Na podlagi 67. in 72. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) izdaja ministrica za kulturo

(1) Ta pravilnik določa podrobno vsebino in način vodenja registra kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: register), prikaza vrednotenja dediščine v prostoru ter minimalno vsebino in način dokumentiranja dediščine.
(2) Ta pravilnik določa tudi skupna merila in zahteve za prikaz enotnega javnega digitalnega gradiva o dediščini, vključno s knjižničnim in arhivskim gradivom, ki jih morajo upoštevati izvajalci registriranja in dokumentiranja dediščine.
(3) Ta pravilnik ne velja za registriranje ter dokumentiranje arhivskega in knjižničnega gradiva, ki se po strokovnih merilih in mednarodnih priporočilih šteje za arhivsko in knjižno dediščino. Registriranje in dokumentiranje arhivskega in knjižničnega gradiva se izvaja v skladu s posebnim zakonom in izvršilnimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. »aplikativni sistem« je sklop računalniških aplikacij, podatkovnih zbirk in sistemov za prenos podatkov, ki podpirajo strokovne, upravne in druge postopke pri uporabi sodobne informacijsko telekomunikacijske tehnologije;
2. »metapodatki« so podatki, ki opisujejo informacijske vire, in s tem omogočajo lažjo uporabo teh virov; metapodatki so lahko opisni, administrativni, za trajno hrambo, strukturalni in drugi;
3. »posredovanje oziroma stalen dostop do podatkov« je prenos digitalnih podatkov na elektronskem mediju oziroma stalen dostop do podatkov prek spletnih storitev;
4. »spletne storitve« so programska oprema za podporo vzajemnega delovanja dveh ali več računalniških sistemov prek omrežja;
5. »tehnična pravila« so prikaz podrobne tehnične oblike podatkov in postopkov, kot so logični in fizični model podatkovne zbirke, klasifikacijske sheme, pravila za identifikatorje, obvezni in priporočeni standardi, podrobnosti časovnih opredelitev in podobno;
6. »upravljavec« registra je subjekt, ki v sodelovanju z državnimi organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, s pristojnimi organizacijami in drugimi izvaja naloge vzpostavljanja, pripravljanja, vodenja, vzdrževanja in spremljanja uporabe registra.
(2) Preostali izrazi, ki se uporabljajo v tem pravilniku, imajo enak pomen kot v Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08; v nadaljnjem besedilu: zakon).

(1) Register sestavljajo trije medsebojno povezani deli: register nepremične dediščine, register premične dediščine in register žive dediščine.
(2) V registru se vodijo podatki po enotah kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: enota dediščine), kjer je:
– enota nepremične dediščine: območje dediščine, posamezna nepremičnina ali njen del,
– enota premične dediščine: zbirka ali posamezna premičnina (predmet),
– enota žive dediščine: živa dediščina s kulturnim prostorom, ki ji pripada.
(3) V registru se vodijo osnovni, varstveni in predstavitveni podatki o enotah dediščine.

(1) Vsaki enoti dediščine se določi enolična oznaka (v nadaljnjem besedilu: enotna identifikacija dediščine, s kratico EID), ki je enotna na državni ravni.
(2) Upravni organi, pristojne organizacije in ostali subjekti, ki so v okviru svojih pristojnosti vključeni v varstvo dediščine, se morajo pri obravnavi določene enote dediščine sklicevati na enotno identifikacijo dediščine.
(3) Enotna identifikacija dediščine je sestavljena iz dveh delov: prvega dela, ki je oznaka pristojne organizacije, in drugega dela, ki je zaporedna številka enote dediščine v okviru prvega dela, začenši z 1.
(4) Oznako pristojne organizacije iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), drugi del enotne identifikacije dediščine pa določi za enote nepremične dediščine ministrstvo, pristojno za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za enote premične in žive dediščine pa pristojna organizacija.

(1) Register nepremične dediščine vsebuje osnovne podatke, varstvene podatke in predstavitvene podatke o enotah nepremične dediščine.
(2) Osnovni podatki o enotah nepremične dediščine so:
– enotna identifikacija dediščine,
– ime,
– sinonimi imena,
– tipološka gesla,
– zvrst dediščine,
– obseg,
– opis,
– datacija,
– naselje,
– opis lokacije,
– geokode lokacije,
– avtor ali izdelovalec,
– karakteristična fotografija z navedbo avtorja,
– varstvene usmeritve,
– pristojnosti,
– opombe,
– podatki o vpisu, spremembah vpisa in izbrisu,
– povezave z drugimi enotami dediščine (register nepremične dediščine, register premične dediščine, register žive dediščine),
– morebitne omejitve glede javnosti podatkov in
– zaznamki.
(3) Varstveni podatki za nepremične spomenike so:
– enotna identifikacija dediščine,
– akt o razglasitvi,
– tip razglasitve (stalna, začasna),
– obseg razglasitve,
– pomen spomenika (državni, lokalni),
– podatki o parcelah,
– identifikacija nepremičnine po predpisih o evidentiranju nepremičnin,
– geokode lokacije spomenika,
– vrednote, ki utemeljujejo razglasitev,
– varstveni režim,
– geokode lokacije vplivnega območja,
– varstveni režim v vplivnem območju,
– podatki o načrtu upravljanja,
– podatki o vpisu v zemljiško knjigo,
– podatki o predkupni pravici,
– podatki o inventarni knjigi premičnin, ki so sestavni del spomenika,
– podatki o javni dostopnosti spomenika,
– opombe varstva,
– podatki o začetku, spremembah in prenehanju varstva,
– zaznamki varstva in
– listine varstva.
(4) Pobudo za vpis v register nepremične dediščine lahko da vsakdo. Predlog za vpis pripravi pristojna organizacija. Predlog vsebuje podatke iz drugega odstavka tega člena. Enoto nepremične dediščine v register vpiše ministrstvo.
(5) Za nepremične spomenike pripravi podatke iz tretjega odstavka tega člena pristojna organizacija na podlagi predloga za razglasitev ter akta o razglasitvi in jih posreduje upravljavcu registra najpozneje do dneva pred uveljavitvijo akta o razglasitvi spomenika.
(6) Spremembe vpisa in izbris osnovnih podatkov iz drugega odstavka tega člena ter varstvenih podatkov iz tretjega odstavka tega člena se izvršijo s smiselno uporabo določb četrtega in prejšnjega odstavka tega člena.
(7) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko upravljavec registra uskladi oziroma drugače dopolni podatke iz drugega in tretjega odstavka tega člena, če to nima za posledico spremembe obsega enote dediščine, varstvenih usmeritev dediščine oziroma varstvenega režima spomenika.
(8) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko upravljavec registra vpiše, spremeni ali dopolni varstvene podatke v skladu z veljavnim aktom o razglasitvi.

(1) Register premične dediščine vsebuje osnovne podatke, varstvene podatke in predstavitvene podatke o enotah (predmetih in zbirkah) premične dediščine.
(2) Osnovni podatki o enotah (zbirkah) premične dediščine so:
– enotna identifikacija dediščine,
– inventarna številka predmeta,
– ime,
– sinonimi imena (drugo ime),
– tipološka gesla (tip predmeta),
– zvrst dediščine,
– opis,
– mere, materiali in tehnike,
– datacija (izdelava, uporaba),
– opis lokacije (provenienca, izdelava, uporaba),
– geokode provenience,
– trenutna lokacija,
– avtor ali izdelovalec,
– karakteristična fotografija (z navedbo avtorja),
– varstvene usmeritve,
– pristojnosti (institucija),
– podatki o inventarni knjigi,
– opombe (napisi, oznake, razlikovalne posebnosti),
– podatki o vpisu, spremembah vpisa in izbrisu,
– povezave z drugimi enotami dediščine (register premične dediščine, register nepremične dediščine, register žive dediščine),
– morebitne omejitve glede javnosti podatkov in
– zaznamki.
(3) Varstveni podatki za premične spomenike so:
– enotna identifikacija dediščine,
– akt o razglasitvi,
– tip razglasitve (stalna, začasna),
– pomen spomenika (državni, lokalni),
– podatki o lastniku,
– vrednote, ki utemeljujejo razglasitev,
– varstveni režim,
– podatki o javni dostopnosti spomenika,
– opombe varstva,
– podatki o začetku, spremembah in prenehanju varstva,
– zaznamki varstva in
– listine varstva.
(4) Podatke iz drugega odstavka tega člena posredujejo pristojne organizacije v register praviloma avtomatizirano ali jih napravijo stalno dostopne za register prek spletnih storitev:
– ob vpisu enote premične dediščine v svojo inventarno knjigo na podlagi 18. člena zakona,
– ob dokumentiranju in postopkih izvoza ali iznosa nacionalnega bogastva,
– ob pripravi predloga za razglasitev premične dediščine za kulturni spomenik na podlagi 19. člena zakona in
– ob inventarizaciji premične dediščine, ki je del nepremičnega spomenika ali dediščine.
(5) Podatke iz tretjega odstavka tega člena posredujejo pristojne organizacije v register praviloma avtomatizirano ali jih napravijo stalno dostopne za register prek spletnih storitev:
– ob razglasitvi premične dediščine za premični spomenik na podlagi 19. člena zakona in
– ob vpisu premične dediščine v inventarno knjigo premičnin, kadar je ta sestavni del nepremičnega spomenika na podlagi drugega odstavka 13. člena zakona.
(6) Spremembe vpisa in izbris osnovnih podatkov iz drugega odstavka tega člena ter varstvenih podatkov iz tretjega odstavka tega člena se izvršijo s smiselno uporabo določb četrtega in prejšnjega odstavka tega člena.
(7) Za izvajanje tega člena pripravi upravljavec registra tehnična pravila registra premične dediščine in jih objavi na portalu registra.

(1) Register žive dediščine vsebuje osnovne podatke, varstvene podatke in predstavitvene podatke o enotah žive dediščine.
(2) Osnovni podatki o enotah žive dediščine so:
– enotna identifikacija dediščine,
– ime,
– sinonimi imena,
– tipološka gesla (tipi),
– opis,
– utemeljitev,
– zvrst dediščine,
– datacija (od-do),
– naselje,
– opis prostora,
– geokode prostora,
– nosilec izročila, znanja ali dejavnosti,
– karakteristični prikaz (fotografija, video, audio) z navedbo avtorja,
– varstvene usmeritve,
– pristojnosti,
– opombe,
– podatki o vpisu, spremembah vpisa in izbrisu,
– povezave z drugimi enotami registra (register žive dediščine, register nepremične dediščine, register nepremične dediščine),
– morebitne omejitve glede javnosti podatkov in
– zaznamki.
(3) Varstveni podatki za žive mojstrovine so:
– enotna identifikacija dediščine,
– akt o razglasitvi,
– tip razglasitve (stalna, začasna),
– pomen žive mojstrovine (državni, lokalni),
– vrednote, ki utemeljujejo razglasitev,
– varstveni režim,
– opombe varstva,
– podatki o začetku, spremembah in prenehanju varstva,
– zaznamki varstva in
– listine varstva.
(4) Pobudo za vpis v register žive dediščine lahko da vsakdo. Predlog za vpis pripravi pristojna organizacija. Predlog vsebuje podatke iz drugega odstavka tega člena. Enoto žive dediščine v register vpiše ministrstvo.
(5) Za žive mojstrovine pripravi podatke iz tretjega odstavka tega člena pristojna organizacija na podlagi predloga za razglasitev in akta o razglasitvi ter jih posreduje upravljavcu registra najpozneje do dneva pred uveljavitvijo akta o razglasitvi.
(6) Spremembe vpisa in izbris osnovnih podatkov iz drugega odstavka tega člena ter varstvenih podatkov iz tretjega odstavka tega člena se izvršijo s smiselno uporabo določb četrtega in prejšnjega odstavka tega člena.
(7) Ne glede na določbe četrtega do šestega odstavka lahko upravljavec registra uskladi ali drugače dopolni podatke iz drugega in tretjega odstavka, če to ne spreminja obsega enote dediščine, varstvenih usmeritev dediščine ali varstvenega režima žive mojstrovine.
(8) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko upravljavec registra vpiše, spremeni ali dopolni varstvene podatke v skladu z veljavnim aktom o razglasitvi.

Karakteristična fotografija iz drugega odstavka 5. člena in drugega odstavka 6. člena ter karakteristični prikaz iz drugega odstavka prejšnjega člena morajo biti prosti vseh materialnih avtorskih pravic brez časovnih in prostorskih omejitev.

(1) Predstavitveni podatki o enotah dediščine so posamezni informacijski zapisi v besedilni, grafični ali drugi medijski obliki, ki dodatno opisujejo enoto dediščine.
(2) Format podatkov iz prejšnjega odstavka mora upoštevati domača in mednarodna priporočila in standarde, predvsem odprte standarde, ki veljajo za besedilo, fotografijo, zvok, video, multimedijo, prostorske informacije, tridimenzionalne predstavitve in navidezno resničnost. Format podatkov mora biti primeren za predstavitev na svetovnem spletu.
(3) Podatki iz prvega odstavka tega člena morajo vsebovati tudi metapodatkovni opis, predvsem opisne metapodatke po metapodatkovnem standardu Dublin Core. Ta opis mora vsebovati tudi povezave z enotami dediščine.
(4) Predstavitveni podatki se prevzemajo v register predvsem iz vsebin, ki so pomembne za register in ki nastajajo na podlagi financiranja iz javnih sredstev. Subjekti, pri katerih nastajajo te vsebine, po končanem financiranju posredujejo te podatke upravljavcu registra z upoštevanjem drugega in prejšnjega odstavka.
(5) Predstavitveni podatki se lahko vzdržujejo tudi z ročno, polavtomatizirano ali avtomatizirano izdelavo povezav z vsebinami, ki so pomembne za register in so objavljene na svetovnem spletu.

(1) Upravljavec registra s sodelovanjem državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, pristojnih organizacij in drugih opravlja zlasti naslednje naloge:
– vodi vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje registra,
– spremlja uporabo registra,
– usklajuje pripravo strokovnih, postopkovnih in tehničnih rešitev za sestavo tehničnih pravil, predvidenih s tem pravilnikom,
– sodeluje pri pripravi priporočil na področju registra,
– sodeluje pri pripravi klasifikacijskih shem za področje registra,
– posreduje podatke registra uporabnikom,
– vodi portal registra in
– strokovno in tehnično podpira pristojne organizacije in ostale subjekte, ki sodelujejo pri vzdrževanju in uporabi registra.
(2) Upravljavec registra je ministrstvo.

(1) Podatki registra se uporabljajo za izvajanje varstva dediščine, predstavljanje dediščine domači in mednarodni javnosti, raziskovanje, vzgojo, izobraževanje ter za druge nepridobitne in pridobitne dejavnosti.
(2) Upravljavec registra vzpostavi in vzdržuje portal registra. Portal je osrednji portal kulturne dediščine v Sloveniji, povezan s širšim prostorom, in vsebuje:
– pregledovalnik podatkov registra do ravni posamezne enote dediščine,
– objavo tehničnih pravil registra in drugih predpisov za registriranje in dokumentiranje dediščine,
– povezavo s standardi in priporočili za digitalizacijo, trajno hrambo in dostopnost digitalnih kulturnih vsebin,
– objavo enotnega prikaza javnega digitalnega gradiva o dediščini iz 13. člena tega pravilnika,
– prikaz vrednotenja nepremične dediščine v prostoru in
– povezavo z drugimi portali digitalnih kulturnih vsebin v Sloveniji, Evropi in svetu.
(3) Podatki na portalu registra so javni, razen osebnih in drugih s predpisi zavarovanih podatkov, in so brezplačno dostopni.
(4) Podatkov iz registra brez soglasja upravljavca ni dovoljeno v nobeni obliki reproducirati, dajati na voljo javnosti in predelovati.
(5) Prikaz vrednotenja nepremične dediščine v prostoru iz pete alineje drugega odstavka tega člena vsebuje podatke iz drugega odstavka 71. člena zakona in prikaze, kot so:
– kartografski prikazi zgodovinskih stanj (npr. franciscejski kataster),
– interaktivno tridimenzionalno pregledovanje vidnosti gabaritov kulturne dediščine,
– simulacije negativnih okoljskih vplivov na kulturno dediščino,
– vrednotenje pozitivnih ekonomskih vplivov kulturne dediščine v prostoru (npr. kulturni turizem),
– prikaz potencialno kritičnih točk varstva dediščine glede na namensko rabo prostora,
– dobre prakse pozitivnih vplivov kulturne dediščine in
– primeri ravnanja ob naravnih in drugih nesrečah.

(1) Pristojne organizacije morajo dokumentirati dediščino v skladu z določbami tega pravilnika, drugimi predpisi o varstvu kulturne dediščine, mednarodnimi ter domačimi standardi in priporočili za posamezna strokovna področja in internimi pravili pristojnih organizacij.
(2) Minimalna vsebina dokumentiranja enote dediščine obsega dokumentacijski obrazec in dokumentacijo.
(3) Dokumentacijski obrazec vsebuje pregledni opis vseh ključnih stanj in dogodkov varstva enote oziroma enot dediščine, kot so evidentiranje, vhodno dokumentiranje, akcesija, inventarizacija, vrednotenje, posegi, spremljanje stanja in ogroženosti, premestitve in podobno.
(4) Dokumentacija je z dokumentacijskim obrazcem povezana zbirka pisnih, slikovnih in zvočnih dokumentov in drugih gradiv v analogni ali digitalni obliki, ki podrobno dokumentirajo enoto kulturne dediščine.
(5) Format digitalnih podatkov iz prejšnjega odstavka mora upoštevati domača in mednarodna priporočila in standarde, predvsem odprte standarde, ki veljajo za besedilo, fotografijo, zvok, multimedijo, prostorske informacije, tridimenzionalne predstavitve in navidezno resničnost. Format podatkov mora biti primeren za trajno hrambo podatkov.
(6) Podatki iz četrtega odstavka tega člena morajo vsebovati metapodatkovni opis, predvsem opisne metapodatke po metapodatkovnem standardu Dublin Core.
(7) Dokumentacija v digitalni obliki vsebuje najmanj:
– za nepremično in premično dediščino več fotografij z različnih pogledov ali tridimenzionalni model,
– za živo dediščino videoposnetek.

(1) Enoten prikaz javnega digitalnega gradiva o dediščini vsebuje predstavitvene podatke registra, knjižnično in arhivsko gradivo, avdiovizualno gradivo in podatke drugih kulturnih organizacij.
(2) Izvajalci registriranja in dokumentiranja dediščine morajo pri vodenju podatkov iz prejšnjega odstavka upoštevati minimalne zahteve, ki so po vsebini in obliki določene v drugem in tretjem odstavku 9. člena tega pravilnika.
(3) Enoten prikaz javnega digitalnega gradiva o dediščini se na podlagi medopravilnega okvira objavi na portalu registra. Ta okvir je tudi nacionalni medopravilni okvir (nacionalni agregator) za Evropsko digitalno knjižnico Evropeano in ostale mednarodne portale digitalnih kulturnih vsebin.
(4) Za izvajanje določb tega člena pripravi upravljavec registra skupaj z Narodno univerzitetno knjižnico in Arhivom Republike Slovenije tehnična pravila o enotnem prikazu javnega digitalnega gradiva o dediščini in jih objavi na portalu registra.

(1) Obstoječi register nepremične kulturne dediščine se uskladi z določbami tega pravilnika in začne delovati najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Register premične dediščine po tem pravilniku se vzpostavi in začne delovati najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika. Podatki o enotah premične dediščine, ki so na dan začetka delovanja registra po tem pravilniku že vpisane v inventarno knjigo, se posredujejo v register najpozneje v 36 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
(3) Register žive dediščine po tem pravilniku se vzpostavi in začne delovati najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

(1) Tehnična pravila za izvajanje določb o registru premične dediščine iz 6. člena tega pravilnika pripravi upravljavec registra in jih objavi na portalu registra najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Tehnična pravila za izvajanje določb o enotnem prikazu javnega digitalnega gradiva o dediščini iz 13. člena tega pravilnika pripravi upravljavec registra skupaj z Narodno univerzitetno knjižnico in Arhivom Republike Slovenije in jih objavi na portalu registra najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

(1) Aplikativni sistem za podporo delovanju registra nepremične dediščine iz 5. člena tega pravilnika se uskladi z določbami tega pravilnika najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Aplikativni sistem za podporo delovanju registra premične dediščine iz 6. člena tega pravilnika se pripravi najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika. Aplikativni sistemi za inventarizacijo enot premične dediščine se uskladijo s tehničnimi pravili iz sedmega odstavka 6. člena tega pravilnika najpozneje v šestih mesecih po sprejetju teh pravil.
(3) Aplikativni sistem za podporo delovanju registra žive dediščine iz 7. člena tega pravilnika se pripravi najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

(1) Portal registra iz 11. člena tega pravilnika se vzpostavi in začne delovati najpozneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Pristojne organizacije morajo uskladiti dokumentiranje dediščine z minimalno vsebino in načinom dokumentiranja, določenim v 12. členu tega pravilnika, najpozneje v 24 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
(3) Enoten prikaz javnega digitalnega gradiva o dediščini iz 13. člena tega pravilnika se vzpostavi in začne delovati najpozneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

(1) Enote nepremične kulturne dediščine se do vzpostavitve registra po tem pravilniku vpisujejo v register skladno s Pravilnikom o registru nepremične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 25/02).
(2) Nepremična dediščina, ki je bila ali bo do vzpostavitve registra po tem pravilniku vpisana v register nepremične kulturne dediščine na podlagi Pravilnika o registru nepremične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 25/02), se z dnem vzpostavitve registra po tem pravilniku šteje za vpisano v register po tem pravilniku. Pri tem se kot varstvene usmeritve upoštevajo tipi varstvenih usmeritev oziroma varstvenih režimov, določeni v strokovnih zasnovah varstva, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine za območja posameznih občin na podlagi zakona.
(3) Za enote nepremične dediščine iz prejšnjega odstavka tega člena je drugi del enotne identifikacije dediščine iz tretjega odstavka 4. člena enak evidenčni številki dediščine (EŠD), določeni na podlagi pravilnika iz prejšnjega odstavka tega člena.
(4) V vseh dokumentih, v katerih je bil pred začetkom uporabe tega pravilnika uporabljen sklic na evidenčno številko dediščine (EŠD), se ta šteje kot sklic na enotno identifikacijo dediščine (EID) po tem pravilniku.

Pravilnik o registru nepremične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 25/02) se uporablja do vzpostavitve registra nepremične dediščine v skladu s tem pravilnikom.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.