Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. julija 2009 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o policiji, ki obsega:
– Zakon o policiji – ZPol (Uradni list RS, št. 49/98 z dne 3. 7. 1998),
– Zakon o policiji – popravek – ZPol (Uradni list RS, št. 66/98 z dne 1. 10. 1998),
– Zakon o dopolnitvi Zakona o policiji – ZPol-A (Uradni list RS, št. 93/01 z dne 23. 11. 2001),
– Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002),
– Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),
– Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb – ZPNOVS (Uradni list RS, št. 26/03 z dne 13. 3. 2003),
– Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega, drugega in tretjega odstavka 49. člena Zakona o policiji, ki začne učinkovati po enem letu od objave v Uradnem listu, št. U-I-272/98 (Uradni list RS, št. 48/03 z dne 23. 5. 2003),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji – ZPol-B (Uradni list RS, št. 79/03 z dne 12. 8. 2003),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku – ZKP-F (Uradni list RS, št. 43/04 z dne 26. 4. 2004),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji – ZPol-C (Uradni list RS, št. 50/04 z dne 6. 5. 2004),
– Zakon o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 54/04 z dne 20. 5. 2004),
– Zakon o spremembi Zakona o policiji – ZPol-D (Uradni list RS, št. 53/05 z dne 31. 5. 2005),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji – ZPol-E (Uradni list RS, št. 98/05 z dne 7. 11. 2005),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih – ZJU-B (Uradni list RS, št. 113/05 z dne 16. 12. 2005),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji – ZPol-F (Uradni list RS, št. 78/06 z dne 25. 7. 2006),
– Zakon o verski svobodi – ZVS (Uradni list RS, št. 14/07 z dne 16. 2. 2007) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji – ZPol-G (Uradni list RS, št. 42/09 z dne 5. 6. 2009).
Št. 210-01/09-10/1
Ljubljana, dne 15. julija 2009
EPA 463-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik
Z A K O N O P O L I C I J I
uradno prečiščeno besedilo (ZPol-UPB7)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki opravlja naloge, določene v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih.
2. člen
Ministrstvo v razmerju do policije:
– določa razvojne, organizacijske, kadrovske in druge temeljne usmeritve za delo policije;
– pripravlja letne finančne načrte nabav policije, nadzira njihovo izvrševanje in izvaja finančno poslovanje policije;
– izvaja naloge investicijske dejavnosti in investicijskega vzdrževanja nepremičnin v uporabi policije ter izvaja načrt nabav;
– koordinira in usklajuje projektiranje, gradnjo in vzdrževanje informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije ter skrbi za njegovo skladnost s sistemi drugih državnih organov;
– usmerja in nadzoruje izvajanje nalog policije in
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Minister, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše način in oblike izvajanja pooblastil ministrstva v razmerju do policije.
Ministrstvo lahko opravlja vse ali posamezne naloge strokovne pomoči za predstojnika organa v sestavi pri upravljanju s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri za organ v sestavi ne glede na določbe tega zakona.
2.a člen
Minister lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije. Predstojnik policije mora ministru redno in na njegovo posebno zahtevo poročati o delu policije in o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja policije.
Minister daje policiji usmeritve in obvezna navodila za delo. Minister lahko naloži policiji, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ter sprejme določene ukrepe in mu o tem poroča.
Pristojnosti ministra iz prejšnjega odstavka ne veljajo za policijske postopke, katerih usmerjanje je na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopku, prevzel pristojni državni tožilec. Šteje se, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju.
2.b člen
Nadzor nad policijo opravljajo uslužbenci ministrstva, ki imajo policijska pooblastila v okviru izvajanja nadzora in so v svojih pravicah in dolžnostih izenačeni s policisti.
2.c člen
Uslužbenci ministrstva, ki opravljajo nadzor nad policijo, imajo poleg policijskih pooblastil po veljavni zakonodaji, za nemoteno in učinkovito opravljanje posameznega nadzora, tudi naslednja pooblastila:
1. zahtevati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje policija;
2. zahtevati vpogled v dokumente, listine, odredbe, zapisnike, odločbe in sklepe, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi pridobiva, pripravlja ali izdaja policija, in po potrebi zahtevati njihovo izročitev ali izročitev njihovih kopij;
3. opraviti razgovor z delavci policije;
4. vstopiti v vsak prostor, ki ga policija uporablja pri svojem delu;
5. zahtevati ateste ter tehnične in druge podatke o tehničnih sredstvih v uporabi policije ter zahtevati dokazila o usposobljenosti policistov za uporabo tehničnih in drugih sredstev, ki jih ti uporabljajo pri svojem delu;
6. prisostvovati izvajanju določenih nalog policije;
7. od policije in delavcev policije zahtevati posredovanje drugih podatkov in informacij iz njihove pristojnosti, ki so pomembni za uspešno izvedbo nadzora.
Za izvajanje določenih nalog posameznega nadzora nad policijo lahko minister zadolži tudi posamezne policiste, ki so zaposleni v policiji, ali druge uslužbence ministrstva.
2.č člen
Če obstaja utemeljena nevarnost, da bi izvedba pooblastil iz 2.c člena tega zakona pri nadzoru nad izvajanjem določb 48.a člena tega zakona in ukrepov iz 149.a, 149.b, 150., 151., 155., 155.a in 156. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/07 – ZDT-E, 102/07 – ZSKZDČEU, 21/08 – odločba US, 23/08 – ZBPP-B, 65/08 – odločba US, 68/08, 89/08 – odločba US in 118/08 – popravni sklep US), onemogočila ali bistveno otežila izvedbo teh ukrepov ali ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev, lahko policija do odločitve ministra začasno odreče prikaz dokumentacije, pregled prostorov in posredovanje določenih podatkov ali informacij.
Dokumentacijo, ki se nanaša na izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka in ima oznako zaupnosti, smejo delavci ministrstva, ki opravljajo nadzor nad policijo, pregledovati samo ob prisotnosti odgovorne osebe, ki je določila stopnjo tajnosti dokumenta, oziroma osebe, ki jo ona pooblasti.
II. NALOGE IN ORGANIZACIJA POLICIJE
3. člen
Naloge policije so:
1. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi;
2. preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov;
3. vzdrževanje javnega reda;
4. nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet;
5. varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
6. opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih;
7. varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev;
8. varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno;
9. izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih.
Naloge iz prejšnjega odstavka izvajajo uniformirana in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, organizirane v generalni policijski upravi, policijski upravi in policijski postaji.
Naloge policije, ki jih v zvezi z vodenjem in odločanjem v postopku o prekršku določa zakon, ki ureja prekrške, izvajajo policijske postaje in tiste notranje organizacijske enote generalne policijske uprave in policijskih uprav, katerih pooblaščene uradne osebe vodijo in odločajo v hitrem postopku pred prekrškovnim organom.
Notranjo organizacijo policije iz drugega in tretjega odstavka tega člena določi akt o organizaciji in sistemizaciji.
4. člen
Policijo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje.
Sedež policije je v Ljubljani.
5. člen
Policijo vodi generalni direktor policije, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave.
5.a člen
Generalni direktor policije se imenuje za dobo petih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
Poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, mora kandidat za generalnega direktorja policije izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
1) pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog policista;
2) da ima univerzitetno izobrazbo oziroma visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali visoko strokovno izobrazbo z magisterijem ali magistrsko izobrazbo;
3) da ima najmanj 15 let delovnih izkušenj na področju delovanja varnostnih ali obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja ali pregona, ali kazenskega sodstva;
4) da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju enake ali podobne stopnje zahtevnosti oziroma najmanj osem let izkušenj na drugih vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju.
Pri kandidatu se presoja tudi kriterij, da je mogoče na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da bo funkcijo opravljal strokovno, pošteno in vestno ter da bo varoval ugled, nepristranskost, zakonitost delovanja in operativno avtonomnost policije.
V primeru, da generalni direktor nima opravljenega izpita za izvajanje policijskih pooblastil, se na podlagi strokovnih izkušenj, ki se po tem členu zahtevajo za imenovanje v funkcijo generalnega direktorja, po samem zakonu šteje, da ima opravljen ta izpit.
5.b člen
Generalnega direktorja policije imenuje vlada na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve. Izbira kandidata je v pristojnosti ministra, ki kandidata išče preko javnega ali internega razpisa oziroma poziva.
Pred vložitvijo predloga vladi za imenovanje določenega kandidata za generalnega direktorja policije je minister dolžan pridobiti mnenje o ustreznosti kandidata od posebne avtonomne strokovne komisije iz 5.č člena tega zakona.
Minister mora komisiji iz 5.č člena tega zakona za potrebe podaje mnenja posredovati vso dokumentacijo, ki se nanaša na njegov predlog kandidata.
Minister vladi v imenovanje ne more predlagati kandidata, za katerega je komisija iz 5.č člena tega zakona podala mnenje, da kandidat ni ustrezen.
Mnenje komisije iz 5.č člena tega zakona minister priloži predlogu vladi za imenovanje generalnega direktorja.
5.c člen
Vlada na predlog ministra generalnega direktorja policije predčasno razreši:
1) če to sam zahteva;
2) zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije;
3) če je bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če je bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
4) če krši dolžnosti generalnega direktorja policije ali s svojim ravnanjem ali opustitvijo dolžnega nadzora huje škoduje ugledu, zakonitosti delovanja in operativni avtonomnosti policije.
Po prenehanju položaja po 1. ali 2. točki prvega odstavka tega člena se uradnika, ki je bil že pred začetkom opravljanja položaja generalnega direktorja policije kot uradnik zaposlen v istem ali drugem državnem organu ali upravi samoupravne lokalne skupnosti, premesti na delovno mesto, če zanj izpolnjuje pogoje.
V primeru razrešitve po 3. točki prvega odstavka tega člena sodišče pravnomočno sodbo pošlje ministru za notranje zadeve, ki jo najkasneje v roku treh delovnih dni po prejemu posreduje vladi skupaj s predlogom za razrešitev.
Pred vložitvijo predloga za razrešitev iz 4. točke prvega odstavka tega člena je minister dolžan pridobiti mnenje posebne avtonomne strokovne komisije iz 5.č člena tega zakona.
Minister mora komisiji iz 5.č člena tega zakona za potrebe podaje mnenja posredovati vso dokumentacijo, ki se nanaša na predlog razrešitve ter obrazložitev razlogov razrešitve.
Minister vladi ne more posredovati predloga za razrešitev generalnega direktorja policije iz 4. točke prvega odstavka tega člena, če se komisija iz 5.č člena tega zakona ne strinja z razrešitvijo. V primeru, da se komisija strinja z razrešitvijo, mora minister vladi podati predlog za razrešitev v roku največ petih delovnih dni po prejemu mnenja komisije.
Mnenje komisije iz 5.č člena tega zakona minister priloži predlogu vladi za razrešitev generalnega direktorja.
5.č člen
Za potrebe postopka imenovanja generalnega direktorja policije iz 5.a člena tega zakona in postopka razrešitve generalnega direktorja policije iz 4. točke prvega odstavka 5.c člena tega zakona se ustanovi posebna komisija kot avtonomno strokovno telo, ki sodeluje v postopku imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policije. Mnenje komisije je obvezujoče za organe v teh postopkih. Drugi organi v drugih postopkih na to mnenje niso vezani. Mnenje komisije je dokončno in zoper njega ni mogoče vlagati pravnih sredstev. Delo v komisiji je častno.
Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo trije člani:
1) predsednik uradniškega sveta;
2) predstavnik državnotožilskega sveta, ki ga izmed državnih tožilcev izvoljenih v ta svet za vsak primer posebej imenuje državnotožilski svet;
3) priznani neodvisni strokovnjak s področja dela varnostnih organov, prava ali varstva človekovih pravic, ki ga za vsak primer posebej imenuje predsednik republike.
Na seji komisije morajo biti prisotni vsi njeni člani. Komisija sprejema odločitve z večino glasov. Posamezni član komisije lahko večinskemu mnenju priloži ločeno pritrdilno ali odklonilno mnenje. Ministrstvo za notranje zadeve komisiji zagotovi potrebne pogoje za delo. Delo komisije vodi predsednik uradniškega sveta.
V postopku imenovanja generalnega direktorja policije iz 5.a člena tega zakona komisija opravi razgovor s predlaganim kandidatom, na katerem preveri usposobljenost in ustreznost kandidata za mesto generalnega direktorja policije. Komisija je dolžna podati mnenje o kandidatu v roku 30 dni po prejemu zaprosila.
V postopku razrešitve generalnega direktorja policije iz 4. točke prvega odstavka 5.c člena tega zakona ima generalni direktor policije naslednje pravice:
1) da na seji komisije poda svoje stališče glede razlogov razrešitve;
2) da mu je omogočen vpogled, prepis ali kopiranje dokumentacije glede razlogov razrešitve ter
3) da ima zagotovljene najmanj tri delovne dni za pripravo stališča glede razlogov razrešitve.
Predsednik komisije je dolžan sklicati komisijo v roku treh delovnih dni od prejema zaprosila. Komisija je dolžna podati mnenje v roku 15 delovnih dni po prejemu zaprosila.
5.d člen
V primerih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 5.c člena tega zakona vlada na predlog ministra za čas do imenovanja novega generalnega direktorja policije, vendar največ za obdobje šest mesecev, za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije imenuje enega od namestnikov generalnega direktorja policije. Minister mora vložiti predlog za imenovanje vršilca dolžnosti sočasno s predlogom o razrešitvi generalnega direktorja policije.
V primerih prenehanja položaja generalnega direktorja policije po 4. točki drugega odstavka 83. člena in tretjega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A in 69/08 – ZZavar-E), za čas do imenovanja novega generalnega direktorja, vendar največ za šest mesecev, vlada na predlog ministra za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije imenuje enega od namestnikov generalnega direktorja policije.
5.e člen
Generalni direktor policije ima dva namestnika, ki mu pomagata pri vodenju policije v okviru pooblastil, ki jih določi generalni direktor policije s pisnim pooblastilom. V primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti generalni direktor policije določi namestnika, ki ga nadomešča z ustreznimi pooblastili.
Poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, mora kandidat za namestnika generalnega direktorja policije izpolnjevati še naslednje pogoje:
1) pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog policista;
2) univerzitetna izobrazba oziroma visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali visoka strokovna izobrazba z magisterijem ali magistrska izobrazba;
3) najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju delovanja varnostnih ali obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja in pregona ali kazenskega sodstva;
4) najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju enake ali podobne stopnje zahtevnosti oziroma najmanj pet let izkušenj na drugih vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju.
Pri kandidatu se presoja tudi kriterij, da je mogoče na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da bo funkcijo opravljal strokovno, pošteno in vestno ter da bo varoval ugled, nepristranskost, zakonitost delovanja in operativno avtonomnost policije.
6. člen
Generalna policijska uprava opravlja naslednje naloge:
1. spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere, ugotavlja stanje na področju izvrševanja policijskih nalog, vodi, usmerja in usklajuje delo policijskih uprav, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč, nadzoruje njihovo delo, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti sistema in metod dela, skrbi za delovanje policije v izrednem stanju ali v vojni, skrbi za zakonito izvrševanje predpisov s področja dela policije ter izvaja ukrepe za učinkovito delovanje policije;
2. ukrepa na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, mejnih zadev in tujcev, javnega reda v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju, in odloča na drugi stopnji v zadevah prehajanja čez državno mejo;
3. organizira, vodi in izvaja varovanje določenih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov;
4. opravlja kriminalistično-tehnična in laboratorijska raziskovanja ter daje strokovna mnenja s tega področja;
5. skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije;
6. sodeluje s policijami tujih držav in z mednarodnimi organizacijami s področja dela policije;
7. zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela policije ter upravlja z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom policije;
8. skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu policije, o aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah;
9. skrbi za zaposlovanje policistov in drugih delavcev v policiji, jih razporeja ter organizira in vodi strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
10. predlaga in izvaja finančne načrte in predlaga načrte nabav policije, upravlja in skrbi za tekoče vzdrževanje zgradb, naprav in opreme, zagotavlja oskrbo policijskih enot, odloča o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev policije ter opravlja naloge na področju pisarniškega poslovanja;
11. določa sistemizacijo, standardizacijo in tipizacijo materialno-tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih prostorov in njihove opreme;
12. v okviru odobrenih finančnih sredstev načrtuje, razporeja in skrbi za racionalno in namensko porabo;
13. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
Naloge generalne policijske uprave opravljajo notranje organizacijske enote. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni generalnemu direktorju policije.
Če generalna policijska uprava ugotovi, da policijska uprava ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja policijske uprave in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
Generalna policijska uprava lahko neposredno prevzame posamezno nalogo ali vrsto nalog iz pristojnosti policijske uprave, kadar oceni, da je to potrebno.
7. člen
Policijska uprava je območna organizacijska enota policije, ustanovljena na določenem območju države.
Policijske uprave, njihovo območje in sedež določi vlada.
8. člen
Policijsko upravo vodi direktor.
Direktor policijske uprave je za svoje delo in za delo policijske uprave odgovoren generalnemu direktorju policije.
9. člen
Policijska uprava opravlja naslednje naloge:
1. usklajuje in usmerja delo policijskih postaj, jim daje strokovna navodila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomoč;
2. odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom;
3. zagotavlja izvajanje nalog s področja javnega reda, ko je potrebno usklajeno delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve javnega reda;
4. zagotavlja in izvaja določene naloge s področja urejanja in nadzora prometa, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave;
5. opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb in objektov;
6. zagotavlja in izvaja določene naloge za mejno kontrolo in varovanje državne meje;
7. izvaja postopke s tujci;
8. sodeluje z obmejnimi policijskimi organi sosednjih držav;
9. izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja čez državno mejo;
10. opravlja določene naloge s področja delovanja policije v izrednem stanju ali v vojni;
11. izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije;
12. opravlja določene naloge s področja delovnih razmerij, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, finančnih in materialnih zadev, tekočega vzdrževanja objektov in materialno-tehničnih sredstev;
13. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
Policijska uprava opravlja naloge v notranjih organizacijskih enotah. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni direktorju policijske uprave.
Če policijska uprava ugotovi, da policijska postaja ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti komandirja policijske postaje in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
Policijska uprava lahko neposredno prevzame posamezno nalogo ali vrsto nalog iz pristojnosti policijske postaje, kadar oceni, da je to potrebno.
10. člen
Policijska postaja je območna organizacijska enota policije, ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju ali za določeno področje dela policijske uprave.
Območje in sedež policijske postaje določi minister.
11. člen
Policijsko postajo vodi komandir.
Komandir policijske postaje je za svoje delo, stanje na policijski postaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave.
12. člen
(prenehal veljati)
13. člen
Za občasno opravljanje določenih nalog ali za izvedbo posamezne naloge policije lahko generalni direktor policije ustanovi posebno policijsko enoto ter določi njene naloge, način delovanja in uporabe.
14. člen
Za izvajanje z zakonom določenih nalog uporablja policija vozila, plovila, oborožitev in posebno opremo.
Barvo, posebno opremo in oznake vozil ter plovil in oborožitve policije določi vlada.
15. člen
Minister, na predlog generalnega direktorja policije, določi objekte in okoliše objektov, ki jih uporablja policija in so posebnega pomena za opravljanje nalog policije, ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.
Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno ograjeno ali neograjeno zemljišče policijskega objekta, ki je posebnega pomena za opravljanje nalog policije in je potrebno za uporabo takega objekta.
16. člen
Policija mora, za zagotavljanje varnosti delavcev policije in njihovih bližnjih, izvajati ukrepe za preprečitev vseh vrst ogrožanja na delu ali v zvezi z delom, ter ukrepe za varovanje tehničnih sredstev in opreme Policije.
Za izvedbo ukrepov je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.
Vrste in način izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena, način določanja stopnje ogroženosti ter pogoje odprodaje tehničnih sredstev in naprav, uporabljenih pri izvajanju ukrepov, predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
17. člen
Policija se v okviru delovnega področja, določenega z zakonom, pripravlja tudi za delovanje v izrednem stanju ali vojni.
V izrednem stanju ali vojni opravlja policija naloge s svojega delovnega področja tako, da nastalim razmeram prilagaja svojo organiziranost, oblike in metode dela.
O drugačni uporabi policije v izrednem stanju ali vojni odloči državni zbor na predlog vlade. Če se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, o drugačni uporabi policije, na predlog vlade, odloča predsednik republike.
Uporabo materialno-tehničnih sredstev, infrastrukture, zemljišč in objektov policije v izrednem stanju ali vojni načrtuje policija.
Za izvajanje določenih nalog policije v izrednem stanju ali vojni se lahko razporedijo sredstva in oprema na podlagi materialne dolžnosti.
18. člen
Če vlada oceni, da drugače ni mogoče zavarovati javnega reda, lahko naloži ministru, da z odredbo:
– omeji ali prepove gibanje na določenih območjih, določenih krajih ali na javnih mestih;
– prepove nastanitev v določenem kraju ali zapustitev določenega kraja.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka smejo veljati, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih so bili odrejeni.
19. člen
Policija lahko na prošnjo mednarodnih organizacij ali na podlagi meddržavnih sporazumov, katerih članica ali podpisnica je Republika Slovenija, sodeluje v tujini pri opravljanju policijskih ali drugih nevojaških nalog.
O uporabi policije za naloge iz prejšnjega odstavka odloča vlada na predlog ministra.
20. člen
Policija mora v okviru zakonskih predpisov tudi brez posebnega pooblastila, določenega v tem ali drugih zakonih, ukreniti vse, kar je potrebno, da od skupnosti ali posameznika odvrne nevarnost ali prepreči ravnanja, ki ogrožajo varnost, red in mir.
O uporabi policije po prejšnjem odstavku odloča minister.
Državni organi, gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki morajo dati policiji na razpolago tehnična sredstva in osebe, usposobljene za upravljanje z njimi, potrebna za izvršitev nalog iz prvega odstavka tega člena.
Stroški, nastali z uporabo tehničnih sredstev in opreme po prejšnjem odstavku, so stroški proračuna.
Pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 4.000 eurov. Odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z globo najmanj 800 eurov.
21. člen
Policijske postaje in policijske uprave sodelujejo v okviru svojih pristojnosti z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti.
Policijske postaje in policijske uprave sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti oziroma k vzpodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev, ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč.
V ta namen policijske postaje in policijske uprave ter organi, organizacije in institucije iz prejšnjega odstavka sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja.
21.a člen
Policija sodeluje z veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami in društvi, katerih dejavnost je pomembna za ohranjanje zgodovinskega spomina, izpopolnjevanje in usposabljanje policistov ter promocijo poklica, in jim v okviru možnosti zagotavlja pomoč. Način sodelovanja se opredeli s sporazumom s posamezno organizacijo oziroma društvom.
22. člen
Policija obvešča javnost o zadevah s svojega delovnega področja, če s tem ne škodi svojemu delu ali upravičenim koristim drugih.
Podatke in obvestila o opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka dajejo minister, generalni direktor policije ter osebe, ki jih minister ali generalni direktor policije pooblastita za to.
23. člen
Policija zagotavlja pomoč državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim, zavodom, organizacijam, gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma posameznikom, ki imajo na podlagi zakona javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij uprave (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), če pri izvrševanju svojih nalog naletijo na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakujejo.
24. člen
Policija zagotavlja pomoč iz prejšnjega člena na podlagi pisnega zahtevka upravičenca, kadar okoliščine tak pisni zahtevek brez škode zaradi odlašanja časovno dopuščajo.
Upravičenec mora zahtevek iz prejšnjega odstavka poslati pristojni policijski postaji najmanj tri dni pred opravljanjem nalog. V zahtevku morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih je potrebno zagotoviti pomoč policistov, in zakonska podlaga, na kateri temelji zahteva.
25. člen
Pred začetkom opravljanja nalog upravičenca morajo policisti opozoriti zavezanca ali druge osebe, da bodo zoper njih uporabili prisilna sredstva, če bodo ovirali opravljanje nalog upravičenca.
Policisti ne smejo sami opravljati dejanj, za opravljanje katerih je pristojen upravičenec.
26. člen
V primerih, ko policisti pri zagotavljanju pomoči iz prejšnjega člena pričakujejo upiranje ali ogrožanje večjega števila oseb, lahko do izvršitve naloge upravičenca prepovejo gibanje in zadrževanje na določenem območju ali v določenem objektu.
Osebe, ki ovirajo ali poskušajo ovirati opravljanje upravnih nalog upravičenca ali ogrožajo življenje ljudi, lahko policisti odstranijo oziroma ukrepajo v skladu z zakonom.
27. člen
Posameznik ima pravico pomagati policiji pri opravljanju z zakonom določenih nalog.
Posameznik, ki policiji pomaga in se pri tem poškoduje, zboli ali izgubi delovno zmožnost, je upravičen do vseh pravic in prejemkov, ki izhajajo iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, do katerih je upravičen policist v primeru nesreče pri delu.
Osnova za odmero pravic iz prejšnjega odstavka je posameznikova povprečna plača oziroma povprečna plača na delovnem mestu policista v zadnjem letu pred nastankom poškodbe, če je to zanj ugodneje ali če ni v delovnem razmerju.
Če posameznik pri pomoči policiji izgubi življenje, so njegovi družinski člani upravičeni do družinske pokojnine.
Družinski člani posameznika iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi do enkratne denarne pomoči v višini šestih mesečnih povprečnih plač tega posameznika oziroma povprečne plače na delovnem mestu policista v preteklem letu, če je to zanje ugodneje.
Posameznik, ki je pomagal policiji, ima pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči.
V primeru ogroženosti posameznika, ki je pomagal oziroma pomaga policiji, in njegovih bližnjih, lahko policija z njegovim soglasjem izvede ukrepe, določene v 16. členu tega zakona.
Če se uvede zoper posameznika kazenski ali odškodninski postopek, ki je v zvezi z dano pomočjo, mu policija zagotovi strokovno pravno pomoč v tem postopku.
Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje pravic iz prejšnjih odstavkov tega člena, zagotovi država.
28. člen
Če posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na ministrstvo ali policijo.
Vsako pritožbo, podano zoper policista, mora najprej obravnavati in preveriti vsa dejstva v zvezi z njo, vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, na katerega se pritožba nanaša, ali od njega pooblaščeni policist (v nadaljnjem besedilu: vodja organizacijske enote policije). Z ugotovitvami seznani pritožnika, ki se v primeru strinjanja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije lahko odloči, da je s tem postopek reševanja pritožbe zaključen. To se zabeleži v zapisniku o obravnavi pritožbe, v katerem se povzame bistvene ugotovitve vodje organizacijske enote policije in ki ga podpiše tudi pritožnik. Ta postopek mora biti zaključen v 15 dneh od prejema pritožbe.
Če se pravilno vabljeni pritožnik vabilu na razgovor ne odzove in pisno ne sporoči policiji, da bo nadaljeval postopek, se njegov molk šteje za odstop od pritožbe, ki se vnese v zapisnik o obravnavi pritožbe.
Če se pritožnik ne strinja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, kakor tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, vodja organizacijske enote policije celoten spis takoj odstopi ministrstvu, ki vodi nadaljnji postopek reševanja pritožbe.
Reševanje pritožb na ministrstvu se izvaja v senatih, ki jih sestavljajo trije člani, in sicer: pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na regionalni ravni, na predlog lokalnih skupnosti z območja posamezne policijske uprave imenuje in razrešuje minister. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na generalni policijski upravi, na predlog organizacij civilne družbe, organizacij strokovne javnosti in nevladnih organizacij imenuje in razrešuje minister. Predstavniki javnosti se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Postopek reševanja pritožbe na ministrstvu se zaključi s posredovanjem odgovora pritožniku v 30 dneh od zaključka postopka pri vodji organizacijske enote policije. Z odgovorom pritožniku je pritožbeni postopek zaključen, pritožnik pa ima na razpolago še vsa pravna in druga sredstva za varstvo njegovih pravic in svoboščin.
Podrobnejši postopek reševanja pritožb predpiše minister.
III. POLICIJSKA POOBLASTILA
29. člen
Pri opravljanju nalog policije imajo policisti pooblastila, določena s tem in z drugimi zakoni (v nadaljnjem besedilu: policijska pooblastila).
Policisti lahko opravljajo naloge in izvajajo pooblastila na območju celotne države.
Način izvajanja policijskih pooblastil predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
30. člen
Policisti so pri opravljanju nalog dolžni ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.
Policisti lahko omejijo človekove pravice in temeljne svoboščine le v primerih, določenih z ustavo in zakoni.
Policija ima svoj kodeks etike.
Policisti so dolžni ob vsakem času preprečevati nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, če je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, osebna varnost ali premoženje ljudi.
31. člen
Policisti, ki opravljajo naloge v uniformi, jo imajo pravico in dolžnost nositi v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
Upokojeni policisti lahko nosijo slovesno uniformo na državnih prireditvah, srečanjih poklicnih, strokovnih in veteranskih združenj ter na pogrebih aktivnih in upokojenih policistov, v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister.
Uniformo, položajne oznake in simbole policije določi vlada.
Kadar policisti opravljajo naloge v civilni obleki, se morajo pred tem legitimirati s službeno izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo, se morajo ustno predstaviti kot policisti. Takoj, ko je možno, pa se morajo legitimirati s službeno izkaznico.
31.a člen
Uporabo uniforme za film, televizijo, gledališke predstave in druge javne nastope dovoljuje generalni direktor policije.
32. člen
Policisti imajo pravico in dolžnost imeti in nositi orožje ter strelivo v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
32.a člen
Oseba, zoper katero policist izvaja naloge, pooblastila ali druga uradna dejanja, določena s tem ali drugim zakonom, ali druga oseba, ki je navzoča na kraju, morata upoštevati odredbe, ukaze ali navodila policista, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in nemoteno izvedbo naloge, pooblastila ali uradnega dejanja.
33. člen
Pri opravljanju nalog smejo policisti opozarjati, ukazovati, ugotavljati identiteto in izvesti identifikacijski postopek, opraviti prepoznavo po fotografijah, varnostno preverjati osebe, izvajati prikrito evidentiranje ali namensko kontrolo, vabiti, opraviti varnostni pregled, opraviti pregled osebe, prepovedati gibanje, prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali območju, opraviti protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in območij, prijeti in privesti osebo, pridržati osebo, odrediti strožji policijski nadzor, zaseči predmete, vstopiti v tuje stanovanje in v tuje prostore, uporabiti prevozna in komunikacijska sredstva, uporabiti prisilna sredstva ter uporabiti druga pooblastila, določena v zakonih.
Pri jezikovnem sporazumevanju v okviru dejanj iz prejšnjega odstavka so policisti zavezani določbam o slovenščini kot uradnem jeziku ter o rabi italijanščine in madžarščine kot dodatnih uradnih jezikov na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, pri ustnem sporazumevanju s tujimi fizičnimi osebami, ki ne znajo slovenščine, pa policisti v nujnih primerih lahko uporabljajo tudi kateri drug jezik, ki ga tujec razume.
34. člen
Z opozorilom policisti opozarjajo osebe, državne organe, gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, organe, organizacije in samoupravne lokalne skupnosti na okoliščine ali ravnanja, ki ogrožajo življenje, osebno varnost ali premoženje ljudi, kot tudi na splošno nevarnost.
Z ukazom policisti dajejo posameznikom, državnim organom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, organom, organizacijam in skupnostim navodila in zahteve za ukrepe in dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali opustiti, da bi se zavarovalo življenje ljudi, varovalo premoženje pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega ravnanja, zagotovila varnost prometa, preprečili neredi, nemiri in druge podobne kršitve javnega reda ali odvrnile škodljive posledice naravnih in drugih nesreč, v skladu z odločitvami organov, pristojnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ukaz je dovoljeno dajati le za ukrepe in dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog policije, in za toliko časa, kolikor je potrebno, da so te naloge opravljene.
35. člen
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki:
– jo je treba prijeti, privesti, ji odvzeti prostost ali jo pridržati;
– je na območju, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje;
– je na območju, v kraju ali objektu, v katerem se izvajajo ukrepi za iskanje ali izsleditev storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali predmetov in sledi, ki so pomembne za kazenski postopek ali postopek o prekršku;
– s svojim obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je izvršila kaznivo dejanje ali prekršek;
– je po opisu podobna iskani osebi;
– je očitno nebogljena in je ugotavljanje identitete nujno za zagotovitev pomoči;
– bi lahko dala koristne podatke za opravljanje uradnih nalog policije.
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe in posredujejo njene podatke tudi na upravičeno zahtevo uradnih oseb državnih organov ter subjektov z javnimi pooblastili.
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki se izkazuje z nastalo materialno in nematerialno škodo, telesno poškodbo, sumom storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih, ter tako ugotovljene podatke posredujejo upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi.
Če policist v primerih iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena ne more ugotoviti identitete osebe, jo lahko privede v policijske prostore in izvede identifikacijski postopek.
Policisti smejo vzeti prstne odtise in odtise dlani osebi, ki je poskušala ali je nezakonito prestopila državno mejo, in osebi, katere identitete ni mogoče ugotoviti na drug način.
Osebo iz prejšnjega odstavka lahko policisti tudi fotografirajo, zabeležijo njen osebni opis; fotografije te in pogrešane osebe pa lahko tudi objavijo.
Določila petega in šestega odstavka tega člena veljajo tudi za identifikacijo trupel.
35.a člen
Policisti lahko zaradi odkrivanja storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali zaradi ugotavljanja identitete neznane osebe opravijo prepoznavo oseb po fotografijah.
Pri izvajanju prepoznave oseb po fotografijah, ko policisti odkrivajo storilca kaznivega dejanja, morajo od osebe, ki bo opravila prepoznavo, najprej zahtevati, da opiše in navede fizične znake, po katerih se oseba razlikuje od ostalih oseb, šele potem se ji pokaže fotografija osebe, in sicer skupaj z drugimi fotografijami, na katerih so njej neznane osebe. Policist, ki vodi prepoznavo po fotografijah, mora zagotoviti, da oseba, ki opravlja prepoznavo, pred začetkom prepoznave ne vidi posamezne fotografije osebe oziroma same osebe, ki jo bo prepoznavala. O prepoznavi se sestavi zapisnik, v katerega mora policist navesti tudi, katere fotografije je oseba videla.
Pri tem lahko uporabljajo fotografije iz evidence fotografiranih oseb ali fotografije oseb, pridobljene na drug zakonit način.
35.b člen
Podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka oziroma izvrševanju nalog policije, je ta na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz tretjega odstavka 35. člena tega zakona, dolžna posredovati osebi, ki so ji podatki potrebni za uveljavitev njenih zakonitih pravic.
Upravičena oseba mora v pisnem zahtevku natančno opredeliti vrsto podatka in namen za katerega ga potrebuje.
36. člen
Policisti lahko zaradi varovanja določenih oseb, organov, objektov, prostorov, okolišev, delovnih mest in v drugih primerih, določenih v zakonu, varnostno preverjajo osebe.
Varnostno preverjanje oseb je ugotavljanje morebitnih varnostnih zadržkov za dostop do varovane osebe ali za delo pri varovani osebi, dostop ali delo v varovanem organu, objektu, prostoru ali v okolišu, na določenem delovnem mestu ali v drugih primerih, določenih z zakonom.
Varnostno preverjanje iz prejšnjega odstavka obsega preveritev podatkov, določenih s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.
Varnostni zadržek iz drugega odstavka tega člena je poleg primerov, določenih s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, podan tudi v primeru, če ugotovljene okoliščine iz varnostnega preverjanja kažejo na:
– utemeljene dvome o zanesljivosti posameznika ali pravne osebe za delo pri varovanih osebah, organih, objektih, prostorih, okoliših in delovnih mestih, ki so posebnega pomena, ali
– možnost ogrožanja varovanih oseb, organov, objektov, prostorov, okolišev in delovnih mest, ki so posebnega pomena, ali
– navezovanje stikov in poskusov novačenja organizacij in združb, ki delujejo zoper pravni red Republike Slovenije.
Osebi, za katero se z varnostnim preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadržka, se lahko prepove dostop do varovanih oseb, organov, objektov, prostorov in okolišev oziroma se osebi lahko prepove opravljati dela pri varovani osebi, v varovanem organu, objektu, prostoru ali v okolišu, na določenem delovnem mestu ali v drugih primerih, določenih z zakonom.
Varnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev za dostop ali opravljanje dela.
Policija ni dolžna posredovati podatkov, ki se nanašajo na stike s tujimi varnostnimi ali obveščevalnimi službami oziroma na članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija, če bi to ogrozilo vire ugotavljanja oziroma preverjanja posredovanih podatkov.
Vlada podrobneje predpiše varovanje določenih oseb, državnih organov, objektov, prostorov in okolišev, varovanje določenih delovnih mest in določi državne organe, objekte, prostore, okoliše in delovna mesta, za katera je potrebno opraviti varnostno preverjanje oseb.
36.a člen
Prikrito evidentiranje ali namenska kontrola se izvaja pri mejni kontroli in policijskih ter carinskih kontrolah v notranjosti države na podlagi razpisa ukrepov za osebe in vozila, ki so jih razpisale države in so vneseni v schengenski informacijski sistem, v skladu z določbami Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma.
Prikrito evidentiranje pomeni odkritje razpisane osebe ali razpisanega vozila in zbiranje informacij iz četrtega odstavka tega člena.
Namenska kontrola pomeni preiskavo osebe ali vozila na podlagi Zakona o nadzoru državne meje, Zakona o kazenskem postopku, Zakona o prekrških ali na podlagi drugih zakonov, ki urejajo postopek preiskave. Če niso izpolnjeni zakonski pogoji za preiskavo, se ukrep namenske kontrole nadomesti s prikritim evidentiranjem.
Organu, ki je odredil razpis, se pošljejo informacije o izsleditvi razpisane osebe ali razpisanega vozila, kraju, času ali razlogu za kontrolo, poti in namembnem kraju potovanja, osebah, ki spremljajo osebo ali potnikih v vozilu, uporabljenem vozilu, stvareh, ki jih ima oseba s seboj, in okoliščinah, v katerih je bila oseba ali vozilo zatečeno.
Policisti morajo prikrito evidentiranje in namensko kontrolo uporabljati ter opravljati tako, da čim manj posegajo v pravice osebe, na katero se razpis ukrepa nanaša, in oseb, ki jo spremljajo.
36.b člen
Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da določena oseba izvršuje ali pripravlja kaznivo dejanje iz drugega odstavka tega člena, ali kadar na podlagi celostne ocene te osebe, ugotovljene na podlagi informacij, pridobljenih v skladu z zakonom, zlasti na podlagi operativnih informacij policije, podanih kazenskih ovadb, uvedenih kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno dokončani, in pravnomočnih kazenskih obsodb, ki še niso izbrisane, obstaja utemeljen razlog za sum, da bo tudi v prihodnje izvrševala kazniva dejanja iz drugega in šestega odstavka tega člena, se lahko zoper to osebo ali vozilo odredi razpis prikritega evidentiranja ali namenske kontrole, ki se vnese v schengenski informacijski sistem.
Razpis se lahko odredi za kaznivo dejanje terorizma po 108. členu, financiranja terorizma po 109. členu, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj po 110. členu, novačenja in usposabljanja za terorizem po 111. členu, trgovine z ljudmi po 113. členu, uboja po 115. členu, umora po 116. členu, ugrabitve po 134. členu, posilstva po 170. členu, spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po 173. členu, zlorabe prostitucije po 175. členu, prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po 176. členu, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu, omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po 187. členu, velike tatvine po 205. členu, ropa po 206. členu, goljufije po 211. členu, izsiljevanja po 213. členu, nedovoljenega izvoza in uvoza stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne vrednote po 218. členu, poslovne goljufije po 228. členu, goljufije na škodo Evropskih skupnosti po 229. členu, vdora v poslovni informacijski sistem po 237. členu, ponarejanja denarja po 243. členu, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 244. členu, pranja denarja po 245. členu, tihotapstva po 250. členu, hudodelskega združevanja po 294. členu, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po 307. členu, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu, povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena, povzročitve nevarnosti z jedrskimi snovmi po 316. členu, ugrabitve letala ali ladje po 329. členu, napada na varnost zračnega prometa po 330. členu, uvoza in izvoza radioaktivnih snovi po 334. členu, diverzije po 356. členu, ogrožanja oseb pod mednarodnim varstvom po 371. členu, jemanja talcev po 373. členu in piratstva po 374. členu Kazenskega zakonika.
Razpis prikritega evidentiranja ali namenske kontrole s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije. Predlog in odredba morata vsebovati podatke, ki omogočajo določljivost osebe ali vozila, razlog ter njegovo utemeljitev za prikrito evidentiranje ali namensko kontrolo.
Če pisne odredbe ni mogoče pravočasno dobiti in če bi bilo nevarno odlašati, lahko izjemoma na ustni predlog policije državni tožilec dovoli začetek izvajanja ukrepa z ustno odredbo. O ustnem predlogu napravi organ, ki je izdal ustno odredbo, uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga za predčasno izvedbo, mora biti izdana najpozneje v 12 urah po izdaji ustne odredbe.
Izvajanje ukrepa lahko traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanje s pisno odredbo podaljša vsakič za tri mesece. Skupno lahko ukrep traja največ 24 mesecev. Policija preneha izvajati ukrep takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen. O prenehanju brez odlašanja pisno obvesti organ, ki je ukrep odredil.
Razpis se lahko odredi tudi za kaznivo dejanje genocida po 100. členu, hudodelstev zoper človečnost po 101. členu in vojnih hudodelstev po 102. členu, izdaje tajnih podatkov po 260. členu, veleizdaje po 348. členu, napada na ozemeljsko celovitost po 349. členu, uboja predsednika republike po 352. členu, nasilja zoper najvišje predstavnike države po 353. členu, oboroženega upora po 355. členu, vohunstva po 358. členu Kazenskega zakonika, vendar le na podlagi pisne odredbe generalnega državnega tožilca Republike Slovenije ali vrhovnega državnega tožilca, ki ga generalni državni tožilec za to posebej pisno pooblasti. Za pogoje odreditve razpisov in njihov rok trajanja po tem odstavku se uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Predlagatelj razpisa se je o razlogih za izdajo razpisa dolžan še pred njegovo izdajo posvetovati z drugimi državami, ki bi morale ta razpis izvršiti.
37. člen
Policisti lahko vabijo v uradne prostore osebe, ki bi lahko dale koristne podatke za izvrševanje nalog, določenih z zakonom, v primerih, ko vabljenje ni mogoče na podlagi drugih zakonov.
Pisno vabilo mora vsebovati ime in priimek vabljene osebe, čas, kraj in razlog, zaradi katerega je vabljena, in v kakšni vlogi, ter opozorilo, da bo prisilno privedena, če se vabilu ne bo odzvala.
Policisti lahko vabijo osebo tudi neposredno ustno, pri čemer ji morajo sporočiti razlog, zaradi katerega je vabljena, in jo opozoriti na možnost prisilne privedbe.
Zaradi vabljenja oseba ne sme imeti nepotrebnih težav pri opravljanju svojega rednega dela.
Vabljeni osebi se povrnejo dejanski izdatki za potovanje z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom od dejanskega prebivališča do kraja, kamor je oseba vabljena, in nazaj.
Minister predpiše postopek vračanja potnih stroškov vabljenim osebam.
38. člen
Pri opravljanju nalog, določenih z zakonom, lahko policisti v primerih, ko obstaja verjetnost napada ali samopoškodovanja s strani določene osebe, opravijo varnostni pregled te osebe.
Varnostni pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se ugotavlja, ali je ta oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge nevarne predmete.
Varnostni pregled se opravlja neposredno ali s tehničnimi sredstvi.
38.a člen
Iz razlogov javne varnosti sme policist z namenom zasega predmetov opraviti pregled osebe in stvari, ki jih ima ta pri sebi, če je na podlagi neposredne zaznave policista podana utemeljena verjetnost, da ima oseba pri sebi predmete, ki bi jih bilo v skladu z zakonom treba zaseči.
Pred začetkom pregleda policist pozove osebo, da sama izroči predmete, razen če bi to ogrozilo varnost ljudi in premoženja.
Pregled osebe mora opraviti oseba istega spola, razen če s pregledom ni mogoče odlašati.
Pregled osebe ne obsega telesnega pregleda ali osebne preiskave. Pri pregledu policist z rokami pretipa oblačila osebe in pregleda vsebino predmetov, ki jih ima oseba pri sebi ali s seboj. Policist pri pregledu stvari ne sme s silo odpirati zaprtih predmetov.
Če se oseba iz prvega odstavka tega člena nahaja v ali ob vozilu in je policist neposredno zaznal, da so bili predmeti skriti ali odvrženi v vozilo ali da se nahajajo v vozilu, sme policist opraviti tudi pregled notranjosti vozila, razen njegovih skritih delov.
Če policist med pregledom najde predmet, ki mora biti zasežen na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, zakona, ki ureja postopek o prekrških, ali na podlagi drugega zakona, policist nadaljuje postopek po teh predpisih.
39. člen
Če je mogoče pričakovati, da bo na določenem območju ali v določenem objektu prišlo do ogrožanja življenja ali osebne varnosti ljudi ali do ogrožanja premoženja večje vrednosti oziroma je do tega že prišlo, ali iz razlogov zagotavljanja varnosti določenih oseb ali objektov smejo policisti izprazniti to območje ali objekt, prepovedati dostop, ga pregledati in omejiti gibanje v njegovi neposredni bližini.
39.a člen
Če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek z elementi nasilja ali je bila zalotena pri takem kaznivem dejanju ali prekršku in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju v smislu določb 224. člena Kazenskega zakonika, kar policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih policisti neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno delo, smejo policisti odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), ki je kršitelj namerno ne sme prekoračiti. Kot kraj se določi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar se kršitelja posebej opozori.
Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi policist tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, na kraju izreče ustno odredbo, naknadno pa v roku, ki ne sme biti daljši od šest ur, vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Pisna odredba mora vsebovati podatke o kršitelju, zoper katerega je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), odrejeni ukrep (ukrep zajema tudi določitev razdalje od kraja oziroma osebe, v katerem se oseba ne sme gibati, to razdaljo policist določi v razponu od najmanj petdeset do največ dvesto metrov), opis ogrožanja (način, obseg, trajanje), utemeljitev razlogov za odrejeni ukrep (prejšnja ukrepanja policije, trajajoče ali prejšnje grdo ravnanje in podobno) in navedbo, v kateri se ga poduči, da bo odredba po uradni dolžnosti posredovana v sodno presojo. Policist pozove kršitelja, da mu pove naslov, kjer mu bo možno vročiti pisno odredbo. V primeru, da se kršitelja ne najde na posredovanem naslovu oziroma naslova noče povedati, se vročitev opravi tako, da se odločba pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje, na kar se kršitelja posebej opozori.
Kršitelj, ki mu je izrečen ukrep prepovedi približevanja, mora kraj oziroma območje prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Ob neupoštevanju odredbe mora kršitelja nemudoma odstraniti policist. O izrečenem ukrepu policija takoj obvesti krajevno pristojni center za socialno delo, ki mora oškodovanca seznaniti z organizacijami, ki so mu na voljo za materialno in nematerialno pomoč in mu na njegovo željo omogočiti stik s takšno organizacijo.
Policija z odredbo iz drugega odstavka tega člena, izreče prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur in jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi potrdi, spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik mora odločiti o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. V primeru potrditve ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko preiskovalni sodnik ukrep izreče za čas do 10 dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija. Zoper odločbo preiskovalnega sodnika je v treh dneh dovoljena pritožba na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v treh dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik poskuša vročiti odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če pa mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se vročitev opravi s tem, da se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Pritožba zoper odločbo preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve. Določbe o vročanju s strani preiskovalnega sodnika, veljajo tudi za vročitev odločbe izvenobravnavnega senata.
Postopek za izvedbo ukrepa prepovedi približevanja predpiše minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, in ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve.
Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi izvaja policija, ki kršitelja, ki je zaloten na območju prepovedi približevanja, takoj odstrani s tega območja. Če kršitelj s kršitvijo prepovedi približevanja ne preneha, se ga privede v takojšen postopek pristojnemu sodišču za prekrške.
Kršitelj, ki ne upošteva odredbe o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, oziroma v času odrejenega ukrepa nadleguje oškodovanca po komunikacijskih sredstvih, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 400 eurov.
39.b člen
Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku 10 dni, za katere je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko oškodovanec tri dni pred iztekom ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa iz prejšnjega člena do 60 dni. Če so podani zakonski pogoji, preiskovalni sodnik do izteka roka za odrejen ukrep v trajanju 10 dni, izda odločbo, s katero podaljša ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Zoper to odločbo je v treh dneh dovoljena pritožba na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v treh dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik poskuša vročiti odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če pa mu na tem naslovu ni mogoče vročiti, se vročitev opravi s tem, da se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča.
40. člen
Policisti opravijo protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in območij zaradi zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja v določenih prostorih, objektih, napravah, na določenih območjih in v prometu zaradi zagotavljanja varnosti določenih oseb, objektov in tajnih podatkov ali zaradi varnosti javnih shodov in prireditev.
Protiteroristični pregled obsega protibombni, kemijsko-bakteriološko-radiološki in protiprisluškovalni pregled.
Če je mogoče pričakovati, da bo v določenem prostoru, objektu, napravi, na območju ali v prometu prišlo do ogrožanja splošne varnosti ljudi ali premoženja s posebno nevarnimi sredstvi ali napravami oziroma je do tega že prišlo, smejo policisti prostor, objekt, območje ali prevozno sredstvo izprazniti, prepovedati dostop do njih in jih neposredno ali s tehničnimi sredstvi preiskati. V teh primerih lahko policisti opravijo tudi varnostni pregled.
Pri izvajanju pooblastil iz tega člena lahko policisti od pristojnega inšpekcijskega organa zahtevajo, da opravi inšpekcijsko nadzorstvo.
41. člen
S prijetjem policisti začasno omejijo gibanje določeni osebi z namenom, da jo privedejo, jo pridržijo ali opravijo kakšno drugo dejanje, določeno z zakonom.
Če je prijeta vojaška oseba, je potrebno o tem nemudoma obvestiti vojaško policijo.
Prijetje obsega tudi varnostni pregled.
42. člen
S privedbo policisti privedejo osebo v svoje uradne prostore, v uradne prostore drugega organa ali na določen kraj.
Privedba se lahko opravi na podlagi odredbe pristojnega organa. Brez odredbe se lahko privedba opravi v primerih iz četrtega odstavka 35. in 37. člena tega zakona ali v drugih primerih, ko je privedba potrebna za izvedbo drugega pooblastila policije, določenega z zakonom.
Pred privedbo policisti osebo seznanijo z razlogi privedbe in jo opozorijo na posledice, če se bo privedbi upirala ali skušala pobegniti.
Če se oseba privedbi upira, jo policisti privedejo prisilno.
43. člen
Policisti pridržijo osebo, ki moti ali ogroža javni red, če javnega reda ne morejo drugače vzpostaviti oziroma če ogrožanja ne morejo drugače odvrniti. Pridržanje sme trajati največ 24 ur.
Oseba, ki jo je treba izročiti tujim varnostnim organom, ali je bila sprejeta od tujih varnostnih organov in jo je treba izročiti pristojnemu organu, sme biti pridržana največ 48 ur.
Pridržanje se odredi z odločbo, ki mora biti izdana in vročena pridržani osebi v roku šest ur od odvzema prostosti. Pridržana oseba ima, dokler traja pridržanje, pravico do pritožbe zoper odločbo o pridržanju. O pritožbi mora odločiti pristojno okrožno sodišče v roku 48 ur.
Pritožba ne zadrži izvršitve pridržanja.
Pridržanje se odpravi takoj, ko prenehajo razlogi zanj.
Če je pridržana vojaška oseba, je o tem treba nemudoma obvestiti vojaško policijo.
44. člen
Ob pridržanju po določilih zakona o policiji ali ob zadržanju po določilih zakona o nadzoru državne meje mora biti oseba takoj, v njenem materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, obveščena, da je pridržana oziroma zadržana in o razlogih za pridržanje oziroma zadržanje ter poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki ga svobodno izbere, in da se na njeno zahtevo o pridržanju ali zadržanju obvesti njene najbližje.
Če je oseba iz prejšnjega odstavka tujec, se jo mora v njenem materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, poučiti tudi o tem, da se na njeno zahtevo o pridržanju ali zadržanju obvesti diplomatsko-konzularno predstavništvo države, katere državljan je.
Policist mora odložiti vsa nadaljnja dejanja do prihoda zagovornika, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila osebi dana možnost, da obvesti zagovornika.
Policist lahko takoj privede ali pridrži osebo oziroma opravi kakšno drugo dejanje, določeno z zakonom, če bi odlaganje onemogočilo ali otežilo izvršitev naloge.
44.a člen
Če pridržana oseba potrebuje nujno medicinsko pomoč, se ji ta zagotovi v skladu s predpisi, ki urejajo nujno medicinsko pomoč.
Pridržana oseba ima pravico, da jo na njene stroške pregleda zdravnik, ki ga sama izbere.
Zdravniški pregled se opravi brez navzočnosti policistov, razen če zdravnik zahteva drugače.
45. člen
Tujcu, ki mu ni dovoljen vstop v državo ali mu je bil izrečen izgon oziroma odstranitev iz države, vendar ga ni mogoče takoj odstraniti, se sme v skladu z zakonom odrediti bivanje pod strožjim policijskim nadzorom v objektu, določenem za ta namen, za čas, ki je nujno potreben za njegovo odstranitev iz države.
46. člen
Policisti zasežejo predmete na podlagi odredbe pristojnega organa ali iz razlogov, določenih z zakonom.
Policisti pri opravljanju drugih nalog, določenih z zakonom, zasežejo predmete, namenjene za napad ali samopoškodovanje, kakor tudi predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali premoženja, ali predmete, ki so bili uporabljeni, pridobljeni oziroma so nastali s prekrškom ali kaznivim dejanjem.
Predmete iz tega člena so policisti dolžni izročiti pristojnemu organu. V primeru, da zoper osebo, ki so ji bili predmeti zaseženi, ni bil uveden postopek pred pristojnim organom, je treba predmete osebi vrniti, razen če gre za nevarne predmete.
47. člen
Policisti lahko brez odločbe sodišča vstopijo v tuje stanovanje in druge prostore, če je to potrebno zaradi preprečitve samomora, če se preverjajo okoliščine, ki kažejo na smrt določene osebe v tem prostoru, ali če gre za preprečitev konkretne nevarnosti za ljudi in premoženje.
48. člen
Če morajo prijeti storilca kaznivega dejanja ali prepeljati v najbližji zdravstveni zavod osebo, ki potrebuje nujno zdravniško pomoč, ali opraviti drugo nujno nalogo, imajo policisti, ki tega ne morejo storiti drugače, pravico uporabiti najbližje dosegljivo prevozno sredstvo ali sredstvo za zvezo, razen sredstev Slovenske vojske.
Lastnik sredstva iz prejšnjega odstavka ima pravico do povračila stroškov in morebitne škode, ki mu je bila povzročena z uporabo.
Pri opravljanju svojih nalog imajo policisti pravico do brezplačnega prevoza s sredstvi javnega prometa in pravice iz obveznega zavarovanja potnikov v javnem prometu.
48.a člen
Policija lahko izvajalcem tajnega delovanja prikrije pravo identiteto in jim določi prirejeno identiteto z namenom zaščite izvajalca ukrepa in zaščite metode dela.
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko enota policije za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov uporablja tudi prirejene podatke o osebah, prirejene podatke v zbirkah podatkov ter prirejene listine.
Prirejena identiteta se lahko dodeli tudi tujim tajnim delavcem na zaprosilo tujih pristojnih organov.
Prirejeno identiteto dovoli državno tožilstvo na predlog policije.
Način izdelave, uporabe, hranjenja in uničenja prirejene identitete z internim aktom predpiše minister.
49. člen
(prenehal veljati)
49.a člen
Za izplačilo stroškov in nagrad osebam za tajno delovanje in sodelovanje pri izvajanju ukrepov, ki so odobreni na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja kazenski postopek, ter za plačilo koristnih informacij v zvezi s kaznivimi dejanji ali njihovimi storilci (v nadaljnjem besedilu: sredstva za posebne operativne namene), se v okviru proračuna, v finančnem načrtu policije, določijo namenska finančna sredstva. Podatki o izplačilih se vodijo v ločenih evidencah skladno s predpisi, ki urejajo posamezna področja. Poslovanje s sredstvi za posebne operativne namene predpiše minister z navodilom.
Od denarnih prejemkov iz prejšnjega odstavka se ne plačujejo davki in prispevki za socialno varnost oziroma druge dajatve, ki jih določajo predpisi.
(Opomba: prenehanje uporabe tega člena s 1. 1. 2005, v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila dohodnine, glej Zakon o dohodnini – ZDoh-1, Uradni list RS, št. 54/04).
50. člen
Policisti imajo pri opravljanju nalog pravico uporabiti naslednja prisilna sredstva:
– sredstva za vklepanje in vezanje;
– plinski razpršilec;
– fizično silo;
– palico;
– plinska in druga sredstva za pasivizacijo;
– vodni curek;
– konjenico;
– posebna motorna vozila;
– službenega psa;
– sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev;
– strelno orožje.
Za uporabo prisilnih sredstev gre le takrat, kadar policisti pri opravljanju nalog policije uporabijo katero od sredstev iz prejšnjega odstavka za neposredno delovanje na osebe.
51. člen
Policisti smejo uporabiti le tisto prisilno sredstvo, ki je sorazmerno načinu in moči upiranja ali napada. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti spoštovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.
Če sme policist pri izvajanju policijskih nalog v določenem primeru uporabiti več prisilnih sredstev hkrati, sme hujše prisilno sredstvo uporabiti le, če je bila uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in razlogov za varnost življenja, osebno varnost ali varnost premoženja ljudi ne bi bila mogoča.
Policisti morajo prenehati uporabljati prisilno sredstvo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno.
51.a člen
Sredstva za vklepanje in vezanje sme policist uporabiti, če je nevarnost, da se bo oseba upirala, samopoškodovala, izvedla napad ali pobegnila, ali če je to potrebno zaradi varne izvedbe prijetja, privedbe ali pridržanja.
51.b člen
Plinski razpršilec, fizično silo in palico lahko policist uporabi, če ne more drugače obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti javni red, ali upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji odvzeti prostost, kot tudi, če mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varuje, ali napad na sebe ali koga drugega.
51.c člen
Za vzpostavitev javnega reda, kadar je ta huje ali množično kršen, smejo policisti, poleg prisilnih sredstev iz prejšnjega člena, uporabiti plinska sredstva in druga sredstva za pasivizacijo, vodni curek, konjenico in posebna motorna vozila.
Plinska sredstva in druga sredstva za pasivizacijo se lahko uporabijo tudi v primerih terorističnih dejanj in ugrabitev ali za prijetje osebe, ki se upira, napada ali drugače onemogoča izvršitev naloge ali neposredno ogroža življenje policista ali koga drugega.
51.č člen
Policist sme uporabiti kot prisilno sredstvo službenega psa z nagobčnikom na vrvici ali brez in brez nagobčnika na vrvici ali brez vrvice.
Službenega psa z nagobčnikom in na vrvici sme policist uporabiti v vseh primerih, ko je dovoljena uporaba plinskega razpršilca, fizične sile ali palice.
Službenega psa z nagobčnikom in brez vrvice sme policist uporabiti za preprečitev bega in prijetje storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za preprečitev bega osebi, ki je storila prekršek zoper javni red, za odvrnitev napada nase, na koga drugega ali na objekt, ki ga varuje, in za vzpostavitev javnega reda.
Službenega psa brez nagobčnika in na vrvici sme policist uporabiti za vzpostavitev javnega reda, če je z dejanji skupine ljudi ogroženo življenje ali osebna varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti, in za prijetje storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Službenega psa brez nagobčnika in brez vrvice sme policist uporabiti, če ne more drugače:
– zavarovati življenja ljudi;
– preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora treh let ali več;
– preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora treh let ali več;
– odvrniti napada na varovano osebo ali objekt;
– odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.
51.d člen
Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev sme policist uporabiti:
– za preprečitev bega s prevoznim sredstvom osebi, zaloteni pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
– za preprečitev bega s prevoznim sredstvom osebi, ki ji je bila vzeta prostost ali za katero je bil izdan nalog za odvzem prostosti;
– za preprečitev nezakonitega prehoda s prevoznim sredstvom čez državno mejo;
– za preprečitev nadaljnje vožnje s prevoznim sredstvom osebi, ki je bila pred tem najmanj dvakrat pravilno ustavljana in ni upoštevala zakonitega policistovega ukaza;
– za preprečitev nedovoljenega dostopa s prevoznim sredstvom do objekta ali na območje, kjer se zadržuje ali biva varovana oseba;
– za preprečitev nadaljnje vožnje s prevoznim sredstvom osebi, ki se pasivno upira ali ne upošteva zakonitega ukaza policista ali poskuša nadaljevati z vožnjo, pa ne izpolnjuje pogojev za vožnjo.
52. člen
Pri opravljanju nalog sme policist uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
– zavarovati življenja ljudi;
– preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora nad 10 let;
– preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje iz prejšnje alinee, če je v nalogu za prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba poskušala pobegniti;
– odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt;
– odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.
Preden policist uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, policija, streljal bom!« in z opozorilnim strelom.
53. člen
Pri neposrednem opravljanju nalog policije na vodah imajo policisti pravico:
– preveriti zastavo plovila;
– ustaviti plovilo, ga pregledati in preiskati;
– pregledati listine plovila, članov posadke in potnikov;
– uporabiti druga policijska pooblastila, če je to potrebno.
Policisti smejo zasledovati, zajeti in odpeljati k pristojnemu organu plovilo in člane posadke, če obstaja sum, da so bili kršeni predpisi Republike Slovenije, mednarodne pogodbe ali pravila mednarodnega prava.
IV. ZBIRANJE, VARSTVO IN ZAVAROVANJE PODATKOV
54. člen
Policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog.
Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov.
Policija sme, če je to potrebno zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog policije, organom tujih držav ali mednarodnih organizacij, na njihovo zaprosilo ali lastno pobudo, ob pogoju dejanske vzajemnosti, posredovati zbrane osebne in druge podatke.
Pred posredovanjem osebnih podatkov organom iz prejšnjega odstavka policija pridobi zagotovila, da ima država, v katero se podatki iznašajo, urejeno varstvo osebnih podatkov in da bo organ tuje države ali mednarodne organizacije uporabil osebne podatke samo za namene, določene s tem zakonom.
Policija mora zagotoviti, da se v evidenci, iz katere je bil podatek posredovan, zaznamuje, kdaj je bil podatek posredovan, komu in za kakšne namene.
Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od posameznika pri odkrivanju in preiskovanju kaznivega dejanja lahko policisti, z njegovo pisno privolitvijo, uporabijo poligrafsko testiranje.
Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov, namenjenih za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj ter za identificiranje kršiteljev oziroma storilcev, smejo policisti uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje.
Pri nadzoru cestnega prometa na javnih cestah in na drugih javnih površinah, smejo policisti uporabljati tehnična sredstva za odkrivanje in dokazovanje prekoračene najvišje dovoljene hitrosti na kontrolnih točkah, prekoračene povprečne hitrosti na cestnih odsekih ter tehnična sredstva za ugotavljanje drugih prekrškov. Posnetki o vozilih, s katerimi niso bili storjeni prekrški, se takoj brišejo.
Za spremljanje izvajanja policijskih pooblastil lahko policisti uporabljajo tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje.
Policist mora pred začetkom postopka seznaniti osebe, da se postopek snema. Če okoliščine tega ne dopuščajo, mora to storiti takoj, ko je to mogoče.
Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov in na način iz prejšnjega odstavka policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.
55. člen
Če policisti zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi zahteve brezplačno posredovati policistom zahtevane osebne in druge podatke.
Minister lahko odloči, da smejo v primeru iz prejšnjega odstavka organi, organizacije in drugi subjekti seznaniti osebe, na katere se podatki nanašajo, s posredovanjem podatkov šele po določenem roku, ki pa ne sme biti daljši od petih let.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za seznanitev osebe s seznamom subjektov, ki so jim bili v določenem obdobju posredovani osebni in drugi podatki.
56. člen
Delavec policije mora varovati tajne podatke, osebne podatke in varovane podatke policije, s katerimi se seznani pri opravljanju nalog. Dolžnost varovanja teh podatkov traja tudi po prenehanju delovnega razmerja delavca policije.
Varovani podatek policije je podatek, katerega obravnavanje mora spremljati izvajanje določenih varnostnih ukrepov in postopkov.
Delavec policije mora varovati tajnost vira prijave, sporočila oziroma pritožbe.
Minister lahko v utemeljenem primeru, kadar to terjajo interesi izvedbe kazenskega postopka in če s tem ne ogroža življenja ali osebne varnosti posameznika, na zahtevo pristojnih organov razreši delavca policije varovanja podatkov iz prvega odstavka tega člena.
57. člen
Minister predpiše organizacijske in logično-tehnične postopke ter ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, tajnih podatkov in varovanih podatkov policije.
58. člen
Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov policijskih evidenc se uporabljajo določbe zakona o varstvu osebnih podatkov.
59. člen
Policija upravlja zbirke osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti.
V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi in vzdržuje naslednje evidence:
1. evidenco kaznivih dejanj;
2. evidenco kršiteljev in prekrškov;
3. evidenco iskanih oseb;
4. evidenco identifikacij;
5. (črtana);
6. evidenco operativnih informacij;
7. evidenco oseb, zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi iz zakona, ki ureja kazenski postopek;
8. evidenco DNK preiskav;
9. evidenco dogodkov;
10. evidenco pridržanih in zadržanih oseb;
11. evidenco varnostno preverjenih oseb;
12. evidenco pritožb;
13. evidenco uporabe prisilnih sredstev;
14. evidenco daktiloskopiranih oseb;
15. evidenco fotografiranih oseb;
16. evidenco iskanih in najdenih predmetov;
17. evidenco usmerjenega zbiranja obvestil na področju terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala;
18. evidenco vstopov in gibanja oseb v varovanih objektih policije in na območju okolišev teh objektov;
19. evidenco izdanih odredb za prepoved približevanja;
20. evidenco prikritih evidentiranj in namenskih kontrol;
21. evidenco posnetkov postopkov.
Minister podrobneje predpiše način vodenja policijskih evidenc.
60. člen
Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje skupne osebne podatke:
– osebno ime;
– rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj);
– EMŠO;
– spol;
– naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča;
– državljanstvo.
61. člen
Poleg skupnih osebnih podatkov vsebujejo posamezne evidence še naslednje podatke:
1. evidenca kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, osebni opis, narodnost ovadene osebe ali osumljenca, upravna enota kraja rojstva, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, osebne podatke oškodovancev, prijaviteljev in drugih oseb, ki so dale obvestila o kaznivem dejanju ter podatke o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda, fotografije, avdio in videoposnetki in druge okoliščine izvršitve);
2. evidenca kršiteljev in prekrškov: poklic in zaposlitev storilca, za odgovorno osebo pravne osebe delovno mesto, ki ga zaseda, osebne podatke oškodovancev ter podatke o prekršku (vrsta, kraj, čas, način storitve, motiv, udeleženci, fotografije, avdio in videoposnetki in škoda);
3. evidenca iskanih oseb: vzdevek ali lažno ime ter fotografija in osebni opis iskane osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev;
4. evidenca identifikacij: razlog, kraj, čas in prevozno sredstvo osebe, katere identiteta je bila ugotavljana, ter druge okoliščine ugotavljanja identitete;
5. (črtana);
6. evidenca operativnih informacij: podatki o ugotovitvah in delovanju policije, vezanih na preprečevanje in raziskovanje kaznivih ravnanj;
7. evidenca oseb, zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi iz zakona, ki ureja kazenski postopek: vzdevek ali lažno ime osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolska izobrazba, poklic in zaposlitev, številka pisne odredbe državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika, ter podatke o načinu, obsegu in trajanju ukrepov;
8. evidenca DNK preiskav: kraj, čas in razlog odvzema vzorca DNK, ime in priimek osebe, ki je vzorec odvzela in profil odvzetega vzorca DNK;
9. evidenca dogodkov: podatke o dogodku (vrsta, kraj, čas, udeleženci, škoda in druge okoliščine);
10. evidenca pridržanih in zadržanih oseb: podatke o pridržanju oziroma zadržanju (kraj, čas, razlog in videoposnetek pridržanja oziroma zadržanja);
11. evidenca varnostno preverjenih oseb: šolsko izobrazbo, poklic, zaposlitev, predkaznovanost preverjene osebe in razloge, zaradi katerih je bila preverba opravljena, in ugotovitve preverjanja;
12. evidenca pritožb: podatke o policistu, zoper katerega je bila dana pritožba, pritožnikove podatke, podatke o ukrepu, ravnanju ali postopku policije, ki je predmet pritožbe;
13. evidenca uporabe prisilnih sredstev: podatke o policistu, ki je uporabil prisilno sredstvo, identifikacijske podatke o osebi, zoper katero je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, podatke o dogodku, v katerem je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, oceno uporabe prisilnega sredstva, revizijo ocene uporabe prisilnega sredstva;
14. evidenca daktiloskopiranih oseb: vzdevek ali lažno ime, kraj, čas in razlog odvzema prstnih odtisov; na podlagi česa je bila potrjena identiteta osebe, ki so ji bili odvzeti prstni odtisi; ime in priimek osebe, ki je odvzela odtise; odtisi prstov in dlani;
15. evidenca fotografiranih oseb: vzdevek ali lažno ime, fotografijo; osebni opis; kraj, čas in razlog fotografiranja; ime in priimek osebe, ki je opravila fotografiranje;
16. evidenca iskanih in najdenih predmetov: identifikacijske podatke oškodovanca, fotografijo in/ali opis predmeta;
17. evidenca usmerjenega zbiranja obvestil na področju terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala: vzdevek in lažno ime osebe, družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, podatke o kaznivem dejanju, v zvezi s katerim se zbirajo obvestila, ugotovitve usmerjenega zbiranja obvestil, način obveščanja o ugotovitvah, čas in obseg usmerjenega zbiranja obvestil in podatke o organizacijski enoti oziroma policistu, ki zbira obvestila;
18. evidenca vstopov in gibanja v varovanih objektih policije in na območju okolišev teh objektov: podatki o vstopu v objekt, čas in datum vstopa ter izstopa, videoposnetek in drugi zapisi sistemov tehničnega varovanja objekta policije in okoliša tega objekta;
19. evidenca izdanih odredb za prepoved približevanja: datum in uro izdaje odredbe s povzetkom vsebine odredbe, navedbo sodišča, kateremu je bila odstopljena v presojo, podatke iz odločbe sodišča z rokom trajanja ukrepa, osebne podatke o žrtvi in njegovem morebitnem zakonitem zastopniku, podatke o kršitvah odrejenega ukrepa in ukrepih, podatke centrov za socialno delo in podatke organizacij, ki se vključujejo v razreševanje družinskega nasilja;
20. evidenca prikritih evidentiranj in namenskih kontrol: o izsleditvi razpisane osebe ali razpisanega vozila, kraju, času ali razlogu za kontrolo, poti in namembnem kraju potovanja, osebah, ki spremljajo osebo ali potnikih v vozilu, uporabljenem vozilu, stvareh, ki jih ima oseba s seboj in okoliščinah, v katerih je bila oseba ali vozilo zatečeno.
Ne glede na 60. člen tega zakona evidenca posnetkov postopkov vsebuje kraj in čas nastanka posnetka ter posnetek.
62. člen
Posameznik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidencah:
– iz 3., 4., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 16., 18., 19. in 21. točke 59. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi evidence;
– iz 1. in 2. točke 59. člena tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;
– iz 7., 17. in 20. točke 59. člena tega zakona po ustavitvi policijske preiskave ali pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;
– iz 11. točke 59. člena tega zakona po zaključku postopka sklepanja delovnega razmerja v policiji oziroma postopka razporeditve na dela varovanja določenih oseb in objektov, okolišev in delovnih mest državnih organov, oziroma dovolitve dostopa ali dela pri varovani osebi, organu, objektu, okolišu ali na delovnem mestu;
– iz 6. točke 59. člena tega zakona po arhiviranju podatkov.
Posameznika, za katerega so bili zbrani osebni podatki brez njegove vednosti in niso bili izbrisani, se o tem obvesti, ko to dopušča narava policijskega dela.
63. člen
Podatki se hranijo:
– v evidencah iz 1., 6., 7., 8., 14., 15., 17. in 20. točke 59. člena tega zakona do ustavitve policijske preiskave oziroma zaključka akcije varovanja, ali izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, če tega ni, pa do zastaranja kazenskega pregona;
– v evidenci iz 2. točke 59. člena tega zakona po preteku treh let od dneva pravnomočnosti odločb, če te ni, pa štiri leta po vnosu podatkov;
– v evidenci iz 3. točke 59. člena tega zakona, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno iskanje ali drug zakonit ukrep, vendar najdalj do zastaranja pregona;
– v evidencah iz 4. in 19. točke 59. člena tega zakona eno leto po vnosu podatkov;
– v evidencah iz 9. in 11. točke 59. člena tega zakona tri leta po vnosu podatkov;
– v evidencah iz 10., 12. in 13. točke 59. člena tega zakona dve leti po vnosu podatkov;
– v evidenci iz 16. točke 59. člena tega zakona, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno iskanje;
– v evidenci iz 18. točke 59. člena tega zakona dva meseca po vnosu podatkov;
– v evidenci iz 21. točke 59. člena tega zakona, 45 dni od izdelave posnetka.
Državno tožilstvo, ki prejme kazensko ovadbo policije, je dolžno odstopiti pristojni policijski enoti odločbo o pravnomočni uvedbi kazenskega postopka.
64. člen
Po preteku rokov iz prejšnjega člena se podatki iz policijskih evidenc obravnavajo skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom. Dostop do teh podatkov je policistom in pristojnim osebam drugih državnih organov dovoljen le v primeru preiskovanja suma storitve kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, določenih z zakonom.
V. DELOVNA RAZMERJA IN POSEBNOSTI UREDITVE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA, POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
65. člen
Za delavce policije se uporabljajo splošni in posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, če s tem zakonom ni določeno drugače.
Delavci policije so policisti in drugi delavci, zaposleni v policiji.
66. člen
Policisti so uniformirani ali neuniformirani delavci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila.
Za poklic policista se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba.
Poklic policista se določi z nomenklaturo poklicev, ki je podlaga za oblikovanje izobraževalnih programov.
Policisti imajo službeno izkaznico, s katero izkazujejo pooblaščenost za izvajanje policijskih pooblastil.
Službeno izkaznico izda generalni direktor policije.
Obrazec službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister.
67. člen
Delovno razmerje za opravljanje nalog v policiji lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. da ima ustrezne psihofizične sposobnosti;
2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
3. da ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee;
4. da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;
5. da je bila varnostno preverjena in da zanjo ne obstaja varnostni zadržek;
6. da ni uveljavljala oziroma da ne uveljavlja pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti;
7. da nima dvojnega državljanstva.
Pogoji iz 1., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za sklenitev delovnega razmerja policista.
Psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena se določijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
67.a člen
Policija lahko zbere o osebi, s katero želi skleniti delovno razmerje za opravljanje nalog v policiji, z njeno pisno privolitvijo, še podatke, na podlagi katerih se ugotavlja varnostne zadržke za opravljanje nalog v policiji.
Varnostno preverjanje iz prejšnjega odstavka obsega preveritev podatkov, določenih s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, za kandidate za policiste tudi po predpisih, ki določajo pogoje za pridobitev orožne listine. Policija preveri tudi ostale podatke, ki jih kandidat za sklenitev delovnega razmerja posreduje policiji v postopku sklenitve delovnega razmerja.
Oseba, za katero se z varnostnim preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadržka, ne more skleniti delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev za opravljanje del in nalog v policiji.
67.b člen
Za opravljanje nalog varovanja zunanje meje Evropske unije in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje policija, se lahko z osebo sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas do pet let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje. Oseba mora v enem letu po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi opraviti izpit za izvajanje policijskih pooblastil, sicer ji preneha delovno razmerje.
Pogodba o zaposlitvi za opravljanje nalog delavca policije iz prvega odstavka tega člena se sklene v pisni obliki in mora vsebovati podatke o pogodbenih strankah, datumu nastopa dela in času trajanja delovnega razmerja, kraju opravljanja dela, nazivu delovnega mesta z opisom del in nalog, določbo o plači, delovnem času, načinu določanja letnega dopusta ter dolžini odpovednega roka. Pogodba lahko vsebuje še druge pravice in obveznosti delavca, lahko pa glede teh napotuje na uporabo zakona oziroma na splošne akte ministrstva oziroma policije.
67.c člen
Policija lahko sklene z upokojenim policistom, ki izpolnjuje pogoje iz 67. člena tega zakona, delovno razmerje za določen čas. Delovno razmerje se sklene za dobo dveh let, z možnostjo enkratnega podaljšanja.
Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo sistem plač javnih uslužbencev v javnem sektorju, se osebi iz prejšnjega odstavka plača določi tako, da se ji na delovnem mestu, za katero sklene delovno razmerje, prizna število plačilnih razredov oziroma napredovanj, ki jih je dosegla pred upokojitvijo.
67.č člen
Na predlog generalnega direktorja policije se vsako leto objavi razpis za zaposlovanje na delovnem mestu kandidat za policista za zapolnitev prostih delovnih mest v skladu s potrebami in kadrovskim načrtom.
68. člen
Če je bil delavec policije obsojen zaradi kaznivega dejanja iz druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena, mora sodišče pravnomočno sodbo poslati generalni policijski upravi.
Delavcu policije preneha delovno razmerje z dnem, ko generalna policijska uprava na podlagi pravnomočne sodbe izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja.
69. člen
Oseba, ki je sklenila delovno razmerje za opravljanje nalog policista, mora v roku, določenem z aktom o sistemizaciji delovnih mest, opraviti izpit za izvajanje policijskih pooblastil.
Vsebino in način izvajanja izpita iz prejšnjega odstavka predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
Osebi, ki ne opravi posebnega izpita iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje.
Izpita ne opravlja oseba, ki je uspešno zaključila program izpopolnjevanja in usposabljanja za poklic policist ali osnovno usposabljanje s področja kriminalistike.
69.a člen
Delavec policije je, ne glede na določbe 89. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02 – ZDT-B in 2/04 – ZDSS-1), lahko izjemoma imenovan v policijski ali kriminalistični naziv pod pogojem, da najkasneje v dveh letih od imenovanja v naziv opravi ustrezen strokovni izpit za imenovanje v naziv.
Določba prvega odstavka velja samo ob prvem imenovanju v naziv.
70. člen
Po opravljenem izpitu iz 69. člena tega zakona mora policist dati prisego pred generalnim direktorjem policije.
Prisega se glasi:
»Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog policije vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.«
Prisego iz prejšnjega odstavka dajo tudi pomožni policisti.
71. člen
Policisti morajo biti strokovno in psihofizično usposobljeni za opravljanje nalog policije, policija pa jim zagotavlja pogoje za usposabljanje. Če policist posameznih usposabljanj, za katere je tako določeno v programu, v tekočem letu ne opravi uspešno, mora opravljati preizkus strokovne in psihofizične usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor policije.
Policist lahko ponavlja preizkus največ dvakrat zaporedoma.
Če policist preizkusa ne opravi v prvem poskusu, ima pravico do drugega poskusa v roku treh mesecev od dneva prvega poskusa. Če policist preizkusa tudi v drugem poskusu ne opravi, ima pravico do tretjega poskusa v roku treh mesecev od dneva drugega poskusa.
Način preverjanja in ocenjevanja uspešnosti na usposabljanjih iz prvega odstavka tega člena se določi s programi usposabljanj, vsebino, kriterije in potek preizkusa strokovne in psihofizične usposobljenosti pred komisijo pa določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
72. člen
Generalni direktor policije lahko z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila:
– če le-ta uporabi policijska pooblastila v nasprotju s predpisi;
– če ne ravna v skladu z določbo četrtega odstavka 30. člena tega zakona;
– če tretjič ne opravi preizkusa iz prejšnjega člena;
– če opravlja dela iz 83. člena tega zakona.
Generalni direktor policije z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila, če ugotovi, da je policist član politične stranke.
Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dopustna pritožba. O pritožbi odloča minister.
Delavca iz prvega in drugega odstavka tega člena generalni direktor policije razporedi na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi.
Odločba o razporeditvi je dokončna.
Delavcu iz prvega in drugega odstavka tega člena se odvzame službena izkaznica, orožje in uniforma.
73. člen
Policija zagotovi pravno pomoč policistu, zoper katerega se vodi predkazenski postopek oziroma zoper katerega je uveden kazenski ali odškodninski postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je po oceni policije opravil v skladu s predpisi.
Oceno poda komisija, ki jo imenuje generalni direktor policije za generalno policijsko upravo ali direktor policijske uprave za policijsko upravo.
73.a člen
(prenehal veljati)
74. člen
Za začasno ali občasno opravljanje zadev urejanja prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za cestni promet, ter zadev na mejnih prehodih se lahko sklene pogodba z osebo, ki je dopolnila 18 let starosti in izpolnjuje pogoje iz 67. člena tega zakona, razen pogoja odsluženega vojaškega roka.
75. člen
Z osebami iz 67. člena tega zakona se lahko sklene delovno razmerje brez javne objave oziroma javnega natečaja.
76. člen
Kandidatu, s katerim ni bilo sklenjeno delovno razmerje, policija ni dolžna sporočiti razlogov za svojo odločitev.
77. člen
Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije lahko generalni direktor policije začasno razporedi ali napoti policista na delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdalj za šest mesecev.
Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije lahko direktor policijske uprave začasno napoti policista iz ene v drugo organizacijsko enoto na območju policijske uprave, vendar najdalj za šest mesecev.
Odločba o začasni razporeditvi oziroma napotitvi mora biti policistu vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela. Odločba je dokončna.
78. člen
V primerih, ko je policist po službeni potrebi razporejen na nižje vrednoteno delovno mesto, obdrži količnik za izračun plače, ki ga je imel na prejšnjem delovnem mestu.
79. člen
Policist, ki je razporejen ali napoten po službeni potrebi, ima pravico do prevoznih stroškov ali do nadomestila stroškov za ločeno življenje in selitvenih stroškov, če se preseli.
Policistu, ki je razporejen ali napoten po službeni potrebi in se preseli, policija zagotovi ustrezno nastanitev.
80. člen
Policist je lahko, zaradi izvajanja nadzora nad policijo ali zaradi varovanja določenih oseb in objektov, na podlagi njegove pisne privolitve, premeščen na delo v drug državni organ.
Policist, ki je v tem času v delovnem razmerju v drugem državnem organu, je za svoje delo odgovoren predstojniku tega organa. V času začasne razporeditve ima pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona, v obsegu, določenem v sporazumu med državnim organom, kamor je policist začasno razporejen, in policijo.
Po izteku začasne razporeditve ima pravico vrniti se na delo v policijo na delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi.
81. člen
Delavci policije so dolžni opravljati delo v posebnih delovnih pogojih, kadar je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog.
Posebni delovni pogoji so:
– delo v neenakomernem delovnem času;
– delo v izmenah;
– delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih;
– delo preko polnega delovnega časa;
– popoldansko in nočno delo;
– pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali doma;
– delo v deljenem delovnem času.
Delo v neenakomernem delovnem času oziroma v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v popoldanskem in nočnem času, s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti.
Delovna mesta, na katerih poteka delo v skladu s prejšnjim odstavkom, se določijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
Druge oblike dela v posebnih pogojih se odredijo, če to terjajo varnostne razmere oziroma če je samo tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati, ali pa morajo biti naloge opravljene v določenem roku.
Generalni direktor policije določi primere, v katerih je dovoljeno odrediti delo iz prejšnjega odstavka, in osebe, ki ga lahko odredijo.
82. člen
Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti delavec policije v pripravljenosti za delo na delovnem mestu, na določenem kraju ali na domu.
Pripravljenost za delo se ne šteje v število ur delovne obveznosti.
Če delavec policije med pripravljenostjo za delo dela, se to število ur šteje v število ur delovne obveznosti delavca policije.
V primeru, ko število opravljenih delovnih ur delavca policije presega število ur njegove mesečne oziroma letne delovne obveznosti, se razlika ur šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
83. člen
Policist ne sme opravljati dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju policijskih nalog.
Dela, ki jih policist ne sme opravljati, določi minister.
Za vrednotenje posebnih prepovedi in omejitev iz tega člena vlada določi povečanje osnovne plače policistov.
84. člen
Policisti so dolžni med stavko opravljati naslednje naloge policije:
– varovanje življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja;
– preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj;
– odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb in njihovo izročanje pristojnim organom;
– varovanje določenih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov;
– vzdrževanje javnega reda;
– nadzor in urejanje prometa na javnih cestah;
– varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
– opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih.
Naloge iz prejšnjega odstavka so policisti dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili predstojnikov.
Delavci policije so med stavko dolžni zagotoviti nemoteno izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena.
Za vrednotenje omejitev, ki izhajajo iz tega člena, vlada določi povečanje osnovne plače delavcev policije.
85. člen
Pri opravljanju dela se v vseh službenih prostorih, razen v prostorih, kjer se uporabljajo ali so uskladiščena sredstva oborožitve ter druga tehnična oprema, uporabljajo splošni predpisi o zagotavljanju varstva pred požarom, varnosti in zdravja delavcev pri delu.
Generalni direktor policije predpiše ukrepe in postopke za zagotavljanje varstva pred požarom, varnosti in zdravja delavcev pri delu na področjih, za katera se ne uporabljajo splošni predpisi.
Generalni direktor policije določi tudi organizacijo in izvajanje varstva pri delu ter odgovorne osebe na področju zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri delu.
85.a člen
Če je delavec pod vplivom alkohola, narkotičnih sredstev ali če je v takšnem psihofizičnem stanju, da neposredno ogroža svojo varnost ali varnost drugih, se delavcu prepreči nastop dela ali prepove nadaljevanje opravljanja dela. Prepoved nastopa dela oziroma prepoved nadaljevanja opravljanja dela odredi vodja enote ustno in se zaznamuje v razpored dela. Če se v enoti razporeda dela ne vodi, pa se o tem napiše uradni zaznamek.
86. člen
Policistu pripada za vsako začeto leto delovne dobe v policiji nad pet let dodatek na stalnost v višini 0,5% osnovne plače.
V delovno dobo se všteva tudi delovna doba s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 19/91, 4/92, 58/93).
Določbi tega člena se uporabljata od 1. 1. 1999.
86.a člen
Javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v policijo, se za določitev dodatka na stalnost iz prvega odstavka 86. člena, šteje tudi delovna doba v organu iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost.
87. člen
Delavec policije, ki ima najmanj 30 (moški) oziroma 25 (ženska) let pokojninske delovne dobe, od tega najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah oziroma s statusom policista, in dopolni najmanj 45 (moški) oziroma 40 (ženska) let starosti, ima, v roku šestih mesecev po vložitvi zahteve, pravico do upokojitve.
Pokojnina se mu odmeri v višini 65% pokojninske osnove. Za vsako leto pokojninske dobe nad 30 let (moški) oziroma 25 let (ženska) se mu pokojnina poveča za 2% pokojninske osnove, vendar največ do 85% pokojninske osnove.
88. člen
Policija ima zdravstveno komisijo, ki ocenjuje sposobnost policista za opravljanje dela.
Zdravstveno komisijo imenuje generalni direktor policije in ima pet članov, od katerih so najmanj trije zdravniki.
Policist, ki ga komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da ni sposoben za opravljanje svojega dela, je pa sposoben za drugo delo v policiji, se razporedi na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne usposobljenosti in zdravstvenemu stanju.
Če je zmanjšana delovna sposobnost posledica opravljanja z zakonom določenih nalog, policist obdrži plačo, ki jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, če je to zanj ugodneje.
Po razporeditvi iz tretjega odstavka se zadeva odstopi v nadaljnji postopek pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja.
Če komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da policist ni sposoben za opravljanje svojega ali drugega dela v policiji, pošlje zadevo v nadaljnji postopek pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja.
89. člen
Policija zavaruje policiste za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt ali trajna izguba splošne delovne zmožnosti, če opravljajo delo, ki je zdravju in življenju posebno nevarno.
Delovna mesta, na katerih so policisti zavarovani, so določena v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
90. člen
Policist, ki ni zavarovan po določbah prejšnjega člena, ima poleg pravic iz invalidskega zavarovanja za primer nesreče pri delu, posledica katere je smrt ali trajna izguba splošne delovne zmožnosti, še pravico do posebne odškodnine.
Posebna odškodnina znaša največ 100% zavarovalne vsote, določene na podlagi prejšnjega člena. V primeru smrti znaša posebna odškodnina 100% zavarovalne vsote iz prejšnjega člena, v primeru trajne izgube splošne delovne zmožnosti pa je višina posebne odškodnine odvisna od odstotka trajne izgube splošne delovne zmožnosti. V primeru policistove smrti pripada posebna odškodnina njegovi družini oziroma zakoncu.
Višino in način izplačevanja posebne odškodnine iz prejšnjega odstavka določi generalni direktor policije.
91. člen
Za policista, ki pri opravljanju svojega dela izgubi življenje, poravna policija stroške pogreba v kraju, ki ga določijo svojci.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima družina oziroma zakonec policista pravico do enkratne denarne pomoči, in sicer najmanj v višini skupnega zneska plač, ki jih je v zadnjih šestih mesecih prejel ta policist, ter največ v višini skupnega zneska plač, ki jih je v zadnjih 10 mesecih prejel ta policist. O višini enkratne denarne pomoči odloča generalni direktor policije.
Denarna pomoč se izplača poleg odpravnine.
92. člen
(črtan)
93. člen
Policistom, ki obvladajo posebna znanja in veščine, za katere se še dodatno usposabljajo in jih potrebujejo pri opravljanju policijskih nalog, in policistom, ki opravljajo posebno nevarne naloge, pripadajo dodatki za posebna znanja in veščine ter za nevarnost.
Minister določi vrsto posebnih znanj in veščin ter nalog iz prejšnjega odstavka.
Povišanje osnovne plače za posamezna delovna mesta določi minister v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
94. člen
Za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo specifična strokovna znanja ali posebno izurjenost in so posebnega pomena za učinkovito delovanje policije, lahko vlada, na predlog ministra, izjemoma določi višji količnik, kot ga določa splošni predpis.
94.a člen
Mnenja sindikata, ki se nanašajo na organizacijo policije, njeno opremljenost, delovanje, pripravljenost in akte vodenja, so za generalnega direktorja policije ter vodje notranjih organizacijskih enot policije neobvezna.
Ne glede na prejšnji odstavek sindikat daje mnenje k elementom, ki so podlaga za določitev plače delavcem v policiji in o primerljivosti s plačami v javnem sektorju.
Če je z zakonom ali pogodbo med policijo in reprezentativnim sindikatom določeno, da mora generalni direktor policije pred odločitvijo pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata, pa ne gre za primere iz prvega odstavka tega člena, mora generalni direktor policije poslati predlog odločitve ali akta v mnenje sindikatu in določiti razumen rok za oblikovanje mnenja, ki praviloma ne sme biti krajši kot osem dni. Če generalni direktor policije ne uskladi predloga odločitve z mnenjem sindikata, lahko o zadevi odloči, sprejme neusklajeno odločitev, vendar mora pisno obrazložiti razloge, zaradi katerih ni bilo upoštevano mnenje sindikata in s tem seznaniti sindikat. Enako ravna generalni direktor policije tudi v primeru, ko predlaga akt v sprejem ministru.
Pogoji za delovanje sindikata in sindikalnih zaupnikov v policiji se urejajo s pogodbo, ki jo skleneta policija in reprezentativni sindikat.
Reprezentativni sindikat po tem zakonu je sindikat v policiji, v katerega je včlanjenih najmanj 15% zaposlenih v policiji, če zakon ne določa drugače.
Za čas opravljanja profesionalne funkcije v sindikatu, policist nima pravic, ki izhajajo iz statusa policista. V tem času prejema 100% nadomestilo plače, ki je določeno z višino osnovne plače na delovnem mestu, na katerem je pred nastopom poklicnega opravljanja sindikalne funkcije delal in dodatek na delovno dobo.
VI. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
95. člen
Delavec policije je lahko začasno odstranjen z dela ali z delovnega mesta, če je zaloten pri hujši kršitvi delovnih obveznosti in dolžnosti ali če je zoper njega uveden kazenski postopek za kazniva dejanja, navedena v 67. členu tega zakona, ali se zahteva uvedba postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
O začasni odstranitvi z dela ali z delovnega mesta odloči generalni direktor policije ali delavec, ki ga on pooblasti.
Policistu, ki je začasno odstranjen z dela ali z delovnega mesta, se med trajanjem začasne odstranitve z dela ali z delovnega mesta odvzameta službena izkaznica in orožje.
96. člen
(črtan)
97. člen
(črtan)
98. člen
(črtan)
99. člen
(črtan)
100. člen
(prenehal veljati)
VII. IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE
101. člen
Generalna policijska uprava skrbi za načrtovanje in izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe policije.
V programe izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja se lahko vključujejo tudi zunanji udeleženci na podlagi sklenjene pogodbe.
102. člen
Za izobraževanje se smiselno uporabljajo določbe šolske zakonodaje, če ni s tem zakonom določeno drugače.
103. člen
Izobraževanje poteka po javno veljavnih programih izobraževanja odraslih za pridobitev poklica, javno veljavnih izobraževalnih programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe, ter po programih poklicnega izpopolnjevanja in usposabljanja ter specializacije.
104. člen
Izobraževanje po prejšnjem členu se izvaja v policijski akademiji.
Za izvajanje posameznih izobraževalnih programov v policijski akademiji se oblikujeta organizacijski enoti:
– šola za policiste in
– višja strokovna šola.
105. člen
Policijska akademija je notranja organizacijska enota generalne policijske uprave.
106. člen
(črtan)
107. člen
Izobraževalne programe iz 103. člena tega zakona sprejme minister na predlog strokovnega sveta.
Izobraževalni programi pridobijo javno veljavnost z dnem objave v posebni publikaciji.
108. člen
(črtan)
109. člen
Izpopolnjevanje in usposabljanje policistov lahko izvajajo tudi druge organizacijske enote policije po programih, ki jih predpiše generalni direktor policije.
Delavci policije se vključujejo tudi v druge organizirane oblike izobraževanja, ki jih izvajajo zunanje ustanove.
110. člen
Generalna policijska uprava s kandidati za izobraževanje sklene pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti.
Medsebojne pravice in obveznosti z udeleženci izpopolnjevanja in usposabljanja se določijo z odločbo o napotitvi.
111. člen
Nadzor nad izvajanjem izobraževanja izvaja šolska inšpekcija.
112. člen
Za izobraževanje po javno veljavnem študijskem programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se ustanovi visokošolski zavod.
Akt o ustanovitvi sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
VIII. POMOŽNA POLICIJA
113. člen
Pripadnik pomožne policije je državljan, ki je sklenil pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in je usposobljen za izvajanje policijskih nalog. V času opravljanja službe v policiji ima vsa policijska pooblastila.
Kandidat za pomožnega policista je oseba na osnovnem usposabljanju.
V pomožni policiji lahko sodelujejo ženske in moški od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo ženske 40 let, moški pa 50 let, in ki izpolnjujejo pogoje iz 67. člena tega zakona ter imajo najmanj triletno poklicno izobrazbo.
114. člen
(črtan)
115. člen
Usposabljanje za opravljanje nalog v pomožni policiji je osnovno, nadaljevalno in dopolnilno.
Izbira kandidatov za osnovno usposabljanje se opravi na podlagi potreb policije.
Dolžina osnovnega usposabljanja ne sme biti krajša od štirih mesecev. S kandidatom za pomožnega policista se za čas osnovnega usposabljanja sklene začasna pogodba.
S kandidati, ki so uspešno opravili osnovno usposabljanje, se praviloma sklene pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji za obdobje najmanj petih let.
Med osnovnim usposabljanjem kandidati ne morejo samostojno izvajati policijskih pooblastil.
Nadaljevalna in dopolnilna usposabljanja se organizirajo za pomožne policiste, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji.
Generalni direktor policije predpiše programe usposabljanj iz prvega odstavka tega člena in ureja druge pogoje za izvajanje usposabljanj.
116. člen
Kandidat in pomožni policist imata med usposabljanjem in izvajanjem nalog policije pravico do prejemkov, povračil, odsotnosti ter druge pravice in dolžnosti, ki jih ta zakon določa za policiste. V času trajanja pogodbe pomožni policisti prejemajo plačilo za pripravljenost.
Kandidatom in pomožnim policistom med usposabljanjem in med izvajanjem nalog iz prvega odstavka tega člena pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati.
Po opravljenem usposabljanju in opravljenih nalogah policije se kandidat in pomožni policist takoj, najkasneje pa v dveh delovnih dneh, vrne k delodajalcu, kjer ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Urejanje pogodbenih razmerij med kandidati in pomožnimi policisti ter policijo ni vezano na soglasje delodajalcev. Policija z načrtom usposabljanja kandidata za pomožnega policista in pomožnega policista pisno seznani delodajalca do 31. marca v tekočem letu.
Vlada podrobneje določi splošne pogoje za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, načine izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, nadomestila, druge prejemke, odsotnost in povračila ter pravice in dolžnosti pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste, višino plačila za pripravljenost ter razloge za prenehanje in odpoved pogodbe.
117. člen
(črtan)
118. člen
Pomožni policisti sklenejo pogodbe o prostovoljni službi v skladu z aktom o organizaciji pomožne policije.
Pomožni policisti na usposabljanju in pri opravljanju nalog policije nosijo policijsko uniformo in imajo enake pravice, dolžnosti in pooblastila kot policisti.
119. člen
Pomožni policisti se morajo odzvati na poziv za izvajanje nalog policije v naslednjih primerih:
– ob naravnih in drugih nesrečah;
– za zavarovanje državne meje;
– v drugih primerih, ko je huje ogrožena notranja varnost;
– ko je treba nadomestiti angažiranje velikega števila aktivnih policistov pri izvajanju nalog visokega varnostnega rizika;
– v primerih iz 17. člena tega zakona.
O uporabi pomožne policije iz prejšnjega odstavka odloči minister na predlog generalnega direktorja policije.
Pomožni policist je na usposabljanje oziroma opravljanje nalog policije, razen za primere iz pete alinee prvega odstavka tega člena, lahko v istem koledarskem letu poklican za dobo do enega meseca.
V primerih iz prvega odstavka lahko minister odloči tudi o izročitvi vozil, strojev, objektov in drugih sredstev na podlagi materialne dolžnosti.
120. člen
(črtan)
121. člen
(črtan)
122. člen
(črtan)
123. člen
(črtan)
124. člen
Policija vodi evidenco kandidatov in pomožnih policistov ter evidenco obveznikov materialne dolžnosti.
Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, enotno matično številko, rojstni datum in kraj, stalno in začasno prebivališče, zdravstveno stanje, šolsko izobrazbo, zaposlitev, poklic, strokovno usposobljenost za opravljanje nalog v pomožni policiji, znanja, pomembna za sklepanje pogodbe in njegovo razporejanje v skladu z organizacijo in sistemizacijo policije, o sklenitvi in prekinitvi pogodbe, napredovanjih in prejetih priznanjih ter bivanju v tujini, ki traja več kot tri mesece.
Kandidat ali pomožni policist mora policiji najkasneje v 15 dneh sporočiti spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka, ki je pomembna za urejanje njegovega statusa oziroma bi lahko vplivala na pravice in obveznosti strank iz pogodbe.
Evidenca obveznikov materialne dolžnosti se vodi v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje materialne dolžnosti.
Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih o njem vodi policija na podlagi prejšnjih odstavkov.
Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, je dolžan dati policiji osebne podatke o vojaških obveznikih-kandidatih za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.
IX. PRIZNANJA
125. člen
Za širjenje varnostne kulture, za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti, za pomoč policiji ali za sodelovanje in pomoč v posameznih varnostnih akcijah se policistom, drugim delavcem policije ali organizacijskim enotam policije, pomožnim policistom, dijakom in študentom podeljujejo priznanja.
Priznanja iz prejšnjega odstavka se podeljujejo tudi državnim organom, lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom in drugim pravnim osebam ter društvom in posameznikom.
Vrste priznanj in postopek podeljevanja določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
X. ZAŠČITA UNIFORME, POLOŽAJNIH OZNAK IN SIMBOLOV
126. člen
Državni organi, gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, društva ter druge pravne in fizične osebe ne smejo reproducirati ali uporabljati uniforme in oznak, ki so po barvi, kroju, označbah nazivov in posebnih označbah enake ali podobne uniformi in položajnim oznakam ali simbolom policije, ter reproducirati in uporabljati v prometu vozil, ki so po grafični podobi enaka vozilom in drugim prevoznim sredstvom policije.
Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 2.000 eurov.
Odgovorna oseba pravne osebe ali državnega organa oziroma fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo najmanj 400 eurov.
Predmete, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, sme policist zaseči na kraju prekrška.
126.a člen
(prenehal veljati)
Zakon o policiji – ZPol (Uradni list RS, št. 49/98) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
127. člen
Ministrstvo mora uskladiti organizacijo in delo z določbami tega zakona najkasneje v roku enega leta od njegove uveljavitve.
128. člen
Do sprejema predpisov, ki bodo urejali štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za policiste, določene v aktu o sistemizaciji delovnih mest, uporabljajo določbe 99. člena zakona o notranjih zadevah in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96).
129. člen
Delavec ministrstva, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjuje pogoje iz 87. člena tega zakona, ima v obdobju šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona pravico do upokojitve po 87. členu tega zakona.
Delavci ministrstva so policisti, delavci policije in drugi delavci, zaposleni v ministrstvu.
130. člen
Do sprejema predpisa, ki bo urejal položaj javnih uslužbencev, se za delavce policije uporabljajo določbe 136. člena zakona o notranjih zadevah.
131. člen
Akt o ustanovitvi iz 112. člena tega zakona sprejme Državni zbor Republike Slovenije v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
Do sprejetja akta o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka izvaja študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s področja varnosti in notranjih zadev Visoka policijsko-varnostna šola.
132. člen
Pogodbe, sklenjene z učenci, ki se izobražujejo v Srednji policijski šoli na podlagi zakona o notranjih zadevah, ostanejo z dnem uveljavitve tega zakona v veljavi.
133. člen
Policijska enota, ki opravlja naloge varovanja Državnega zbora Republike Slovenije, do oblikovanja posebne službe za notranje varovanje državnega zbora opravlja svoje naloge v skladu z internimi akti državnega zbora ter na način in v skladu s pravili policijske stroke.
134. člen
– upoštevan ZPol-C
(črtan)
135. člen
Republika Slovenija določi Nacionalni program preprečevanja in zatiranja kriminalitete v Republiki Sloveniji.
136. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o evidencah s področja javne varnosti (Uradni list RS, št. 32/93).
137. člen
Do izdaje novih predpisov ostanejo veljavni naslednji predpisi, izdani na podlagi zakona o notranjih zadevah, v kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona:
– uredba o nazivih, označbah funkcij, barvi in emblemu na službenih vozilih milice ter o oborožitvi in posebni opremi delavcev milice (Uradni list SRS, št. 9/87, 29/88 in Uradni list RS, št. 8/90, 27/91 in 36/92);
– uredba o priznanjih organov za notranje zadeve (Uradni list RS, št. 11/91);
– uredba o določitvi oseb in objektov, ki jih varujejo organi za notranje zadeve, in o opravljanju nalog varovanja (Uradni list RS, št. 38/92, 48/93 in 68/96);
– odlok o ustanovitvi uprav za notranje zadeve v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/91);
– navodilo o uporabi prisilnih sredstev (Uradni list SRS, št. 25/81 in Uradni list RS, št. 79/94, 3/95 in 22/98);
– pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve (Uradni list RS, št. 36/92 in 47/97);
– odredba o delih, ki niso združljiva z naravo dejavnosti organov za notranje zadeve (Uradni list RS, št. 35/95);
– sklep o določitvi dneva slovenske policije (Uradni list RS, št. 28/92);
– pravilnik o določanju zaupnih podatkov in o varovanju zaupnih in osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/93).
Delavci ministrstva, ki opravljajo naloge iz 3., 6. in 9. člena tega zakona, postanejo delavci policije z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest v policiji.
Določbe 95., 96., 97., 98., 99. in 100. člena tega zakona se pričnejo uporabljati z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest v policiji. Disciplinski postopki, ki so se pričeli pred uveljavitvijo akta o sistemizaciji delovnih mest v policiji, se dokončajo po postopku, ki je veljal pred uveljavitvijo zakona o policiji.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se preneha uporabljati 2. točka prvega odstavka 150. člena zakona o kazenskem postopku.
138. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o notranjih zadevah, razen določb 99. in 136. člena, ki prenehata veljati z dnem uveljavitve predpisa o štetju zavarovalne dobe s povečanjem oziroma predpisa, ki bo urejal položaj javnih uslužbencev.
139. člen
Za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo in za Obveščevalno- varnostno službo Ministrstva za obrambo veljajo do sprejetja ustreznega zakona določbe zakona o notranjih zadevah, v kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
140. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvi Zakona o policiji – ZPol-A (Uradni list RS, št. 93/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji – ZPol-B (Uradni list RS, št. 79/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
61. člen
V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona je treba uskladiti akt o sistemizaciji ministrstva, v katerem se sistemizirajo delovna mesta v organizacijski enoti ministrstva za usmerjanje in nadzor policije, na katerih imajo uslužbenci policijska pooblastila, v skladu s 3. členom tega zakona (2.b člen zakona).
62. člen
Predpisi ministra morajo biti izdani:
– akt iz 2. člena tega zakona (2. člen zakona) v 12 mesecih,
– akt iz 4. člena tega zakona (3. člen zakona) v šestih mesecih,
– akt iz 15. člena tega zakona (28. člen zakona) v šestih mesecih,
– akt iz 20. člena tega zakona (39.a člen zakona) v 12 mesecih,
– akt iz 22. člena tega zakona (49.a člen zakona) v šestih mesecih in
– akt iz 30. člena tega zakona (59. člen zakona) v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
63. člen
V drugih zakonih in predpisih uporabljeni izraz »rezervna sestava policije« pomeni isto kot »pomožna policija«, v skladu s tem zakonom.
64. člen
Rezervna sestava policije se preoblikuje v pomožno policijo najkasneje do konca leta 2010.
Določbe VIII. poglavja zakona, ki urejajo rezervno sestavo policije, se uporabljajo najdlje do 31. decembra 2010, določbe tega zakona o pomožni policiji pa se uporabljajo od dneva njegove uveljavitve dalje.
Pomožni policisti, ki so se usposobili po programu usposabljanja pomožnih policistov, izpolnjujejo pogoje za sklenitev pogodbe iz 52. člena tega zakona (113. člen zakona).
65. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji – ZPol-C (Uradni list RS, št. 50/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7. člen
Ne glede na določbe 89. in 193. člena Zakona o javnih uslužbencih morajo delavci, ki so bili imenovani v policijski ali kriminalistični naziv do uveljavitve tega zakona, opraviti strokovni izpit za imenovanje v naziv do 1. julija 2007, sicer jim preneha delovno razmerje.
Določba prejšnjega odstavka velja samo ob prvem imenovanju v naziv.
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembi Zakona o policiji – ZPol-D (Uradni list RS, št. 53/05) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji – ZPol-E (Uradni list RS, št. 98/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
Določba petega odstavka 37. člena zakona se prične uporabljati z uveljavitvijo predpisa iz šestega odstavka 37. člena.
73.a člen zakona se prične uporabljati z uveljavitvijo predpisa, določenega v tem členu.
Minister izda predpis iz šestega odstavka 37. člena in predpis iz 73.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
14. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji – ZPol-F (Uradni list RS, št. 78/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
13. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji – ZPol-G (Uradni list RS, št. 42/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Uspešnost na usposabljanjih iz 71. člena zakona se začne ugotavljati s 1. januarjem 2010.
34. člen
Minister izda predpisa iz tretjega odstavka 16. in 57. člena zakona ter interni akt iz 48.a člena zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
35. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
