje vrtca ob Drabosnjakovi ulici (v nadaljevanju: VVZ),
– PE6: območje stanovanjskega bloka in stolpnice ob Korotanski ulici – PEJ9 in severno od nove osrednje ulice – PEJ1,
– PE7: štiri vrstne hiše južno od Kovinarske in Drabosnjakove ulice,
– PE8: stanovanjska stolpnica na severu območja med rezervatom servisne ceste – PEJ8 in zelenico POT-i – PEJ10 ob Litostrojski cesti,
– PE9: začasna igrišča za šport in rekreacijo na prostem in parkirišča (izvedba kot enostavni objekt) jugozahodno od Korotanske ulice.
Prostorske enote s površinami namenjenimi urejanju prometne in komunalne infrastrukture v javni rabi – javno dobro:
– PEJ1: nova osrednja ulica,
– PEJ2: rekonstruirana Kovinarska ulica,
– PEJ3: rekonstruiran dovoz med Kovinarsko in Drabosnjakovo ulico,
– PEJ4: rekonstruiran severni del Drabosnjakove ulice,
– PEJ5: promenada med novo osrednjo ulico in Drabosnjakovo ulico,
– PEJ6: promenada med novo osrednjo ulico in parkiriščem ob servisni cesti,
– PEJ7: rezervat servisne ceste ob obvoznici – južni del,
– PEJ8: rezervat servisne ceste ob obvoznici – severni del,
– PEJ9: Korotanska ulica,
– PEJ10: zelenica in POT ob Litostrojski cesti.
Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in delitve na prostorske enote na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in delitve na prostorske enote na geodetskem načrtu«.
1. Namembnost
Prostorske enote PE1, PE2, PE4, PE6, PE7 in PE8:
V enotah je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene.
Dopustni so večnamenski objekti. V etažah nad pritličjem sme biti le stanovanjska namembnost. V objektu PE6-B je v celotnem pritličju obvezna ureditev trgovine z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. V pritličnih prostorih v delih stavb ob Korotanski ulici in ob novi osrednji ulici so dopustne še naslednje namembnosti po klasifikaciji objektov:
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12202 Stavbe bank, pošt in zavarovalnic,
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12620 Muzeji in knjižnice,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (ob pogoju, da ne povzročajo motilnih vplivov v okolju in niso vezane na uporabo javnih parkirnih mest). ter tudi naslednje ob pogoju, da za njihovo gradnjo ni potrebna presoja vplivov na okolje skladno s 13. členom Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja:
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe (samo v kletnih etažah pod nivojem terena).
Drugje v notranjosti prostorskih enot je dopustna raba pritličnih prostorov za mirne dejavnosti osebnih storitev in storitev gospodinjstvom skladno s stanovanjskim zakonom.
V kletnih etažah je dopustna ureditev parkirišč, tehničnih prostorov, skladišč in pomožnih stanovanjskih prostorov.
Površine zunanjih ureditev po prostorskih enotah so skupne za vse stanovalce.
Prostorska enota PE5:
V enoti je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – VVZ.
PE3, PE9:
V enoti je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
– igrišča za šport in rekreacijo na prostem kot gradnja enostavnih objektov.
PEJ1, PEJ2, PEJ3, PEJ4, PEJ5, PEJ6:
V enoti je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
PEJ7, PEJ8, PEJ9, PEJ10:
V enoti je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste.
2. Zazidalna zasnova
Prostorska enota PE1 leži na SZ delu območja. Na južni strani je nova osrednja ulica, na severni strani dovozna pot, na JZ strani promenada. Med dovozno potjo in rezervatom servisne ceste je zelenica, drevored ter ob servisni cesti protihrupna ograja. Predvidena je zazidava z visokim večstanovanjskim blokom PE1-A vzporedno s potekom obvoznice in vzporedno z novo osrednjo ulico z nizkim blokom PE1-B. Vhodi v objekte so s strani oboda prostorske enote. Iz stopnišč je potrebno zagotoviti dostop do osrednjega dela območja. Pod objekti in osrednjim delom so kleti dostopne iz objektov in preko uvoza. Na SZ vogalu objekta PE1-A je skupna uvozna rampa v garažne kleti za vse objekte v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE4. Rampa je pod objektom in je popolnoma zaprta in pokrita. V osrednjem delu med bloki je večja skupna zunanja površina. Zahodno od promenade med PE1 in PE2 je osrednje otroško igrišče. Ob robovih je raščen teren za zasaditev dreves. Zunanje površine niso ograjene.
Prostorska enota PE2 leži v osrednjem delu območja. Na južni strani je nova osrednja ulica, na severni strani dovozna pot, na JZ in SV strani sta promenadi. Med dovozno potjo in rezervatom servisne ceste je zelenica, drevored ter ob servisni cesti protihrupna ograja. Predvidena je zazidava z visokim večstanovanjskim blokom PE2-A orientiranim v smeri pravokotno na Korotansko ulico. Pravokotno na novo osrednjo ulico je predvidenih pet nizkih večstanovanjskih blokov PE2-B, PE2-C, PE2-D, PE2-E in PE2-F. Vhodi v objekte so s SZ ali s SV strani. Iz stopnišč bloka PE2-A je potrebno zagotoviti dostop do osrednjega dela območja. Pod objekti so kleti dostopne iz objektov. Dostop do kleti je preko uvozne rampe v PE1. Med velikim blokom in manjšimi je večji skupen zunanji prostor. Ta in zelenice med bloki so namenjene tudi igralnim površinam. SZ od bloka PE2-A je do parkirišč ob dovozni poti večja zelenica. Ob robovih je raščen teren za zasaditev dreves. Zunanje površine niso ograjene.
Prostorska enota PE3 leži v osrednjem delu območja. Na južni strani je Kovinarska ulica, na zahodni nova osrednja ulica. Predvidena je ureditev športnega igrišča (npr. košarkaško igrišče).
Prostorska enota PE4 leži v osrednjem delu območja. Na SZ strani je nova osrednja ulica, na južni VVZ, na SV Kovinarska ulica. Predvidena je zazidava z nizkima blokoma vzporedno z obema ulicama z vhodi iz ulične strani. Pod blokoma je klet. Klet je dostopna iz objektov ter preko podhoda pod osrednjo ulico do garažnih kleti v PE2. Na SV vogalu objekta PE4-A je javni izhod iz garažnih kleti. Na JV in JZ strani je skupna zunanja površina. Zunanje površine niso ograjene. Vhodi v bloke so iz SZ in SV strani, iz stopnišč je potrebno zagotoviti dostope na dvoriščno stran.
Prostorska enota PE5 leži v osrednjem delu območja, severno od Drabosnjakove ulice. Predvidena je gradnja nizkega objekta, vrtca, s kletjo, z dostopom iz Drabosnjakove ulice. Za in vzhodno od stavbe vrtca je predvideno večje interno igrišče. Okoli vrtca se postavijo ograje. Dostop z vozili v klet je na SV vogalu zemljišča iz Drabosnjakove ulice.
Prostorska enota PE6 leži v na SZ delu območja ob Korotanski ulici in sega na severu do rezervata servisne ceste, na vzhodu do promenade ter na jugu do nove osrednje ulice. Predvidena zazidava sta stolpnica na severnem delu in nižji blok na južni strani ter pod njima kleti. Na JV strani ob promenadi je uvozna rampa, obzidana in pokrita. Med objektoma je večja skupna površina, ploščad, s katere so vhodi. Za stolpnico je JV od promenade večja zelenica. Med dovozno potjo in rezervatom servisne ceste je zelenica, drevored ter ob servisni cesti protihrupna ograja. Zunanje površine niso ograjene.
Prostorska enota PE7 leži južno od Kovinarske ulice in vzhodno od Drabosnjakove ulice. Predvidena je zazidava štirih vrstnih hiš vzporedno s Kovinarsko ulico. Zunanje površine so privatni atriji. Parkirišča so pod objekti na JZ strani.
Prostorska enota PE8 leži ob Litostrojski cesti na severnem delu območja. Predvidena zazidava je visoka večstanovanjska stolpnica. V pritličju na strani proti Litostrojski cesti ni stanovanj. Na jugovzhodnem vogalu je uvozna rampa v garažni kleti, ki je s strani zaprta in pokrita. Okoli obeh objektov so peščeve površine. SZ od stolpnice so igrišča in parkovne površine. Na vzhodnem delu je zunanje parkirišče pod objektom, dostopno z uvozne poti. Zunanje površine smejo biti ograjene.
Iz vsakega stopnišča v posameznem objektu mora biti omogočen dostop do kletnih parkirnih prostorov ter shramb. Kleti so povezane pod novo osrednjo ulico.
3. Zasnova zunanje ureditve
Prostorska enota PE1 ima v osrednjem delu območja na ploščadi nad kletjo parkovno in vrtno ureditev, peščeve ter igralne površine. Ob promenadi je urejeno osrednje igrišče soseske opremljeno z ustreznim številom igral. Na skrajnem SZ in SV delu je večji prostor zasajen z drevesi v raščen teren. Na severnem delu so ob dovozni in intervencijski poti parkirišča in zelenica z grmovjem in drevesi do protihrupne ograje na meji z rezervatom servisne ceste. Na južni strani se obrobje osrednje nove ulice intenzivno zasadi z grmovnicami.
Prostorska enota PE2 ima v osrednjem delu območja na ploščadi nad kletjo parkovno in vrtno ureditev, peščeve ter igralne površine. Ob južni fasadi bloka PE2-A je za zelenicami pas utrjene površine za intervencijo. Na zahodnem delu je ob promenadi drevored in na vzhodni strani večja zelenica z drevesi, oboje v raščenem terenu. Na severnem delu se do dovozne in intervencijski poti s parkirišči uredi zelenica z grmovjem in drevesi. Na južni strani se obrobje osrednje nove ulice intenzivno zasadi z grmovnicami.
Prostorska enota PE3 je namenjena ureditvi športnega igrišča na raščenem terenu.
Prostorska enota PE4 ima na severni strani obrobje osrednje nove ulice intenzivno zasajeno z grmovnicami. Neposredno ob objektih na južni in zahodni strani se uredi zelenica, za njo pas vrtne ureditve in igrišč in ob ograji z vrtcem drevored. V območju naj se ohrani vsa večja drevesa izven gabaritov objekta.
Prostorska enota PE5 ima na južni strani ozelenjen predprostor stavbe, na SV strani vstopno ploščad v VVZ, ob SV parcelni meji pokrito in zaprto uvozno rampo. To je glavni uvoz za dostavo in dostop do parkirišč. Interno igrišče je na SV in SZ delu. V območju naj se ohrani vsa večja drevesa izven gabaritov objekta.
Prostorska enota PE6 ima okoli obeh objektov na ploščadi nad kletjo parkovno in vrtno ureditev, peščeve ter igralne površine. SZ od stolpnice je do dovozne in intervencijske poti zelenica z grmovjem in drevesi. Parkirišča ob dovozni poti so od servisne ceste razmejena s protihrupno ograjo. Med ploščadjo nad kletjo in Korotansko ulico se zasadi drevored.
Prostorska enota PE7 ima na JZ strani skupno dostopno pot z obstoječimi objekti.
Prostorska enota PE8 ima na zahodni strani do protihrupne ograje ob koridorju mestne servisne ceste skupno igrišče in zelenico za vse stanovalce. Severno in vzhodno, tudi pod objektom, so zunanje parkirne površine.
Prostorska enota PE9 na zemljiščih Slovenskih železnic ima na JZ robu protihrupno ograjo in ob njej drevored visokoraslih dreves (3m nižjih od odmika od osi železniške proge), v osrednjem delu igrišča za šport in rekreacijo na prostem členjena z nadstrešnicami ter ob Korotanski ulici drevored. Na južnem robu se uredi povezavo s Cesto Ljubljanske brigade s pod ali nadhodom čez železniško progo. Izvedba je vezana na projekte železniške infrastrukture.
Vse zunanje površine so skupne, namenjene stanovalcem, dostopne po poteh med vhodi in ureditvami. Širše tlakovane poti so tudi intervencijske in servisne poti. Na igriščih za otroke v sklopu zunanjih površin mora biti najmanj 1 igralo/20 stanovanj.
Zunanja ureditev v območjih prostorskih enot, namenjenih urejanju prometne in komunalne infrastrukture:
Prostorska enota PEJ1 ima obojestransko drevored z visokoraslimi drevesi enake vrste. Med drevesi je na obcestni zelenici zasajena živa meja. Na severni strani je niz vzdolžnih parkirnih prostorov, ki so prekinjeni z dostopi do objektov.
Prostorski enoti PEJ2 in PEJ3 imata le prometno ureditev brez specifičnih elementov zunanje ureditve.
Prostorska enota PEJ4 ima na severni strani obcestno vzdolžno parkiranje, za njim hodnik za pešce, na južni strani se ne spreminja.
Prostorska enota PEJ5 ima tlakovano površino in urbano opremo, na vzhodni strani v PE4 in PE5 drevoredno zasaditev.
Prostorska enota PEJ6 ima tlakovano površino in urbano opremo, na vzhodni strani v PE2 drevoredno zasaditev.
Prostorske enote PEJ7, PEJ8, PEJ9 se urejajo kot prometne površine in brez specifičnih elementov zunanje ureditve. Projekt za rekonstrukcijo Korotanske ulice ob poglobitvi mora vključevati obojestransko drevoredno zasaditev.
Prostorska enota PEJ10 ima elemente zunanje ureditve POT-i, na severu do predvidenega krožišča se izvede intenzivna ozelenitev z visokoraslimi drevesi.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.2.1 »Ureditvena situacija – pritličje« in št. 4.2.2 »Ureditvena situacija – pritličje«.

V območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– odprti sezonski gostinski vrtovi brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij in ograj ob gostinskih lokalih,
– igrišče za šport in rekreacijo na prostem,
– spominska obeležja,
– urbana oprema: čakalnica JPP, javna kolesarnica, skulpture, večnamenski kiosk, vodnjak, otroško igrišče, obešanke na drogu javne razsvetljave,
– samo v PE9 je dopustna postavitev odra z nadstreškom in pokritega prireditvenega prostora.
Ostalih enostavnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.
Objekti ne smejo biti nameščeni na intervencijskih površinah.

Objekti morajo biti sodobno oblikovani. Posamezna gruča ali niz objektov mora biti arhitekturno skladna, zasnovana z enakimi likovnimi izhodišči in konceptom, izborom materialov in barv.
Pri oblikovanju je potrebno predvidene objekte obravnavati kot niz, gručo ali posamezno arhitekturo:
– niz: objekta PE1-A in PE2-A se oblikuje kot tvorca nove mestne vedute za pogled iz obvoznice,
– gruča: objekte PE1-B, PE-4A in PE-4B kot enovit sklop obrobja nove osrednje ulice,
– gruča: objekte PE2-B, PE2-C, PE2-D, PE2-E in PE2-F kot oblikovno celoto severno od nove osrednje ulice,
– gruča: objekta PE6-A in PE6-B kot oznako križišča pomembnih mestnih cest ob delu Korotanske ulice,
– posamezna arhitektura: objekt PE5-VVZ kot sodobno stavbo sredi prosto stoječih individualnih stanovanjskih stavb,
– posamezna arhitektura: objekti PE7-A kot dopolnitev obstoječe drobne zazidalne strukture,
– posamezna arhitektura: objekt PE8-A kot oznako križišča pomembnih mestnih cest.
Za vsakega od objektov PE1-A, PE2-A, PE6-A se mora zdelati 3 variantne rešitve zunanje podobe objekta in fasad. Izbor opravi komisija v sestavi predstavnikov investitorja (3 člani), stroke (dva člana) in MOL (dva člana). Sodelujoče avtorje in člane ocenjevalne komisije skupaj določita investitor in MOL. Objekt PE8-A se oblikuje skladno s strokovno rešitvijo, ki je del strokovnih podlag.
Fasade objektov morajo biti zasnovane tehnološko sodobno, s kvalitetnimi in trajnimi materiali. Mogoče je izvajati ventilirane fasade z opečnim, kompozitnim ali drugim naravnim materialom kot zaključnim slojem ali fasade, kjer je kot zaključna obloga pred nosilno fasadno konstrukcijo termični prefabricirani fasadni sendvič visoke kakovosti in standardizirane tehnološke izvedbe.
Strehe so lahko ravne ali pod blagim naklonom, v terasnem delu pohodne ali ekstenzivno zazelenjene. Fasade in strehe terasnih etaž smejo biti enovito oblikovane z nakloni do 15 stopinj.
Nad strehe objektov smejo segati le zaključki instalacijskih naprav do višine 1,50 m in povišan del nad dvigali. Vsi povišani deli morajo biti umaknjeni od vencev objektov najmanj 2,00 m. Instalacijske naprave in drugi tehnični elementi morajo biti obdani z zaslonom, ki zagotavlja urejeno poenotenje izgleda s spodnjimi etažami objekta.
Izvedba vseh sistemov odvodnjavanja meteornih voda ni dovoljena vidno na fasadah objektov.
V posameznem nizu ali gruči se poenoti izbor materialov in oblikovanje ograj, lož in pergol. Senčila in zasteklitve lož se sme izvajati le po enotnem projektu za celotno stavbo.
Na objektih ne sme biti balkonov, ki bi presegali v grafiki opredeljene tlorisne gabarite objektov.
Vhodi se oblikujejo s poglobljenimi, pokritimi predprostori, prepoznavno in se dosledno ločijo od vhodov v nestanovanjske dele stavb.
Pri visokih objektih mora biti med fasadnimi odprtinami po višini 1 m masivne, negorljive fasade.
Oglasna mesta za lastne potrebe se sme nameščati na pritličnih delih fasad, kjer so poslovni prostori. Nameščena smejo biti le v ravnini fasad. Oglasnih sporočil se ne sme nameščati na objekte. Oglasna sporočila na odprtih površinah se sme nameščati le ob Korotanski ulici ob robu pločnikov v max. dimenzijah širine 1,00 m in višine 2,00 m.
Vsi eventualni posegi na fasade že izvedenih objektov morajo biti ustrezno arhitektonsko oblikovani za celoten objekt.

Osrednje pešpoti, ploščadi in klančine so tlakovane in opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene. Vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem.
Počivališča, prostori za igro otrok in elementi urbane opreme morajo biti oblikovno usklajeni.
Na otroških igriščih, igriščih za šport in rekreacijo ter na zelenicah se mora nameščati igrala, klopi, koše za smeti, luči, pitnike, pergole ob igriščih. Igrala morajo biti varna in primerna tudi za igro funkcionalno oviranih otrok. Na posameznem igrišču mora biti najmanj 10 raznolikih igral. Del igrišča s peskovniki in igrali za najmlajše otroke mora biti ograjen z lahko kovinsko ograjo, ki se jo umesti v živo mejo ali med grmovnice.
Skupna višina naložb nad betonsko konstrukcijo nad 1. kletjo mora omogočiti zasaditev travnatih površin in nizkih grmovnic in mora biti najmanj 90 cm.
Znotraj posamezne prostorske enote je treba zasaditi vsaj 25 dreves na hektar, v območju OPPN je treba zasaditi najmanj 150 dreves. V drevoredu v posamezni prostorski enoti morajo biti zasajena drevesa enake vrste, ob saditvi se uporabijo sadike višine najmanj 3,00 m in prsnega obsega najmanj 20 cm.
Parkirne površine na nivoju terena je treba ozeleniti z drevesi ali grmovnicami.
Zasebnih površin pred stanovanji v pritličjih ni. Pred ložami pritličnih stanovanj se uredi intenzivna ozelenitev z grmovnicami do višine parapeta.
Na stanovanjsko enoto znotraj posamezne prostorske enote je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin s prostori za igro otrok.

1. Tlorisni gabariti
Prostorska enota PE1
Objekt PE1-A:
– pritličje in tipične etaže 123,50 m x 12,50 m, uvozna rampa v širini 8,00 m x (najmanj 24 m skupne dolžine) oziroma 19,30 m na koti pritličja pod JZ vogalom objekta
Objekt PE1-B:
– pritličje in tipične etaže 74,30 m x 14,50 m,
– 1, 2. in 3. klet: gabarit temeljev objektov in medprostor.
Prostorska enota PE2
Objekt PE2-A:
– pritličje in tipične etaže: 92,50 m x 12,50 m.
Objekt PE2-B, PE2-C, PE2-D, PE2-E, PE2-F:
– pritličje in tipične etaže: 22,00 m x 17,50 m,
– terasna etaža: 16,00 m x 17,50 m,
– 1., 2. in 3. klet: gabarit temeljev objektov in medprostor.
Prostorska enota PE4:
Objekt PE4-A:
– klet, pritličje in tipične etaže: 75,00 m x 12,50 m,
– javni podhod pod osrednjo ulico: 17,75 m x najmanjša svetla širina 3,0 m, izhod na koti pritličja neposredno na javno ulično površino, izvedba za gibalno funkcionalno osebe.
Objekt PE4-B:
– klet, pritličje in tipična etaža: 41,40 m x 12,50 m.
Prostorska enota PE5:
Objekt PE5-VVZ:
– klet: okvirno 20,00 m x 20,00 m in okvirno 56,00 m x 10,00 m ter uvozna rampa v širini 4 m po SV in SZ parcelni meji,
– pritličje in nadstropje: okvirno 15,00 m x 16,00 m in okvirno 41,00 m x 10,00 m.
Tlorisni gabariti smejo odstopati od grafičnega prikaza.
Prostorska enota PE6:
Objekt PE6-A:
– pritličje in tipične etaže: 17,50 m x 22,00 m.
Objekt PE6-B:
– 37,00 m x 17,00 m,
– 1. in 2. klet: 48,90 m x 80,00 m.
Uvozna rampa:
– 7,00 m x (24,00 m) 19,00 m na terenu.
Prostorska enota PE7:
Objekti PE7-A:
– skupna dolžina največ 4 vrstnih hiš: 43,20 m x 12,0 m,
vsaka ima vrt 5,40 m x 5,50 m,
– klet: ločeno pod posameznim objektom.
Prostorska enota PE8:
Objekt PE8-A:
– 2 x 24,00 m x 12,00 m z veznim delom 9,20 m x 6,0 m zamaknjenim za 4,50 m,
– terasna etaža 24,00 m x 8,00 m umaknjena na daljši stranici od venca 2 m,
– 1. in 2. klet: 79,00 m x 48,60 m.
2. Višinski gabariti
Prostorska enota PE1
– Objekt PE1-A: P + 9, višina venca 31,00 m,
– Objekt PE1-B: P + 4 +T, višina venca 16,00 m, višina venca terase 19,00 m,
– pod PE1-A in PE1-B in osrednjim delom: 3 kletne etaže.
Prostorska enota PE2
– Objekt PE2-A: P + 9, višina venca 31,00 m,
– Objekt PE2-B, PE2-C, PE2-D, PE2-F: P + 4 + T, višina venca 16,0 m, višina venca terasne etaže 19,00 m,
– pod PE2-A, PE2-B, PE2-C, PE2-D, PE2-F in osrednjim delom: do 2–3 kletne etaže.
Kolikor se bo dele objekta v PE1-A in PE2-2 izvedeno kot etažne vrtove, je mogoče nadomestiti etažne površine kot dodatne strešne etaže.
Prostorska enota PE4:
– Objekt PE4-A: K + P + 4, višina venca 16,0 m,
– Objekt PE4-B: K + P + 3, višina venca 13,00 m.
Prostorska enota PE5:
– Objekt PE5-VVZ: K + P + 1, višina venca največ 8,00 m.
Prostorska enota PE6:
– Objekt PE6-A: del P + 13 + T, JV del višina venca 45,00 m.
Ob SZ stranici možna duplex izvedba zadnje etaže na 50% tlorisne površine do višine venca 48,00 m,
– Objekt PE6-B: P + 4 + T, višina venca 19,00 m, višina venca terasne etaže 21,00 m,
– pod PE6-A, PE6-B in osrednjim delom: do 2–3 kletne etaže.
Prostorska enota PE7:
– Objekt PE7-A: K + P + 1, višina venca 7,00 m.
Prostorska enota PE8:
– Objekt PE8-A: SV del P + 13, JZ del P + 13 + T, SV del višina venca 44,00 m, JZ del višina venca 48,00 m,
– pod PE8-A in zunanjimi površinami 2–3 kletne etaže.
Tipična etažna višina vseh stavb je 3,00 m, pritličja ob Korotanski ulici in Litostrojski ulici 4,00 m.
Stopnišča se smejo v mansardnih etažah nadaljevati v tlorisnih gabaritih iz spodnjih etaž.
Nad zadnjo nadzemno etažo je dopustna ureditev tehničnih prostorov oziroma postavitev tehničnih naprav, ki morajo oblikovno slediti zasnovi posameznega objekta. Od vencev morajo biti umaknjene najmanj 2,0 m.
3. Višinske kote terena in pritličja
Zunanja ureditev je prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest. Kota urejenega terena je od 306,60 m n. v. do 307,20 m n. v.
Kote pritličja po posameznih prostorskih enotah:
– PE1 in PE2 307,00 m n. v.,
– PE3 in PE4 306, 80 m n. v.,
– PE5 306,40 m n. v.,
– PE6 306,90 m n. v.,
– PE7 306,60 m n. v.,
– PE8 306,80 m n. v.
Idejne višinske kote terena so razvidne iz grafičnih načrtov št. 4.8.1 in 4.8.2 »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – 1. faza« ter 4.9 »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – 2. faza«.
4. Kapacitete
Kapacitete celotnega območja
– površina območja OPPN: 6 ha 48 ar 60 m2,
– število stanovanj: največ 800,
– število enot VVZ: najmanj 6,
– število parkirnih mest: najmanj 1700.
Kapacitete ožjega območja
– površina ožjega območja: 4 ha 63 ar 16 m2,
– BTP nad nivojem terena: največ 71.790 m2,
– BTP pod nivojem terena: največ 64.635 m2,
– BTP poslovnega programa (opcija): cca 1200 m2,
– število stanovanjskih enot: največ 800,
– število parkirnih mest v kleteh + na terenu: najmanj 1474 + 182 = 1656,
– zelenice z igralnimi površinami: najmanj 15.613 m2.
Kapacitete po prostorskih enotah
PE1
– površina prostorske enote: 10.644 m2,
– BTP vseh objektov nad nivojem terena: največ 21.686 m2,
– BTP vseh objektov pod nivojem terena: največ 19.020 m2,
– število stanovanjskih enot: največ 257,
– število parkirnih mest v kleteh: najmanj 570,
– število parkirnih mest na terenu: najmanj 33,
PE2
– površina prostorske enote: 11.896 m2,
– BTP vseh objektov nad nivojem terena: največ 22.665 m2,
– BTP vseh objektov pod nivojem terena: 16.434 m2, največ 24.651 m2,
– število stanovanjskih enot: največ 267,
– število parkirnih mest v kleteh: najmanj 552,
– število parkirnih mest na terenu: najmanj 85,
PE3
– površina prostorske enote: 696 m2,
PE4
– površina prostorske enote: 3240 m2;
– BTP obeh objektov nad nivojem terena: največ 6.758 m2;
– BTP obeh objektov pod nivojem terena: največ 1.456 m2;
– število stanovanjskih enot: največ 79;
– število parkirnih mest na terenu: najmanj 13.
Za prostorske enote PE1, PE2, PE3 in PE4 so skupne parkirne kapacitete v kleteh in na terenu v PE1 in PE2. Skupno število stanovanj je največ 603, skupno število PM je najmanj 1266.
PE5
– površina prostorske enote: 2882 m2;
– BTP nad nivojem terena: največ 1600 m2;
– BTP pod nivojem terena: največ 1062 m2;
PE6
– površina prostorske enote: 4.755 m2,
– BTP obeh objektov nad nivojem terena: največ 9.014 m2, 9.168 m2,
– BTP obeh objektov pod nivojem terena: 6.272 m2, največ 9.408 m2,
– število stanovanjskih enot: največ 98,
– število parkirnih mest v kleteh: najmanj 177,
– število parkirnih mest na terenu: najmanj 19,
PE7
– površina prostorske enote: 846 m2,
– BTP vseh objektov nad nivojem terena: največ 820 m2,
– BTP vseh objektov pod nivojem terena: največ 410 m2,
– število stanovanjskih objektov: največ 4,
– število parkirnih mest v pritličju: najmanj 8,
PE8
– površina prostorske enote: 3.290 m2,
– BTP objekta nad nivojem terena: največ 9.093 m2,
– BTP objekta pod nivojem terena: 5.752 m2, največ 8628 m2,
– število stanovanjskih enot: največ 95,
– število parkirnih mest v kleteh: najmanj 169,
– število parkirnih mest na terenu: najmanj 20,
PE9:
– površina prostorske enote: 2.461 m2,
– število parkirnih mest na terenu: najmanj 70.
PEJ1:
– površina prostorske enote: 4650 m2,
– število parkirnih mest na terenu: najmanj 34.
PEJ2:
– površina prostorske enote: 1122 m2.
PEJ3:
– površina prostorske enote: 331 m2.
PEJ4:
– površina prostorske enote: 1355 m2,
– število parkirnih mest na terenu: najmanj 13.
PEJ5:
– površina prostorske enote: 215 m2.
PEJ6:
– površina prostorske enote: 394 m2.
PEJ7:
– površina prostorske enote: 1383 m2.
PEJ8:
– površina prostorske enote: 442 m2.
PEJ9:
– površina prostorske enote: 13.387 m2.
PEJ10:
– površina prostorske enote: 1.075 m2.
Načrtovane rešitve in ureditev v prostoru so razvidne iz grafičnih načrtov št. 4.1.1 in 4.1.2 »Ureditvena situacija«, št. 4.2.1 in 4.2.2 »Ureditvena situacija – pritličje«, št. 4.3.1 »Ureditvena situacija – nivo 1. kleti«, št. 4.4.1 »Ureditvena situacija – nivo 2. kleti«, št. 4.5.1 »Ureditvena situacija – nivo 3. kleti« in št. 4.6: »Značilni prerezi in pogledi«.

Do odstranitve objektov so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela.

V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednjih objektov:
– leseni pritlični stanovanjski objekt z oznako A,
parcela št. 738/1 k.o. Dravlje, BTP je 120 m2;
– leseni pritlični stanovanjski objekt z oznako B,
parcela št. 738/1 k.o. Dravlje, BTP objekta je 275 m2;
– leseni pritlični stanovanjski objekt z oznako C,
parcela št. 738/1 k.o. Dravlje, BTP objekta je 178 m2;
– leseni pritlični stanovanjski objekt z oznako D,
parcela št. 738/1 k.o. Dravlje, BTP objekta je 420 m2;
– leseni pritlični stanovanjski objekt z oznako E,
parcela št. 738/1 k.o. Dravlje, BTP objekta je 444 m2;
– zidani pritlični stanovanjsko – poslovni objekt z oznako F,
del parcela št. 738/5 in del 738/6 k.o. Dravlje, BTP objekta 95 m2;
– zidani pritlični stanovanjski objekt z oznako K,
del parcele št. 19/4 k.o. Zgornja Šiška, del parcela št. 738/1 k.o. Dravlje, BTP 544 m2;
– leseni pritlični stanovanjski objekt z oznako L,
parcela št. 19/4 k.o. Zgornja Šiška, BTP 147 m2;
– leseni pritlični stanovanjski objekt z oznako M,
parcela št. 19/4 k.o. Zgornja Šiška, BTP 147 m2;
– leseni pritlični stanovanjski objekt z oznako N,
parcela št. 19/4 k.o. Zgornja Šiška, BTP 246 m2,
– zidani dvoetažen stanovanjski objekt z oznako P,
parcela št. 41 k.o. Zgornja Šiška, BTP 192 m2.
– zidani dvoetažen stanovanjski objekt z oznako R,
parcela št. 42 k.o. Zgornja Šiška, BTP 180 m2,
– pritlična pomožna objekta z oznako R,
parcela št. 42 k.o. Zgornja Šiška, BTP 50 m2,
Skupna BTP vseh objektov, ki se odstranijo, je 3038 m2.
Objekti od A–N so bili zgrajeni pred letom 1967.
Objekti, predvideni za odstranitev, so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.7 »Načrt odstranitve objektov«.

Gradbene parcele so identične prostorskim enotam z oznako PE.
PE1 meri 10.644 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 19/4-del, 19/7-del,
– k.o. Dravlje: 738/7-del, 738/9-del.
PE2 meri 11.896 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 19/4-del, 19/7-del,
– k.o. Dravlje: 738/1-del, 738/3-del, 738/5-del, 738/6-del, 738/7-del.
PE3 meri 696 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 19/4-del.
PE4 meri 3.240 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 36/1 –del,
– k.o. Dravlje: 738/1-del, 738/7-del, 738/9-del, 738/10-del.
PE5 meri 2.882 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Dravlje: 738/1-del, 738/8-del.
PE6 meri 4.755 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Dravlje: 740/1-del.
PE7 meri 846 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 37/1-del, 38/5-del.
PE8 meri 3.290 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 11/3, 11/4, 14/3, 19/5, 19/6-del, 19/8-del,19/9-del.
PE9 meri 2.461 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 38/1-del, 40-del,
– k.o. Dravlje: 1653/1-del, 1878/3-del.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga občinskega lokacijskega načrta.
Parcelacija zemljišč in geokoordinate točk parcelacije so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in delitve na prostorske enote na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in delitve na prostorske enote na geodetskem načrtu«.

Javne površine namenjene javnemu dobru so identične prostorskim enotam z oznako
PEJ.
PEJ1 meri 4650 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 19/4-del,
– k.o. Dravlje: 738/1-del, 738/9-del, 741, 740/1-del.
PEJ2 meri 1122 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 36/1-del, 38/5 del,
– k.o. Dravlje: 738/10-del, 734/2-del.
PEJ3 meri 331 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 37/1-del, 56/2-del.
PEJ4 meri 1355 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 38/5-del,
– k.o. Dravlje: 734/2-del, 738/1-del, 738/8-del.
PEJ5 meri 215 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Dravlje: 738/1-del.
PEJ6 meri 394 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Dravlje: 740/1-del, 738/1-del, 738/6 –del.
PEJ7 meri 1383 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 19/4-del,
– k.o. Dravlje: 738/1-del, 738/3-del, 740/1-del, 755/1-del.
PEJ8 meri 442 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 19/8-del, 19/9-del,
– k.o. Dravlje: 523/3-del.
PEJ9 meri 13.387 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 38/1-del, 39, 40-del, 41, 42, 71-del, 72/1-del, 72/2, 72/3, 72/4-del, 73-del,
– k.o. Dravlje: 755/1-del,1653/24, 1653/45-del, 1653/49, 1653/51, 1653/1-del, 1878/3-del.
PEJ10 meri 1.075 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
– k.o. Zg. Šiška: 11/11, 14/6, 14/5-del,19/6-del,
– k.o. Dravlje: 523/3-del, 1944/2-del.
Površine namenjene javnemu dobru so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in delitve na prostorske enote na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in delitve na prostorske enote na geodetskem načrtu«.

V območju OPPN je možna etapna gradnja objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo po posameznih gradbenih parcelah.
Prva etapa je gradnja PE1, PEJ1, PEJ2, PEJ4 in nove osrednje ulice s pripadajočo komunalno infrastrukturo. Gradnja v PE2, PE4, PE5, PE6, PE7 in PE8 se sme izvajati neodvisno od predhodnih, ob pogoju, da so zagotovljeni cestni in komunalni priključki.
Posamezne etape se lahko izvajajo tudi sočasno.
Prestavitev daljnovoda mora biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja za prvega izmed objektov PE2 in PE6-A, z izjemo kletnih etaž, ki so lahko urejene tudi pred prestavitvijo daljnovoda.
V PEJ7 in PEJ8 mora biti do izgradnje servisne ceste izvedena začasna zunanja ureditev, ki bo obsegala pešpot, kolesarsko pot in ozelenitev.

Na zahodni strani Litostrojske ceste se območje OPPN navezuje na enoto kulturne dediščine EŠD 1116 Ljubljana – Pot POT. Zagotovljen je integralen potek poti z vplivnim območjem in ureditvami. Prostorska enota PEJ11, kjer poteka POT, ima elemente zunanje ureditve POT-i. Korigirana je lokacija uvoza preko Pot-i tako, da se na severni strani POT podaljša in uredi pravokoten uvoz iz Litostrojske ceste ter ukine obstoječi uvoz.

1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Območje OPPN se nahaja na vodovarstvenem območju za vodno telo Ljubljanskega polja, na pod območju s strogim varstvenim režimom z oznako VVO II A. Pri načrtovanju posegov je treba upoštevati vse omejitve in pogoje Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04 in 7/06), kjer je v 13. člen u za območje Korotanskega naselja pod določenimi pogoji dovoljena gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb.
Objekti in naprave morajo biti grajeni najmanj 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Izvedba kletnih etaž in vseh utrjenih voznih površin mora biti vodotesna.
Gradnja objektov podzemnih garaž je možna na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje in rezultatov analize vplivov zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaževanje. Analiza tveganja za onesnaženje zaradi gradnje na vodovarstvenem območju mora biti izdelana v obsegu kot je določen v 50. členu Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04 in 5/06).
Vozne in parkirne površine morajo biti ustrezno vodotesno utrjene in opremljene z lovilci olj. Na robovih morajo biti postavljeni betonski ali kamniti robniki.
V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
Za dreniranje ali črpanje podzemne vode v času gradnje je potrebno pridobiti vodno soglasje.
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje nadzemnih delov objektov in kletnih etaž mora biti izvedeno naravno ali prisilno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti CO(2).
Med rušenjem in gradnjo je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
4. Varstvo pred hrupom
V območju OPPN je dovoljena mejna raven hrupa 45 dBA ponoči in 55 dBA podnevi.
Na fasadah objektov orientiranih na severno stran proti obvoznici in na stran proti železniški progi je treba izvesti pasivno zvočno zaščito z ustrezno izolacijo oken in balkonskih vrat.
V objektih PE1-A in PE2-A stanovanja niso orientirana na SZ fasado.
Povsod na meji s koridorjem servisne ceste je treba izvesti protihrupno ograjo višine min. 3.0 m.
5. Osončenje
Stanovanja z največ 2 ležiščema do velikosti 40 m2 neto stanovanjske površine lahko imajo samo SZ ali SV orientacijo. Pri večjih stanovanjih je treba zagotoviti osončenje prostorov ali delov prostorov, namenjenih uživanju in pripravi hrane, spanju in bivanju: najmanj eno uro v času zimskega solsticija, najmanj 3 ure v času pomladnega in jesenskega ekvinokcija in najmanj 3 ur v času poletnega solsticija.
6. Odstranjevanje odpadkov
Zbirna in s komunalnimi vozili dostopna prevzemna mesta gospodinjskih odpadkov so predvidena na nivoju terena, ob objektih oziroma v pritličjih objektov. Dovoz za komunalna vozila je predviden iz Korotanske ali Litostrojske ceste, po obstoječih in novih voznih površinah ter po za intervencijo urejenih poteh ob objektih.
Zbirna mesta morajo biti tlakovana in zaščitena z nadstrešnico, opremljena z električno razsvetljavo, vodo in s posebnim odtokom v kanalizacijo, ki je opremljen z lovilcem olj. Vse smetarnice morajo biti urejene tako, da je omogočeno ločeno zbiranje odpadkov. Kapacitete smetarnic se dimenzionira na osnovi formule: št. posod = dnevna količina smeti na stanovalca (5 l) x število stanovalcev x pogostost odvažanja (3,5 x tedensko) / prostornina posod (500 l) x koeficient polnjenja posod (85%).
Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje je treba, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, izdelati načrt ravnanja z odpadki.
Razmestitev zbirnih in odjemnih mest za odpadke je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.2.1 in 4.2.2 »Ureditvena situacija – pritličje«.
7. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Daljnovod se prestavi na severni rob parkirišč ob dovozni poti ob servisni cesti. Ob prestavitvi se obstoječi steber nadomesti z dvema novima stebroma.
8. Racionalna raba energije in naravnih virov
V predvidenih objektih je treba zagotoviti najmanj 25% za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije oziroma v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08).

1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno. Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč. Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti najmanj za posamezno prostorsko enoto.
2. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardi. V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
3. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti. Začetnemu gašenju požara je namenjeno notranje hidrantno omrežje.
Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.12 »Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

1. Splošni pogoji
Vse prometne površine morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. Površine vozišč bodo asfaltirane in morajo biti omejene z betonskim ali kamnitim robnikom. Robniki morajo biti za invalide poglobljeni na mestih predvidenih prehodov za pešce, prav tako na mestih predvidenih dovozov gasilskih, dostavnih in komunalnih vozil. Površine namenjena le intervencijskim in komunalnim vozilom so lahko tlakovane ali zatravljene.
Glavni dostopi do objektov, primarne peš površine, parkirni prostori v kletnih etažah ter ostale površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
2. Javne prometne površine
Železniški promet
Na območju PEJ9 in PEJ10 so možne začasne ureditve parkirišč in športnih igrišč do izgradnje industrijskega tira.
Mestna obvozna cesta
Zaradi preobremenjenosti avtocestnega obroča v Ljubljani, je skladno z načrti DARS-a potrebno upoštevati razširitev obroča za dodatni vozni pas v vsaki smeri. Zaradi zelo utesnjenega prostora se širitve obvoznice izvedejo v obstoječo brežino, s postavitvijo podpornih zidov. Cestni nadvozi se nadomestijo z novimi, tako da imajo zadosten svetli profil za šestpasovnico. Izvozna rampa iz obvoznice na Litostrojsko cesto situativno ostane na istem mestu. Proti severu se prestavi priključek izvozne rampe na Litostrojsko cesto.
Prostorska enota PEJ1
V okviru prostorske enote PEJ1 se med Korotansko ulico in predvideno servisno cesto zgradi napajalna cesta. Križišče s Korotansko ulico bo semaforizirano. Preko te ceste bo urejen dovoz do parkirnih kletnih etaž za stanovanjski stavbi v okviru prostorske enote PE6. V jugozahodnem delu napajalne ceste se ob zunanjem robu cestišča uredi obojestranski hodnik za pešce, ob severozahodnem robu vozišča so predvidena vzdolžna parkirna mesta. V severovzhodnem delu se hodnik za pešce uredi ob zunanjem robu cestišča ob meji s prostorsko enoto PE1 in ob meji s PE3, vzdolžna parkirna mesta so v tem delu predvidena ob jugovzhodnem robu vozišča.
Prostorska enota PEJ2 – Kovinarska ulica
Širina vozišča Kovinarske ulice se od Litostrojske ceste do Drabošnjakove ohrani. Od Drabošnjakove do PEJ1 je predvideno širše vozišče. Ohrani se obstoječa širina enostranskega hodnika za pešce od Litostrojske do PEJ3, od PEJ3 do PEJ4 se enostranski hodnik za pešce razširi. Hodnik za pešce je predviden ob vozišču, ob meji s prostorskima enotama PE3 in PE4.
Prostorska enota PEJ3 – Andreaševa ulica, južni krak Kovinarske ulice
Ohrani se obstoječa širina vozišča Andreaševe ulice v okviru prostorske enote, ohrani se tudi obstoječa širina hodnika za pešce ob jugovzhodnem in severozahodnem robu vozišča.
Južni krak je namenjen dovozu do obstoječih in novih vrstnih hiš.
Prostorska enota PEJ4 – Drabosnjakova ulica
Vozišče Drabosnjakove ulice v okviru PEJ4 se izvede v isti širini kakor obstoječi že urejeni del ulice, ob vozišču se uredi obojestranski hodnik za pešce. Ob severozahodnem robu vozišča so predvidena vzdolžna parkirna mesta za obiskovalce. Robniki morajo biti za invalide poglobljeni na mestih predvidenih prehodov za pešce, prav tako na mestih predvidenih dovozov gasilskih, komunalnih, dostavnih vozil ter dovozih do predvidenega VVZ in obstoječih objektov.
Prostorska enota PEJ5
Utrjena površina v okviru PEJ5 je peš promenada.
Prostorska enota PEJ6
Utrjena površina v okviru PEJ6 je peš promenada, ki ob enem služi tudi za dovoz intervencijskih in komunalni vozil.
Prostorska enota PEJ7, PEJ8 – Servisna cesta ob obvoznici – del
PEJ7 in PEJ8 predstavljata del potrebnega prostora za izgradnjo bodoče servisne ceste ob severni obvoznici. Potekala bo med Korotansko ulico in Litostrojsko cesto. Pred priključkom na Litostrojsko cesto se bo navezala na izvozno rampo predvidene razširjene severne obvoznice. Ob južnem robu vozišča servisne ceste se uredi dvosmerna kolesarska steza in hodnik za pešce. Njena izgradnja je časovno neodvisna od gradnje Korotanskega naselja. Ko bo izgrajena, se bo ukinilo semaforizirano križišče dovozne poti s Korotansko ulico. Nanjo se bo v osi uvoza v garažne kleti izvedel priključek iz dovozne poti.
Prostorska enota PEJ9 – Korotanska ulica
Potek Korotanske ulice se v prvi fazi ne spreminja. Za dovoz do ožjega območja OPPN sta predvidena dva priključka. Prvi je semaforizirano križišče z novo osrednjo ulico PEJ1. Drugi je semaforizirano križišče uvoza na dovozno pot do parkirišč in uvozne rampe za PE1 in PE2, oziroma semaforizirano križišče servisne ceste po njeni izgradnji.
V drugi fazi je predvidena deviacija in poglobitev Korotanske ulice od prostorske enote PEJ1 do Litostrojske ceste. V drugi fazi se ob Korotanski uredi dvosmerna enostranska ali obojestranska enosmerna kolesarska steza in obojestranski hodnik za pešce. Obstoječi del Korotanske ulice se v drugi fazi slepo zaključi pred Litostrojsko cesto.
Prostorska enota PEJ10 – POT
Prostorska enota PEJ11 predstavlja javno prometno površino POT. Čez njo se uredi nov uvoz do PE8 in obstoječih študentskih domov. Obstoječi uvoz se ukine in vključi v ureditev POT-i.
Prečni profili za javne prometne površine
Prečni profili prometnic so naslednji:
– Korotanska ulica: vozišče 7,00 m, na vzhodni strani 3,00 m kolesarska steza, pločnik 4,00 m,
– Kovinarska ulica – severni del: vozišče 5-5,5 m, pločnik na južni strani od 1,45 m ob obstoječem bloku do 1,80 m ob novih blokih,
– Kovinarska ulica – južni del: med obstoječimi stavbami in novimi 6,20 m vozne površine,
– Nova osrednja ulica: vozišče 6,00 m, obojestransko zelenica 1,0 m in pločnik 1,80 m, na severni strani,
– Drobosnjakova ulica pred VVZ: vozišče 5,00 m, na zahodni strani 2,50 m širok pas za vzdolžno parkiranje vozil, 1,80 m širok pločnik,
– Promenade minimalno 3,5 metra.
2. Prometne površine znotraj prostorskih enot PE
Prostorska enota PE1
V okviru prostorske enote PE1 je del dovozne ceste, ki se na SV navezuje na novo osrednjo ulico PEJ1. Ob dovozne ceste je enostranski hodnik za pešce in pravokotna parkirna mesta.
Ob jugozahodnem robu prostorske enote PE1 je peš promenada, ki v jugovzhodnem delu služi tudi za dovoz intervencijskih in komunalnih vozil.
Iz dovozne ceste je za dovoz do kletnih parkirnih etaž pod jugozahodnim vogalom objekta PE1-A predvidena klančina do predvidenih parkirnih kletnih etaž v prostorski enoti PE1 in PE2. Klančina za dovoz do parkirnih kletnih etaž bo pokrita, vzdolžni sklon klančine ne bo presegal 14%.
Prostorska enota PE2
V okviru prostorske enote PE2 je del dovozne ceste, ki se na jugozahodu navezuje na Korotansko ulico, na severovzhodu na novo osrednjo ulico PEJ1. Ob dovozni cesti so predvidena pravokotna parkirna mesta ter ob jugozahodnem robu hodnik za pešce.
Prostorska enota PE6
V okviru prostorske enote PE6 je del dovozne ceste, ki se na jugozahodu navezuje na Korotansko ulico ter nadaljuje v PE2 proti SV. Ob dovozne ceste so ob vozišču predvidena pravokotna parkirna mesta, ob jugovzhodnem robu je hodnik za pešce.
Za dovoz do kletnih parkirnih etaž je ob jugovzhodnem robu prostorske enote PE6 predviden dovoz in klančina za dovoz do predvideni parkirnih kletnih etaž v prostorski enoti PE6. Klančina za dovoz do parkirnih kletni etaž bo pokrita, vzdolžni sklon klančine ne bo presegal 14%. Dostava za potrebe poslovnih površin se vrši preko prve kletne parkirne etaže.
Prostorska enota PE8
V okviru prostorske enote PE8 bo urejen uvoz do parkirnih mest na nivoju terena, za dovoz do parkirnih mest na nivoju parkirnih kletnih etaž in za dovoz do sosednje jugozahodne parcele. Dovoz do parkirnih kletnih etaž bo urejen preko klančine katere vzdolžni sklon ne bo presegal 14%.
Prostorska enota PE9
V prostorski enoti je mogoče do predvidenih ureditev železniške infrastrukture urejati parkirišča in v osrednjem delu športna igrišča. Na južnem robu se uredi peš pot kot povezava s Cesto Ljubljanske brigade s pod- ali nadhodom čez železniško progo.
Prečni profili za prometne površine znotraj prostorskih enot PE
– Dovozna cesta na severni strani PE6 in PE2: vozišče 7 m, obojestransko 5,00 m širok pas za pravokotno parkiranje, na južni strani 2,00 m širok pločnik,
– Dovozna cesta na severni strani PE1: vozišče 6,5 m, na južni strani 5,00 m širok pas za pravokotno parkiranje, ob severni fasadi PE1-A 2.00 m širok pločnik,
– Uvoz v PE8 (iz Litostrojske ceste) 6 metrov.
Mirujoči promet
Za potrebe novogradnje je treba zagotoviti parkirna mesta (PM) upoštevajoč naslednje kriterije:
– za stanovanja po 2 PM/enoto. Pri tem je potrebno kot skupno obračunsko območje obravnavati prostorske enote PE1, PE2 in PE4.
– za storitvene in poslovne dejavnosti 1 PM/30 m2 bruto površin
– za VVZ 1PM/oddelek v kletni etaži.
Parkirna mesta morajo meriti za pravokotno parkiranje najmanj 2,5 m x 5,00 m ter najmanj 2,30 m x 5,5 m za vzdolžno parkiranje.
Za parkirna mesta rezervirana za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno s predpisi. 10% tovrstnih parkirnih mest mora biti zagotovljenih na terenu, ostala v kleteh v bližini dvigal.
Potrebne površine za mirujoči promet se zagotovi v kletnih etažah v PE1, PE2, PE6, PE8 in kletni etaži v PE5.
Parkirna mesta na nivoju terena, v okviru javnih prometnih površin so javna, parkirna mesta ob interni dovozni poti v okviru prostorskih enot PE1, PE2, PE6 so za stanovalce teh prostorskih enot. Parkirna mesta na nivoju v okviru PE8 so za stanovalce in obiskovalce te prostorske enote. Parkirna mesta v okviru PE9 so v lasti Slovenskih železnic.
V območju PE1 in PE2 v kletnih etažah se mora zagotoviti možnost ureditve parkirnih mest za obstoječe stanovalce v obsegu do 200 PM. Obstoječi stanovalci morajo izraziti svojo potrebo po parkirnem mestu v času načrtovanja objektov PE1-A in PE2A in v ta namen skleniti z investitorjem gradnje ustrezno pogodbo pred izdajo gradbenega dovoljenja. Investitor je v času načrtovanja objektov dolžan pisno obvestiti MOL in domicilne stanovalce v območju med Litostrojsko cesto, Korotansko ulico in severno obvoznico o možnostih nakupa PM.
Kolesarski in peš promet
Kolesarske steze so predvidene ob obodnih cestah, ob obstoječih in predvidenih javni cestah znotraj območja ni predvidenih kolesarskih stez. Ob vhodih v objekte je treba postaviti stojala za kolesa.
Peš površine so predvidene ob javnih cestah in znotraj območij prostorskih enot.
Dovoz komunalnih in gasilskih vozil
Odvoz komunalnih odpadkov se vrši preko obstoječih in predvidenih javnih prometnih površin interne dovozne poti in peš promenade znotraj prostorske enote PE1.
Dovoz gasilskih vozil se vrši preko obstoječih in predvidenih javnih prometnih površin interne dovozne ceste, peš promenade znotraj prostorske enote PE1 in utrjenih površin znotraj posameznih prostorskih enot.
Idejna višinska regulacija
Višine zunanje ureditve na robu prostorskih enot se navežejo na višine obstoječih utrjenih površin. Orientacijska višina vseh stopnišč je med 306.60 m n.v. do 307.20 m n.v.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.8.1 in 4.8.2 »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – 1. faza« ter št. 4.9. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – 2. faza«.

1. Splošno
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v ureditvenem območju so:
– za načrtovano gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na obravnavanem je treba pri posameznih upravljavcih predhodno izdelati idejne zasnove (programske rešitve) ali upoštevati že izdelane (navedene v strokovnih podlagah),
– za priključitev objektov na javno komunalno omrežje je treba pridobiti soglasje upravljalca komunalnega voda,
– vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, vročevodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev mora biti izvedena po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje,
– obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– pri gradnji nove Korotanske ulice je treba zaščititi obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode,
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku,
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
2. Kanalizacija
Na obravnavanem območju je zgrajeno sekundarno javno kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu za odvod komunalne odpadne in padavinske vode.
Za odvod odpadne in padavinske vode iz utrjenih povoznih površin iz območja novo predvidene gradnje je predvidena gradnja novih kanalov po PN št. 2997/2 K z dne april 2009.
Padavinske vode iz streh in utrjenih nepovoznih površin je treba ponikati. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode.
Kanal, ki poteka preko obravnavanega območja od obvoznice do Litostrojske ceste, dimenzije DN 300 do DN 400 mm, bo na tangiranem delu ukinjen, na območju, ki poteka preko parcele šolskega dvorišča ostane v funkciji, ker je nanj priključen priključek šolskega centra.
Objekt, ki se bo gradil na območju prostorske enote PE8, se lahko preko hišnega priključka priključi v začetni jašek, ki poteka v vzhodnem delu Litostrojske ceste
Novo predvideni kanali bodo potekali v skladu PN št. 2997/2 K, izdelano na JP Vodovod-Kanalizacija, aprila 2009.
3. Vodovod
Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljana. Glavni napajalni vodovod LZ DN je zgrajen v sredini Litostrojske ceste.
Za oskrbo predvidenih objektov je treba zgraditi na obravnavanem območju sekundarno vodovodno omrežje in rekonstruirati dva odseka obstoječega vodovodnega omrežja.
Glavni napajalni vodovod za nove objekte je predviden v Korotanski ulici.
Pred tem se ukine stari litoželezni vodovod DN 100, ki je ob Kovinarski ulici in naprej v podaljšku zgrajen za oskrbo delavskih barak tangiranih na Drabošnjakovo ulico, predvidenih za rušitev. V sklop ukinitve vodovoda spada tudi odsek vodovoda DN 100, ki je zgrajen v zasebnem zemljišču na vzhodni strani objektov Andreaševa ulica 14 do 16. Ukinitev povezave med ukinjenim vodovodom in obstoječim omrežjem se izvede v obstoječem jašku severno od objekta Litostrojska cesta 45.
Zgradi se novi vodovod na Kovinarski ulici z navezavo na primarni vodovod LZ DN 400.
Nov vodovod v Kovinarski ulici poteka od križišča z novo Osrednjo ulico, zavije severovzhodno in po njenem južnem robu, mimo predvidenih južnih objektov v PE1 do naslednjega križišča, ga obide in nato zavije v dovozno pot, ki je predvidena na severni strani objektov v PE1, vzporedno z obvoznico. Mimo prvega sklopa objektov, vodovod v dovozni poti poteka ob robu parkirišč, mimo drugega sklopa objektov, ki so predvideni v PE2, pa zavije v peš pot.
Opisan vodovod je profila DN 150. Na njem so predvideni vodovodni priključki za nove objekte in hidranti za zagotavljanje požarne varnosti.
Nadaljna gradnja vodovoda je predvidena manjšega profila DN 100. Po redukciji profila DN 150 na DN 100 trasa vodovoda zavije v jugovzhodni smeri, v pešpot, ki je predvidena med objekti PE6 in PE2.
Na delu Osrednje ulice je predviden vodovod v dolžini 70 m. Ta odsek vodovoda se zaradi predvidene povezave kletnih etaž pod PE2 in PE4 zaključi z končnim hidrantom.
Na drugem delu Osrednje ulice, v jugovzhodni smeri, je gradnja vodovoda predvidena v severnem robu ulice. Ta odsek nadomešča obstoječi odsek vodovoda DN 80 mimo objektov Korotanska ulica 18 do 18b, ki se ukinja, istočasno pa predstavlja povezavo z že zgrajenim vodovodnim omrežjem.
Zaradi predvidene gradnje vrstnih hiš bo treba obnoviti odsek obstoječega vodovoda LZ DN 80. Pri prevezavi obnovljenega odseka vodovoda na obstoječi vodovod se vgradita hidranta. Predvidena je povezava obnovljenega vodovoda z novopredvidenim v Kovinarski ulici in sicer v izvozu Andreaševe ulice na Kovinarsko ulico.
Oskrba predvidene stolpnice v PE8 je predvidena preko hišnega vodovodnega priključka z zunanjim vodomernim jaškom. Na vodovodu 400, ki je zgrajen v Litostrojski cesti, je severno od predvidene stolpnice v jašku v vzhodni smeri izveden odcep vodovoda LZ DN 300. Vodovod 300, na katerega je navezan tudi vodovod NL DN 150 zgrajen po severni strani območja Litostroj, se konča s priključkom za enega porabnika znotraj območja Litostroja. Priključek za novo stolpnico naj se izvede na vodovodu LZ DN 300, na odseku med navezavo vodovoda DN 150 in novim hidrantom.
Požarna voda se bo na predmetnem območju zagotavljala iz javnega vodovodnega omrežja, z notranjimi hidranti in preko sprinkler sistema, ki bo vezan na požarni bazen. Za zagotovitev požarne varnosti je v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) upoštevano, da je iz javnega vodovodnega omrežja dovoljen istočasni odvzem:
– za zunanje hidrantno omrežje (delovanje dveh hidrantov z pretokom po 5,00 l/s)
Q pož= 2 x 5,00 = 10,00 l/s,
– za notranje hidrantno omrežje (delovanje posameznega hidrante z pretokom po 2,5 l/s)
Q pož = 2 x 2,50 = 5,00 l/s.
Vsako stopnišče bo imelo svojo vodomerno zidno nišo s kombiniranim vodomerom DN 50/20, ki je namenjen odčitavanju porabe vode v stanovanjskih delih objekta. Vodomerne niše objektov se v novih prostorih predvidijo v kleteh objektov in izdelajo tako, da omogočajo daljinsko odčitavanje vodomerov.
V času gradnje bo treba za obstoječe uporabnike izvesti ustrezne provizorije za nemoteno oskrbo s pitno in požarno vodo. Predvidene vodovode se opremi z nadtalnimi hidranti, če je možno, sicer pa s podtalnimi hidranti.
Pri projektiranju vodovodnega omrežja je treba upoštevati Projektno nalogo za PGD-PZI, št. proj. 2315/1V – vodovod, izdelano na JP Vodovod-Kanalizacija, aprila 2009.
4. Vročevod
Objekte na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključi na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje.
Glavno vročevodno omrežje T1900, preko katerega se bo vršila oskrba stavb na južnem delu OPPN, poteka od Litostrojske ceste ob Kovinarski in Drabosnjakovi ulici ter v nadaljevanju po Korotanski ulici in je izvedeno v dimenziji DN 500. Zmogljivost obstoječega glavnega vročevoda T1900 DN 500 zadošča za priključitev in oskrbo stavb s toploto.
Vročevodno omrežje P3971, preko katerega se bo vršila oskrba stavb na severnem delu OPPN, poteka ob zahodni strani Litostrojske ceste in je namenjeno oskrbi študentskih domov Litostroj. Izvedeno je v dimenziji DN 100 in po zmogljivosti zadošča za priključitev in oskrbo predvidenih stavb s toploto.
Na južnem delu OPPN je z gradnjami v prostorskih enotah PE2, PE4, PE5 in PE6 tangiran glavni vročevod T1900 DN 500, ki ga bo treba v času gradnje ustrezno zaščititi oziroma prestaviti izven vplivnega območja gradenj. Prestavitvena dela je možno izvajati samo v času izven ogrevalne sezone v predhodno določenem terminu s strani Energetike Ljubljana, d.o.o.
Za priključitev novo predvidenih stavb na južnem delu OPPN na vročevodno omrežje bo treba izvesti priključne vročevode in glavno vročevodno omrežje po območju urejanja do obstoječega glavnega vročevoda T1900.
Za priključitev novo predvidenih stavb na severnem delu OPPN na vročevodno omrežje bo treba izvesti vročevodno omrežje v dimenziji DN 80 ob zahodni strani Litostrojske ceste do obstoječega vročevoda DN 100 za študentske domove Litostroj.
Ob gradnji vročevodnega omrežja mora biti hkrati s vročevodom zgrajen tudi podzemni hodnik med objektoma PE4A in PE4B.
Pri projektiranju glavnega vročevodnega omrežja in priključnih vročevodov za priključitev stavb na območju OPPN na vročevodno omrežje je treba upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega omrežja za območje urejanja ŠS 2/2-1 in ŠS 2/2-2, številka R-77-D/2005, Energetika Ljubljana, d.o.o., november 2005.
Idejna zasnova vročevodnega omrežja je v tekstualnem in grafičnem delu sestavni del odloka o OPPN za obravnavano ureditveno območje.
Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 98/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem.
5. Plinovodno omrežje
Stavbe na območju OPPN je za potrebe kuhe in tehnologije možno priključiti na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Priključitev ni predvidena.
Pred začetkom gradnje je treba zakoličiti in zaščititi glavni nizkotlačni distribucijski plinovod N10390 DN200, ki poteka ob zahodni strani Litostrojske ceste in priključni plinovod DN 50 po dovozni cesti do študentskih domov Litostroj (upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02) in interni dokument Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav).
6. Elektroenergetsko omrežje
Za potrebe novega stanovanjskega naselja se v transformatorski postaji TP Študentski dom Litostroj predvidi še en transformator 1 x 1000 kVA. Tako je treba tip transformatorske postaje TP Študentski dom Litostroj s prvotne IMP2 povečati in zgraditi TP tipa IMP4.
Ob severni obvoznici se načrtuje izgradnja transformatorske postaje »TP Severna obvoznica« tipa IMP4. V TP bosta vgrajena dva transformatorja (2 x 1000 kVA) za potrebe stanovanjskega naselja. Transformatorsko postajo se vključi v SN električno omrežje.
Treba je prestaviti oziroma odstraniti obstoječo TP Drabosnjakova z vsemi NN in SN vodi. V obstoječi TP je vgrajen transformator 1 x 630 kVA.
Zgradi se nadomestna TP Drabosnjakova z vključitvami v SN in obstoječe NN omrežje. TP bo tipa IMP 4 z vgrajenima dvema transformatorjema (2 x 1000 kVA).
Za priključitev PE8 na skrajnem severnem delu je treba zgraditi ob predvidenem objektu novo transformatorsko postajo in jo vključiti v SN omrežje.
Projektirani SN in NN kablovodi bodo potekali v kabelski kanalizaciji, ki bo zgrajena pred pričetkom polaganja projektiranih SN kablov.
Ker bo trasa predvidene kabelske kanalizacije na posameznih odsekih križala oziroma sovpadala s traso obstoječih el. kablov, se mora izvajalec del na kabelski kanalizaciji pred pričetkom gradnje s predstavniki Službe vzdrževanja Elektro Ljubljana dogovoriti o terminskem planu gradnje, potrebnih izklopih obstoječih kablov in preklopih v obstoječi 1 in 10 kV mreži. Dogovoriti se mora o prestavitvah obstoječih kablov, zaščiti kablov ter o ponovni položitvi teh kablov.
Pri projektiranju je treba upoštevati PGD projekt predvidene 110 kV kabelske povezave med RTP Šiška in RTP Litostroj, ki ga je izdelal IBE d.d., Ljubljana, št. proj. DK02-A572/183B.
Zaradi gradnje novega stanovanjskega naselja je treba prestaviti obstoječi daljnovod DV 2 x 110 kV RTP Šiška – RTP Kleče in postaviti dva nova stebra na novi lokaciji SM9B in SM9C v obstoječi razpetini SM8 – SM10 (skladno s projektom št. D190-D461/008, IBE, varianta 2).
Celotne stroške prestavitve daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Šiška – RTP Kleče nosi investitor stanovanjskega naselja oziroma druga zainteresirana stranka, ki pridobi tudi vsa dovoljenja za izgradnjo in obratovanje novega dela daljnovoda in njegovo vključitev v prenosno omrežje. Prestavitev mora biti izvršena v skladu z zakonodajo ter pod nadzorom lastnika daljnovoda družbe Elektro Ljubljana, d.d. Ker gre za prestavitev obstoječe elektroenergetske infrastrukture v lasti družbe Elektro Ljubljana, d.d. je tudi prestavljeni del daljnovoda skupaj z vso pripadajočo upravno in drugo dokumentacijo last družbe Elektro Ljubljana, d.d.«
7. Telekomunikacijsko omrežje
Priključitev na telefonsko omrežje bo možna preko obstoječega telekomunikacijskega omrežja, ki poteka po vzhodni strani Litostrojske ceste.
Za vlečenje telekomunikacijskih vodov je treba zgraditi telefonsko kabelsko kanalizacijo s pripadajočimi jaški. Na obravnavanem območju se zagotovi prostor za potrebe telefonske centrale.
8. Javna razsvetljava
Obstoječa javna razsvetljava je že delno izvedena po posameznih obstoječih ulicah in cestah.
Vse javne dovozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine na obravnavanem območju je treba opremiti z javno razsvetljavo.
Uporabiti je treba tipske elemente javne razsvetljave.
Komunalna in energetska ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.10 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – 1. faza« in št. 4.11 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – nova Korotanska ulica«.

Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za dele območij urejanja ŠS 2/2-1 in ŠS 2/2-2 Korotansko naselje, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6656, v maju 2009.
Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški gradnje komunalne opreme znašajo 4.781.956,28 EUR;
– obračunski stroški nove komunalne opreme so enaki skupnim stroškom gradnje komunalne opreme in znašajo 4.781.956,28 EUR, od tega 4.524.176,41 EUR za obračunsko območje 1 in 257.779,87 EUR za obračunsko območje 2;
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo znašajo 2.011.221,14 EUR, od tega 1.722.557,89 EUR za obračunsko območje 1 in 288.663,25 EUR za obračunsko območje 2;
– obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo ter znašajo 6.793.177,42 EUR, od tega 6.246.734,30 EUR za obračunsko območje 1 in 546.443,12 EUR za obračunsko območje 2;
– obračunski stroški komunalne opreme za obračunsko območje 1, preračunani na kvadratni meter parcele, znašajo 182,84 EUR/m2 (od tega 132,57 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 50,27 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme za obračunsko območje 1, preračunani na kvadratni meter neto tlorisne površine, znašajo 94,02 EUR/m2 (od tega 67,98 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 26,04 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme za obračunsko območje 2, preračunani na kvadratni meter parcele, znašajo 160,61 EUR/m2 (od tega 72,87 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 87,74 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme za obračunsko območje 2, preračunani na kvadratni meter neto tlorisne površine, so 63,96 EUR/m2 (od tega 33,19 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 30,78 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunska območja za novo komunalno opremo z oznako 1 so obračunska območja za vso novo komunalno opremo po tem OPPN, razen ureditev javnih površin v prostorski enoti PEJ 10, končno ureditev servisne ceste ob obvoznici v prostorskih enotah PEJ7 in PEJ8 ter ureditev Korotanske ulice v prostorski enoti PEJ 9. Obračunska območja z oznako 1 obsegajo parcele PE1, PE2, PE4, PE5, PE6 in PE7. Obračunska območja za novo komunalno opremo z oznako 2 so obračunska območja za ureditev javnih površin v prostorski enoti PEJ10, začasno ureditev do izgradnje servisne ceste ob obvoznici v prostorskih enotah PEJ7 in PEJ8 ter za podhod oziroma nadhod preko železniške proge Ljubljana – Jesenice. Obračunska območja z oznako 2 obsegajo parcelo PE8;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 10. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 10 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3 : 0,7. Faktor dejavnosti je 1 za stanovanjske objekte, 0,7 za vzgojno varstveni zavod v prostorski enoti PE 5 in 0,7 za kletne etaže namenjene parkiranju in servisnim prostorom, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Kolikor bo lastnik in investitor za plačilo komunalnega prispevka za objekt vrtca v prostorski enoti PE5 Mestna občina Ljubljana, se jo oprosti plačila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Olajšav za druge zavezance ni;
– v vseh stroških je vključen DDV;
– za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod naslovom »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
– če bodo površine parcele oziroma neto tlorisnih površin objektov večje oziroma manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja;
– pri odmeri komunalnega prispevka v prostorskih enotah PE1, PE2, PE4 in PE5 v obračunskem območju 1 se upošteva zmanjšanje zaradi že poravnanih obveznosti obstoječih objektov, ki so predvideni za rušenje.

Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objekta ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo organizirati tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala in da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– uvoz in izvoz na gradbišče se uredi iz Korotanske ulice na mestu predvidenega uvoza na dostopno pot. Dostop do gradbišče preko Kovinarske ulice z uvozom iz Litostrojske ceste ni dopusten,
– za PE8 se uredi dostop na gradbišče na mestu sedanjega uvoza na parcelo,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– v času gradnje na smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju.

Posamezen investitor načrtovane prostorske ureditve v prostorskih enotah od PE1 do PE8 in Mestna občina Ljubljana v skladu s programom opremljanja skleneta pogodbo o opremljanju, v kateri se določijo obveznosti investitorja pri izvedbi objektov in ureditev, ki so v javno korist. Investitor mora skladno s pogodbo urediti vse javne površine na območju OPPN in opremiti zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo, ter jih neodplačno prenesti na Mestno občino Ljubljana.

1. Število stanovanj
Število stanovanje se lahko poveča do 5% v okviru dopustnih bruto tlorisnih površin v posamezni prostorski enoti, pod pogojem, da se v kleteh zagotovi ustrezno število parkirnih mest (2PM/stanovanje).
2. Tlorisni gabariti objektov
Odstopanja so lahko do ± 0.50 m. Izven gabarita stavb lahko segajo oblikovni poudarki posamezne fasade, če ne presegajo gradbene parcele in če ne presegajo 10% tlorisne površine. Odstopanja kletnih etaž so lahko do ± 1.0 m pod pogojem, da so v okviru gradbene parcele. Dovoljene so spremembe tlorisne ureditve garažnih kleti, pozicij in število požarnih izhodov iz kletnih etaž.
V PE8 se sme povečati gabarit kleti na vzhodni strani ob soglasju upravljalca POT-i in Ministrstva za kulturo.
3. Višinski gabariti objektov
Odstopanja so lahko do ± 1,0 m. Komunikacijska jedra smejo segati nad predvideno višino le za dostop do teras. Nad predvideno višino smejo segati nadomestne etažne površine za etažne vrtove v PE1-A in PE2-A.
4. Višinska regulacija terena
Odstopanja so lahko do ± 0,5 m.
5. Komunalni vodi, objekti in naprave
Izjemoma so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
6. Prometna ureditev
Dopustna je sprememba ureditve in pozicije priključkov na servisno cesto mestne obvoznice.
7. Prestavitev daljnovoda
Izjemoma je možna pridobitev uporabnega dovoljenja za objekte v PE2 oziroma za objekt PE6-A brez predhodne prestavitve daljnovoda, v kolikor Elektro Ljubljana d.d. pravočasno ne zagotovi tehničnih pogojev. V tem primeru morajo investitorji pridobiti pred izdajo uporabnega dovoljenja pravnomočno gradbeno dovoljenje za prestavitev daljnovoda in deponirati ali zavarovati denarna sredstva za njegovo izvedbo, prestavitev daljnovoda pa mora biti izvedena nemudoma ob izpolnitvi tehničnih pogojev.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o Prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š2-Litostroj (Uradni list SRS, št. 17/88, in Uradni list RS, št. 58/92 in 76/06), ki veljajo za območje tega OPPN.

Po izvedbi z OPPN predvidene ureditve so v območju OPPN dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti skladno z določbami 9. člena tega odloka.

Občinski podrobni prostorski načrt s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Šiška,
– Četrtni skupnosti Šiška.
Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.