Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09) je Občinski svet Občine Brežice na 21. redni seji dne 27. 7. 2009 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Mestno jedro Brežice, del kareja K-TI-6
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 41/87, 8/88, 13/91 (z dne 29. 3. 1991), Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Mestno jedro Brežice del kareja K-TI-6 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje Area LINE d.o.o., pod št. projekta U 12/2008.
2. člen
(predmet)
OPPN določa umestitev načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, pogoje za oblikovanje objektov, rešitve v zvezi z ohranjanjem kulturne dediščine, varovanjem okolja in naravnih virov ter ohranjanjem narave, rešitve za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, določitev parcelacije in etapnosti izvedbe prostorskih ureditev.
3. člen
(vsebina)
(1) OPPN vsebuje besedilo odloka, grafični del in obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrta (Uradni list RS, št. 33/07).
(2) Odlok OPPN:
1. splošne določbe
2. opis prostorskih ureditev,
3. ureditveno območje OPPN z mejo ureditve,
4. usmeritve načrtovanih ureditev v prostoru:
– vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,
– rešitve načrtovanih objektov in površin,
– pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
5. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na grajeno javno dobro,
6. pogoji priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo, energetsko in drugo infrastrukturo,
7. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
8. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave,
9. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
10. začasna namembnost zemljišč,
11. etapnost izvajanja,
12. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
13. obveznosti investitorjev,
14. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN,
15. končne določbe.
(3) Grafični del:
1.a Izsek iz kartografskega dela M 1:5000
prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Brežice
1.b Izsek iz urbanistične zasnove mesta M 1:5000
Brežice
1.c Izsek iz veljavnega ureditvenega načrta M 1:1000
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim M 1:750
parcelnim stanjem
3.a Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi M 1:500
območji – vpetost v območje
3.b Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi M 1:500
območji – navezava na sosednja območja
4.a Ureditvena situacija M 1:500
4.b Zazidalna situacija M 1:500
5.a Prikaz poteka omrežij obstoječe M 1:500
gospodarske javne infrastrukture
5.b Prikaz ureditve – potek omrežij in M 1:500
priključevanje objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo
6. Prometna ureditev – prikaz parkirnih M 1:500
površin (I. klet)
7. Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo M 1:500
pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom
8. Načrt parcelacije M 1:500
(4) Obvezne priloge:
– Izvleček iz Prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice,
– Prikaz stanja,
– Strokovne podlage,
– Smernice in mnenja,
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,
– Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
4. člen
(1) Območje obdelave je zazidano območje severnega dela mestnega jedra Brežic in zajema zahodni ulični niz objektov, in sicer objekte Trg izgnancev 5, 6 in 7 z zaledno pozidavo. Območje obdelave je del širšega območja mestnega jedra, ki se ureja z Ureditvenim načrtom Mestno jedro – Brežice (Uradni list RS, št. 27/94, 74/97, 69/01, 4/02, 36/02, 82/04 in 118/05, v nadaljevanju: UN).
Objekti na naslovu Trg izgnancev 5 (urbana enota TI-5) ima na ulični strani na nivoju pritličja delno delujoče lokale. V mansardi so stanovanja. Zaledna pozidava je vezana na skupno dvorišče. Vzporedno uličnemu nizu zapira dvorišče starejši stanovanjski objekt. V prečni strani dvorišče zapirajo pomožni objekti.
Na lokaciji Trg izgnancev 6 (urbana enota TI-6) stoji nenaseljen starejši objekt v uličnem nizu. Na zaledni dvoriščni strani v prečni smeri je gospodarsko poslopje, ki je v fazi rušenja. Pomožni objekti na dvorišču so odstranjeni.
Sklop objektov na naslovi Trg izgnancev 7 (urbana enota TI-7) ima v uličnem nizu postavljen objekt z gostinskim programom na dvoriščni strani pa so objekti in prizidki vezani na skupno dvorišče. Vzporedno z uličnim nizom dvorišče zapira stanovanjski objekt.
(2) Izhodišča prostorskih ureditev OPPN so:
– enovit pristop notranjega razvoja, povezava med obstoječo gradnjo z novimi strukturami,
– učinkovito razvrščanje in dopolnjevanje dejavnosti – oživitev mestnega jedra,
– prenova in racionalna ureditev obstoječega dela mestnega kareja,
– izboljšanje dostopnosti in mirujočega prometa,
– ureditev dvoriščnih skupnih površin,
– racionalna infrastrukturna opremljenost.
(3) Enovit pristop notranjega razvoja v delu kareja K osnovnega UN:
Načrtovanje prostorskih ureditev mestnega jedra je usmerjeno v notranji razvoj mesta z oživitvijo v programskem smislu posameznih delov mestnega tkiva in ohranjanjem zasnove postavitve objektov.
Obstoječe grajene strukture mestnega jedra so izrazito postavljene v ulični niz. Strnjenemu uličnemu nizu sledijo dvoriščni deli, na katerega se navezuje prečni krak pozidave ter postavitev lamele na zunanji rob dvorišča. V severnem delu uličnega niza se pozidava v gradbeni črti občasno prekinja in omogoča dostop na notranja dvorišča.
Z ohranjanjem konteksta pozidave v smislu oblikovanja urbane celice so predvidene prenove obstoječih objektov in novogradnje objektov na mestu odstranitve obstoječih objektov.
(4) Učinkovito razvrščanje dejavnosti
Oživitev obravnavanega območja se načrtuje s posodobitvijo in delno spremenjeno namensko rabo, ki temelji na prepletanju med centralno in stanovanjsko rabo. Ulični niz prevzema funkcijo centralnih in poslovnih dejavnosti predvsem na nivoju pritličja z dopolnitvijo bivalnih enot v zgornjih etažah. Dvorišča ohranjajo pol javen program, na katerega se vežejo tudi pritlični deli prečnih in zalednih lamel pozidave.
Bivalne enote so namenjene vsem vrstam stanovanj, bivanju starejših občanov in v delu se omogoči opravljanje gostinske, nastanitvene in poslovne dejavnosti.
(5) Prenova ureditev obravnavanega dela
Ureditve predmetnega akta so namenjene sodobnejšemu načinu prenove mestnega jedra z racionalnejšo rabo razpoložljivega prostora ob upoštevanju kvalitet naselbinske dediščine, kot je morfološka zasnova, parcelacija in ulična mera.
Oblikovanje urbane celice bo vezano na skupno dvorišče. Tu se locirata ulični in zaledni niz z vmesno ožjo prečno lamelo. Dvorišče se oblikuje kot pol javen prostor.
(6) Izboljšanje dostopnosti in mirujočega prometa
Novogradnja omogoča racionalnejšo izrabo zemljišč v mestnem jedru. Obenem nove ureditve funkcionalno in programsko povežejo nivo uličnega programa z dostopnostjo do osrednjih površin mestnega jedra in nivo pod Vrbino do rekreacijskih in zelenih površin.
Posamezni vmesni prostori omogočijo uvoze v kletne etaže, ki so namenjene potrebnim parkiriščem.
(7) Racionalna infrastrukturna opremljenost
Predvideni posegi, gradnja in ureditev po tem OPPN-ju posegajo v območje obstoječe infrastrukture. Ob posegih v prometne površine se sočasno izvede tudi rekonstrukcija obstoječih vodov javne gospodarske infrastrukture. Primarni in sekundarni vodi naj potekajo po površinah javnega dobra s krajšimi priključnimi odseki do porabnikov.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN Z MEJO UREDITVE
5. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Obravnavano območje OPPN je glede na osnovni UN opredeljeno kot manjši del morfološke enote »K«, imenovano TI-6 – Trg izgnancev 6 kot osrednjega dela in obsega zemljišča in objekte na naslovih Trg izgnancev 5, 6 in 7.
(2) Območje OPPN obsega območje predvidene gradnje in ureditev, in sicer zemljišča parc. št. 648, 649, 650/1, 650/2, 650/3, 650/4, 651, 654/1, 654/2, 654/3, 656 in 657 vse k.o. Brežice.
V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(3) Velikost območja
Površina obravnavne enote urejanja meri 4.485 m².
IV. USMERITVE NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTORU
6. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
Območje OPPN je vpeto v ulični niz in nadaljuje vzorec mestne pozidave z urbanimi enotami. Obsega tri zaključene enote, zato se na sosednja območja navezuje predvsem na isto prometnico z izrazito gradbeno črto, ki nadaljuje ulični niz ter na javno gospodarsko infrastrukturo.
7. člen
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
(1) Enote urejanja:
Za potrebe podrobnega načrtovanja v smislu prepletanja namenskih rab se območje deli na tri urbane enote:
+-------+--------------+-------------------------------------+
|TI-5 |Trg izgnancev |Ulični niz: stanovanjski objekt z |
| |5 |dopolnitvijo trgovsko-poslovne |
| | |dejavnosti, |
| | |Zaledje: stanovanjski objekt |
+-------+--------------+-------------------------------------+
|TI-6 |Trg izgnancev |Stanovanjske stavbe za posebne |
| |6 |namene z dopolnilnim poslovnim |
| | |programom |
+-------+--------------+-------------------------------------+
|TI-7 |Trg izgnancev |Ulični niz: objekt gostinske |
| |7 |turistične dejavnosti s stanovanji |
| | |ali stanovanjski objekt |
| | |Zaledje: stanovanjski objekti |
+-------+--------------+-------------------------------------+
(2) Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka:
– odstranitev objektov ali dela objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcija objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih površin, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav;
(3) Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka:
– vrstne hiše – gradnja v nizu,
– večstanovanjske stavbe,
– gradbeni inženirski objekti,
– garažne stavbe (podzemno parkirišče),
– steklena nadstrešnica kot streha dvorišča,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– uta ali senčnica na dvorišču,
– ograje, škarpe, podporni zidovi,
– nadstreški,
– objekti namenjeni turistični sezonski ponudbi,
– urbana oprema.
(4) Vrste dopustnih dejavnosti:
Na območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti: stanovanjske, poslovno-storitvene dejavnosti, gostinstvo s turističnim programom ter ostale centralne dejavnosti. Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive za bivalno okolje mestnega značaja in so v skladu z določili tega odloka.
Ni dovoljena umestitev proizvodnih dejavnosti, servisnih in drugih dejavnosti, ki območje obremenjujejo s hrupom, nevarnimi odpadki in motijo obstoječo arhitektonsko-urbanistično kvaliteto mestnega jedra.
8. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urbani enoti TI-5)
+----------------+-------------------------------------------+
|TI-5 |Gabariti in pogoji za oblikovanje |
+----------------+-------------------------------------------+
|Vrsta objektov |Ulični niz: 11100 Enostanovanjska stavba |
|in dejavnosti |ali |
| |11221 Tri- in večstanovanjske stavbe ali |
| |121 Gostinske stavbe ali |
| |122 Upravne in pisarniške stavbe |
| |Dopustne dejavnosti v skladu s četrtim |
| |odstavkom 7. člena tega odloka. |
| |Prečni lameli: 11100 Enostanovanjska stavba|
| |ali |
| |11210 Dvostanovanjska stavba – vrstne hiše,|
| |Dvoriščno zaledna pozidava: 11221 Tri- in |
| |večstanovanjske stavbe |
+----------------+-------------------------------------------+
|Tlorisni |1. prenova uličnega niza: rekonstrukcija, |
|gabariti |nadzidava, sprememba namembnosti, zaradi |
| |konstrukcijske dotrajanosti možna tudi |
| |rušitev in novogradnja; |
| |vzdolžna zasnova z osrednjim prebojem na |
| |notranje dvorišče, |
| |obstoječa tlorisna zasnova se ohranja dim. |
| |22.90 m x 11.50 m, |
| |v obsegu P+N +M, |
| |ulični niz se oblikovno podredi prostorski |
| |tipologiji in hierarhiji; |
| |2. odstranitev obstoječega objekta prečne |
| |lamele ter novogradnja na mestu |
| |odstranjenega objekta: |
| |prečna lamela J dim. cca 27.20 (27.90) X |
| |6.50 m, v obsegu P+N+M, |
| |prečna lamela S dim. cca 21.70 m X 6.50 m, |
| |v obsegu P+N+M, |
| |velikostna odstopanja od obstoječega |
| |objekta so +5% do -30% osnovnih tlorisnih |
| |dimenzij, |
| |3. rekonstrukcija ali |
| |odstranitev obstoječega objekta ali njenega|
| |dela ter novogradnja na mestu odstranjenega|
| |objekta zalednega niza na Vrbini: |
| |obstoječa tlorisna zasnova se ohranja dim. |
| |cca 24.30(24.80) m X 9.00 m, |
| |v obsegu P+N+2M, |
| |velikostna odstopanja so +10% do -30% |
| |osnovnih tlorisnih dimenzij, |
| |– prevladujejo naj enostavni pravokotni |
| |volumni z možnostjo izzidanih poudarkov, |
| |– nadstrešnice na dvoriščni strani morajo |
| |biti arhitekturno usklajene z ostalimi |
| |objekti znotraj urbane enote; |
+----------------+-------------------------------------------+
|Etažnost |– stavbni volumen ne sme presegati dane |
| |maksimalne višine, oziroma je za ulični niz|
| |predpisana višina slemena, ki je enaka |
| |višini slemena uličnega objekta Trg |
| |izgnancev 4; |
| |– višinski gabarit prečnih lamel in |
| |zalednega dela se lahko zniža; |
| |– lamele so lahko medetažne tako, da |
| |sledijo funkcionalnim rešitvam programov; |
| |– v uličnem nizu morajo biti vse naprave / |
| |prezračevanje ipd. / znotraj maksimalnega |
| |gabarita; |
| |– nadstrešnice ne smejo preseči višine |
| |objektov v uličnem nizu; |
+----------------+-------------------------------------------+
+----------+---------------------------------------------------+
|Strehe |– oblikovanje objekta s streho sledi prepoznavni |
| |arhitekturi objektov mestnega jedra, |
| |– slemena streh so vzporedna z daljšimi stranicami |
| |objektov (osnovna os), |
| |– na krajšem delu je lahko streha pravokotna na |
| |osnovno os kot poudarek, |
| |– oblika: simetrična dvokapnica, prečne lamele |
| |imajo enokapnico, |
| |– nakloni strešin so 40–45o, prečne lamele imajo |
| |naklon, enak naklonu objektov, vezanih na skupno |
| |dvorišče, |
| |– kritina je klasični opečni bobrovec, |
| |– za osvetlitev podstrešnih prostorov se uporabi |
| |klasične frčade na dvoriščnem delu in strešna okna |
| |na ulični strani; lokacije in število le teh |
| |morajo biti usklajene s pristojnim konservatorjem, |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in sončne |
| |celice) je možno namestiti na dvoriščnem delu |
| |strehe vzporedno s površino strehe ali integrirano |
| |v streho; |
+----------+---------------------------------------------------+
|Materialni|– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni |
|in barve |materiali in okolju prilagojene barve; |
+----------+---------------------------------------------------+
|Dovozi in |– objekti v uličnem nizu so dostopni iz ulice in |
|dostopi |dvorišča, |
| |– zaledna in prečni lameli so dostopni iz |
| |osrednjega dvorišča, |
| |– na dvorišču je dovoljeno občasno parkiranje in |
| |dovoz intervencijskim vozilom; |
+----------+---------------------------------------------------+
|Nezahtevni|– pomožni infrastrukturni objekti, |
|in |– uta ali senčnica na dvorišču, |
|enostavni |– ograje, škarpe, podporni zidovi kot del zunanje |
|objekti |ureditve, |
| |– nadstreški kot dopolnitev osnovnih objektov nad |
| |vhodi v objekt na dvoriščni strani, |
| |– servisni, pomožni in shrambni prostori so |
| |znotraj osnovnih gabaritov; |
+----------+---------------------------------------------------+
|Pozidanost|Pozidanost je določena s historično zasnovo |
|parcele |pozidave in obstoječo parcelacijo; |
|za |– objekti v uličnem nizu ohranjajo gradbeno črto, |
|gradnjo |– objekti na Vrbini so postavljeni v linijo |
| |reliefnega preloma na mestu obstoječega objekta, |
| |kot je razvidno iz grafičnih prilog; |
+----------+---------------------------------------------------+
9. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urbani enoti TI-6)
+-------------+------------------------------------------------+
|TI-6 |Gabariti in pogoji za oblikovanje |
+-------------+------------------------------------------------+
|Vrsta |Stanovanjske stavbe za posebne namene s |
|objektov in |poslovnim dopolnilnim programom |
|dejavnosti |113 Stanovanjske stavbe za posebne namene, |
| |112 Večstanovanjske stavbe, |
| |1220 Pisarniške stavbe |
| |Dopustne dejavnosti v skladu s četrtim |
| |odstavkom 7. člena tega odloka. |
+-------------+------------------------------------------------+
|Tlorisni |Urbano enoto sestavljajo tri lamele, za katere |
|gabariti |je načrtovana odstranitev obstoječih objektov |
| |in gradnja novih objektov: |
| |Lamela A – ulični niz |
| |Lamela B – zaledje, zapiranje dvorišča proti |
| |Vrbini |
| |Lamela C – prečna povezovalna lamela; |
| |1. lamela A vzdolžna zasnova, na severni strani |
| |prekinitev strnjenega uličnega niza s |
| |cestnim priključkom in dovozno rampo v kletni |
| |del ter komunikacijski preboj na |
| |notranje dvorišče, |
| |obstoječa tlorisna zasnova z rahlim odklonom |
| |smeri v ulici se ohranja |
| |dim. cca 25.20 (21.30 + 3.90) m x 14.10 m, |
| |v obsegu (2)K+P+N+2M, |
| |– nujno je potrebno ohraniti odmik od objekta |
| |Trg izgnancev 7 v širini dovozne poti; |
| |2. lamela B1 lamela na Vrbini z zahodne strani |
| |zapira osrednje dvorišče, |
| |vzdolžna tlorisna zasnova ima lahko izzidane |
| |poudarke v skladu z grafičnim delom, |
| |dim. cca 28.60 m x 14.00 m oziroma z izzidanimi |
| |deli maksimalne skupne širine |
| |do 17.20 m, |
| |v obsegu 2K+P+N+2M; |
| |3. lamela C prečna na južni strani dvorišča kot |
| |povezovalni trakt: |
| |dim. cca (15.30–18.60) x 6.80 m, |
| |v obsegu (2)K+P+N+M; |
| |– oblikovanje zaledne lamele sledi tehnološkim |
| |zahtevam posebnih bivalnih enot in |
| |izkorišča prostorske danosti z navezavo na |
| |zelene rekreacijske površine pod |
| |Vrbino, |
| |– prevladujejo naj enostavni pravokotni volumni |
| |z možnostjo izzidanih poudarkov, |
| |– nadstrešnice na dvoriščni strani, morajo biti |
| |arhitekturno usklajene z ostalimi objekti |
| |znotraj urbane enote; |
+-------------+------------------------------------------------+
|Etažnost |– stavbni volumen ne sme presegati dane |
| |maksimalne višine, ki izhaja iz uličnega |
| |objekta Trg izgnancev 4; |
| |– višinski gabarit prečne lamele je lahko |
| |nižji, |
| |– za zagotavljanje potrebnega števila parkirnih |
| |mest v urbani enoti se dvoriščni del in |
| |novogradnja objektov podkleti (ena ali dve |
| |kletni etaži), |
| |– višina zaledne lamele se terensko prilagodi z |
| |izhodi na raščen padajoč teren, |
| |– lamele so lahko medetažne tako, da sledijo |
| |funkcionalnim rešitvam programov, |
| |– v uličnem nizu morajo biti vse naprave / |
| |prezračevanje ipd. / znotraj maksimalnega |
| |gabarita; |
+-------------+------------------------------------------------+
+-------------+------------------------------------------------+
|Strehe |– oblikovanje objekta s streho sledi |
| |prepoznavni arhitekturi objektov mestnega |
| |jedra, |
| |– slemena streh so vzporedna z daljšimi |
| |stranicami objektov, |
| |– na krajšem delu je lahko streha pravokotna na |
| |osnovno os kot poudarek, |
| |– oblika: simetrična dvokapnica, prečna lamela |
| |ima enokapnico, |
| |– nakloni strešin so 40–45o, prečna lamela ima |
| |naklon, enak naklonu objektov, vezanih na |
| |skupno dvorišče, |
| |– kritina je klasični opečni bobrovec, |
| |– za osvetlitev podstrešnih prostorov se |
| |izvedejo klasične frčade na dvoriščni strani in |
| |strešna okna na ulični strani; lokacije in |
| |število le teh je nujno predhodno uskladiti s |
| |pristojnim konservatorjem, |
| |– dvoriščni pol javen prostor se lahko nadkrije |
| |s stekleno nadstrešnico kot streho dvorišča na |
| |način, da se ohrani osnovna zasnova strehe in |
| |omogoča normalno zračenje in osvetlitev |
| |dvorišča, nadstrešnica ne presega višine |
| |slemena osnovnega objekta v uličnem nizu, |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in sončne |
| |celice) je možno namestiti na dvoriščnem delu |
| |strehe vzporedno s površino strehe ali |
| |integrirano v streho; |
+-------------+------------------------------------------------+
|Materiali in |– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni |
|barve |materiali in okolju prilagojene barve; |
+-------------+------------------------------------------------+
|Dovozi in |– objekti v uličnem nizu so dostopni iz ulice |
|dostopi |in dvorišča, |
| |– zaledna in prečna lamela sta dostopni iz |
| |osrednjega dvorišča, |
| |– ker objekt deluje v okviru enovitega |
| |programa, je glavno napajanje objekta skupno iz |
| |kletne etaže preko skupne uvozne rampe iz ulice |
| |Trg izgnancev, |
| |– na dvorišču je dovoljeno občasno parkiranje |
| |in dovoz intervencijskim vozilom (preko dostopa |
| |v osrednjem portalu ali na mestu rampe v klet, |
| |če je dostop v klet rešen z dvigalom; opredeli |
| |projektant v projektu za pridobivanje |
| |gradbenega dovoljenja); |
+-------------+------------------------------------------------+
|Nezahtevni |– pomožni infrastrukturni objekti, |
|in enostavni |– uta ali senčnica na dvorišču, |
|objekti |– ograje, škarpe, podporni zidovi kot del |
| |zunanje ureditve, |
| |– drugi pomožni in začasni objekti niso |
| |dopustni, |
| |– servisni, pomožni in shrambni prostori so |
| |znotraj osnovnih gabaritov; |
+-------------+------------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost je določena s historično zasnovo |
|parcele za |pozidave, obstoječo parcelacijo, ki se |
|gradnjo |prilagodi novemu programu oživitve mestnega |
| |jedra; |
| |– objekti v uličnem nizu ohranjajo gradbeno |
| |črto, |
| |– objekti na Vrbini so postavljeni v linijo |
| |reliefnega preloma, kot je razvidno iz |
| |grafičnih prilog. |
+-------------+------------------------------------------------+
10. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urbani enoti TI-7)
+-----------+--------------------------------------------------+
|TI-7 |Gabariti in pogoji za oblikovanje |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Parcelacija|Urbana enota se deli na štiri parcele za gradnjo: |
| |PG 3.1 skupni dovoz |
| |PG 3.2 skupno dvorišče |
| |PG 3.3 objekt gostinske turistične dejavnosti s |
| |stanovanji ali stanovanjski objekt |
| |PG 3.4 stanovanjski objekti |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Vrsta | Ulični niz, PG 3.3: 111 Enostanovanjska stavba |
|objektov in|ali 121 Gostinska stavba, |
|dejavnosti |Dopustna dejavnost gostinstva. V nadstropnih |
| |etažah je poleg stanovanjskega dela dopustna |
| |dejavnost hotelov ter gostinskih nastanitvenih |
| |dejavnosti. |
| |Dvoriščno zaledna pozidava, PG 3.4: |
| |1110 Enostanovanjske stavbe, |
| |1121 Dvostanovanjske stavbe, |
| |1122 Tri in večstanovanjske stavbe, |
| |12420 Garažne stavbe |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Tlorisni |1. PG 3.3: prenova uličnega niza: rekonstrukcija, |
|gabariti |dozidava, sprememba namembnosti v celoti ali |
| |posameznem delu objekta, |
| |vzdolžna zasnova z osrednjim vhodnim portalom |
| |pet-osne stavbe, |
| |na severni strani prehod na notranje dvorišče, |
| |obstoječa tlorisna zasnova se ohranja dim. cca. |
| |17.40 m X 12.90 m, |
| |v obsegu P+N+2M, |
| |obstoječ prizidan del (dim. cca 5.70 X 3.40 m) na |
| |prečni strani se lahko preoblikuje in nadomesti |
| |tako, da se poveže z novogradnjo prečne lamele k |
| |zalednemu delu lamele B2 |
| |prečni del v obsegu P+N+M, |
| |2. PG 3.3: dozidava oziroma aneks k uličnemu |
| |objektu na severni strani je sezonski gostinski |
| |vrt (v smislu a. točke, prve točke 17. člena |
| |Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost |
| |(Uradni list RS, št. 37/08); |
| |– idejna rešitev predvidenega vrta mora biti |
| |usklajena s pristojnim konservatorjem, |
| |– dimenzija ne presega 50 m2; |
| |– višina najvišje točke je največ 4.00 m, merjena |
| |od najnižje točke objekta; |
| |Gostinski vrt se lahko izvede tudi kot gostinski |
| |paviljon kot manj zahteven objekt, dimenzije |
| |12,20 x 4,50 m. |
| |3. PG 3.4: lamela B2: stanovanjska stavba ali |
| |garaža s teraso: |
| |rekonstrukcija, dozidava, nadzidava, sprememba |
| |namembnosti v celoti ali posameznem delu objekta, |
| |možna tudi rušitev in novogradnja; |
| |dimenzij 11.00 x 9,60 m + (2,50 + 2.20) x (2.10 + |
| |5.50) m |
| |v obsegu K+P+N+M |
| |4. PG 3.4: lamela B3 stanovanjska stavba: |
| |rekonstrukcija, dozidava, nadzidava, sprememba |
| |namembnosti v celoti ali |
| |posameznem delu objekta, možna tudi rušitev in |
| |novogradnja; |
| |dimenzij 13,00 x 9,80 m |
| |v obsegu P+N+M |
| |ulični niz ohranja pet-osno členitev, |
| |prevladujejo naj enostavni pravokotni volumni z |
| |možnostjo izzidanih poudarkov v skladu z |
| |grafičnim delom; |
| |terasa gostinskega programa in odprte |
| |nadstrešnice sledijo zunanjim ureditvam in so |
| |arhitektonsko usklajene z ostalimi objekti v |
| |urbani enoti; |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Etažnost |– stavbni volumen ne sme presegati dane |
| |maksimalne višine obstoječega objekta v uličnem |
| |nizu, |
| |– višinski gabarit prečne lamele in lamele B2 je |
| |lahko nižji, |
| |– lamele so lahko medetažne tako, da sledijo |
| |funkcionalnim rešitvam programov, |
| |– v uličnem nizu morajo biti vse naprave / |
| |prezračevanje ipd. / znotraj maksimalnega |
| |gabarita; |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Strehe |– oblikovanje objekta s streho sledi prepoznavni |
| |arhitekturi objektov mestnega jedra, |
| |– slemena streh so vzporedna z daljšimi |
| |stranicami objektov, |
| |– na krajšem delu je lahko streha pravokotna na |
| |osnovno os kot poudarek, |
| |– oblika: simetrična dvokapnica, prečna lamela |
| |ima enokapnico, |
| |– nakloni strešin so 40–45o, prečna lamela ima |
| |naklon, enak naklonu objektov, vezanih na skupno |
| |dvorišče, |
| |– kritina je klasični opečni bobrovec, |
| |– za osvetlitev podstrešnih prostorov se lahko |
| |izvedejo klasične frčade na dvoriščni stani in |
| |strešna okna poleg obstoječe centralne frčade na |
| |ulični strani, |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in sončne |
| |celice) je možno namestiti na dvoriščnem delu |
| |strehe vzporedno s površino strehe ali |
| |integrirano v streho; |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Materialni |– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni |
|in barve |materiali in okolju prilagojene barve; |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Dovozi in |– objekti v uličnem nizu ter zaledna objekta in |
|dostopi |morebitna prečna lamela so dostopni iz ulice Trg |
| |izgnancev preko skupnega dovoza in skupnega |
| |dvorišča, |
| |– preko skupnega dovoza (PG 3.1) je mogoče |
| |urediti dostop do stanovanjskega objekta Trg |
| |izgnancev 8a (parcela za gradnjo št. 18 po UN), |
| |– skupno dvorišče (PG 3.2) – služi skupni rabi |
| |vsem objektom v tej urbani enoti, |
| |– znotraj dvorišča se poleg dovozov in dostopov |
| |uredijo parkirna mesta, |
| |– na dvorišču je dovoljeno občasno parkiranje in |
| |dovoz intervencijskim vozilom; |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Nezahtevni |– pomožni infrastrukturni objekti, |
|in |– uta ali senčnica na dvorišču, |
|enostavni |– ograje, škarpe, podporni zidovi kot del zunanje |
|objekti |ureditve, |
| |– nadstreški kot dopolnitev osnovnih objektov nad |
| |vhodi v objekte, |
| |– drugi pomožni in začasni objekti niso dopustni, |
| |– servisni, pomožni in shrambni prostori so |
| |znotraj osnovnih gabaritov; |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost je določena s historično zasnovo |
|parcele za |pozidave in obstoječo parcelacijo, ki se |
|gradnjo |prilagodi novemu programu; |
| |– objekti v uličnem nizu ohranjajo gradbeno črto, |
| |– objekti na Vrbini so postavljeni v linijo |
| |reliefnega preloma, kot je razvidno iz grafičnih |
| |prilog. |
+-----------+--------------------------------------------------+
11. člen
(pogoji in usmeritve za projektante)
Pri gradnji je potrebno obvezno upoštevati:
– zasnovo izrabe funkcionalnega zemljišča,
– orientacije objektov sledijo obstoječi strukturi območja in so podane v ureditveni situaciji,
– odmik od sosednjih objektov,
– sestavo osnovnih stavbnih mas v kontekstu geometrije gravitacijskega prostora,
– gradbene linije, ki ohranjajo preglednost in prepoznavnost uličnih nizov,
– ohranjaje merskih razmerij tlorisnih zasnov in fasad.
12. člen
(usmeritve in pogoji arhitekturnega oblikovanja objektov)
(1) Arhitekturno oblikovanje temelji na ustreznem razmerju obstoječih objektov in predvidenih objektov ter ureditev. Objekti so praviloma podolgovate zasnove. Glede na prostorske danosti pozidave so lahko gabariti členjeni. V grafičnih prilogah so podani maksimalni tlorisni gabariti. Višinski gabariti so podani z etažnostjo.
(2) Odstranitve objektov so predvidene predvsem za posamezne objekte v slabem gradbeno tehničnem stanju ali ne podpirajo funkcije urbane enote. Delne odstranitve so možne za sprostitev zemljišč predvsem zaradi komunikacijskih potreb, požarnih ukrepov in zahtev minimalnega osončenja sosednjih bivalnih prostorov.
(3) Novogradnja je predvidena na prostih površinah in na mestih odstranjenih objektov. Novogradnja nujno upošteva namensko rabo urbane enote in nadaljuje koncept pozidave. V grafičnih prilogah je definirana postavitev z odmiki. Tlorisni in višinski gabariti so podani v razpredelnicah 8., 9. in 10. člena tega odloka.
13. člen
(zelene površine)
Ureditev in oblikovanje zelenih površin:
(1) Obravnavano območje na zahodnem delu meji na pobočje Vrbine, ki ima v prostoru izrazit krajinski značaj. Načrtovana pozidava na Vrbini ima več dostopov na zelene površine z navezavo na poti rekreacijskega parka pod Vrbino. Urejene zelenice v območju tega OPPN-ja so prehod v javne zelene površine.
(2) Pri ureditvah na zahodnem delu se ohranja kvalitetna obstoječa vegetacija. Pri zasaditvi na tem območju se uporabljajo izključno avtohtone vrste.
(3) Osrednja dvorišča posamezne urbane enote se uredi kot zbirna ploščad, kjer se del dvorišča intenzivno zasadi tudi na delih nad kletnim parkiriščem. Pri zasaditvi na tem območju se uporabljajo predvsem avtohtone vrste listopadne drevnine. Pri zasaditvi grmovnic se uporablja vrste primerne za robove frekventiranih ploščadi (vrste, ki niso strupene).
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO DOBRO
14. člen
(cestno omrežje)
(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih in prometnega skeleta Mestnega jedra Brežice. Obravnavano območje OPPN obravnava tipično ulično pozidavo vzdolž ulica Trga izgnancev, in sicer njen zahodni rob.
V okviru akta se načrtujejo uvozi – izvozi iz notranjih dvorišč in dostopi iz ulice Trg izgnancev, ki znotraj posamezne urbane enote služijo dostopu vsem objektom.
(2) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve:
– parcele za gradnjo objektov ne smejo poseči v cestni svet kategoriziranih cest. V območju varovanja ulične gradbene črte so objekti postavljeni v predpisano ulično črto,
– v cestnem svetu je mogoča gradnja infrastrukturnih objektov, tudi v tangiranem cestnem svetu izven območja OPPN,
– rekonstrukcija objekta mora biti izvedena tako, da ne pride do padcev ruševin in materiala na javno cesto. Investitor oziroma izvajalec mora zagotoviti varnost prometa v času gradnje. Fizično se prepreči padec snega s strehe na javno cesto oziroma na hodnik za pešce,
– za dostope in dovoze do obravnavanega območja gradenj se rekonstruirajo cestni priključki, ki se opremijo z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo,
– priključki in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključku v obeh smereh na cesto in obratno. V preglednostnih trikotnikih ni dovoljeno postavljanje kakršnihkoli ograj ali elementov zunanje ureditve, ki bi okrnili preglednost, nikakor ni dovoljeno saditi visokega rastja,
– priključki morajo biti izvedeni na niveleti vozišča ceste, na katero se priključuje ter mora biti čim bolj pravokoten. Niveleta priključka sme imeti od roba vozišča ceste največji vzdolžni naklon 3% na dolžini merodajnega vozila.
(3) Vse prometnice in priključki ter hodniki za pešce bodo izvedeni v asfaltni izvedbi. Odvod meteornih vod z vozišča je predviden preko požiralnikov s peskolovi in lovilcev olj in speljane v meteorno kanalizacijo.
(4) Projektna dokumentacija za pridobitev soglasja mora vsebovati situacijo zunanje ureditve z obdelanim priključkom in parkirišči. Projektna rešitev vsebuje izračun in grafični prikaz preglednostnega trikotnika.
15. člen
(javne poti)
(1) Ob ulici Trg izgnancev je zgrajen hodnik za pešce v širini, ki jo omogoča obstoječa gradbena struktura in osnovne gradbene linije objektov.
(2) V območju OPPN bodo izvedene posamezne nove peš povezave, ki povežejo načrtovano pozidavo na ulico kakor tudi z zelenimi površinami pod Vrbino.
(3) Vse nove ureditve javnih in zelenih površin zahtevajo nove peš povezave. Izvedba, širine in obdelave tlakov peš povezav, prehodov in stopnišč se prilagodi funkciji ureditev teh javnih površin.
16. člen
(mirujoči promet)
(1) V območju OPPN so stihijsko urejene skupne površine za potrebe parkiranja urejene parkirne površine, ki ne zadoščajo potrebam. Dodaten notranji razvoj historično varovanega dela zahteva dodatne parkirne površine.
(2) Znotraj urbanih enot so dvorišča, ki so že omejena s peš komunikacijami, zato se v delu gradnje novih objektov načrtuje izvedba vkopanih parkirnih mest v kletnih etažah.
(3) Za obstoječo pozidavo v urbanih enotah TI-5, TI-7 se zagotavljajo parkirna mesta na obstoječih javnih površinah in pogojno odstavna mesta ob prometnicah in znotraj dvorišč, kjer ne ovirajo notranjega peš prometa. V urbani enoti TI-7, kjer so zadostne prostorske zmogljivosti, se v okviru parcele za gradnjo PG 3.3 zagotovi 5 parkirnih mest.
(4) V primeru, da se obstoječi objekti v urbani enoti TI-5 odstranijo in zgradijo novi, se za potrebe parkiranja v skladu s tem odlokom izvedejo vkopana parkirišča, katerih dostop se lahko zagotovi s prebojem iz kletne etaže parkirišča v urbani enoti TI-6 v kletno etažo TI-5, uporablja pa se tudi skupni uvoz.
(5) Izhodišča za zagotavljanje minimalnega števila parkirnih mest na celotnem območju obravnave:
+--------------------------------+-----------------------------+
|– dom za ostarele št. PM se |1/2 št. ležišč in 2/3 št. |
|določi po ključu: |zaposlenih v najštevilčnejši |
| |delovni izmeni, minimalno 39 |
| |PM, |
+--------------------------------+-----------------------------+
|– stanovanjska stavbe za posebne|1 PM / na 4 postelje, |
|namene (študentski domovi ...) | |
+--------------------------------+-----------------------------+
|– stanovanjski objekti |2 PM / na stanovanjsko |
| |enoto, |
+--------------------------------+-----------------------------+
|– gostinski lokali |1 PM / na 8 sedežev, |
| |minimalno 2 PM, |
+--------------------------------+-----------------------------+
|– turistična prenočišča |1 PM / na 4 postelje, |
| |minimalno 2 PM, |
+--------------------------------+-----------------------------+
|– trgovine |1 PM / na 30 m2, minimalno 2 |
| |PM, |
+--------------------------------+-----------------------------+
|– lokali storitvene dejavnosti |1 PM / na 60 m2, minimalno 1 |
| |PM, |
+--------------------------------+-----------------------------+
|– upravne in pisarniške stavbe |1 PM / na 30 m2; |
|(mešan poslovni program) | |
+--------------------------------+-----------------------------+
|– Za posamezne vrste objektov oziroma dejavnosti, za katere |
|izhodišča niso podana, se upoštevajo izhodišča, skladna z |
|veljavnimi predpisi oziroma normativi. |
+--------------------------------------------------------------+
|– Pri določanju parkirnih mest za objekte, ki morajo biti |
|brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5% parkirnih mest |
|rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički. |
+--------------------------------------------------------------+
|– Pri določanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov je |
|potrebno zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 parkirno |
|mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički. |
+--------------------------------------------------------------+
(6) Gradnja parkirišč:
Pri izvedbi novogradenj se v kletnih etažah lahko zgradijo vkopana parkirišča.
Dimenzije parkirnih mest morajo ustrezati vrsti in velikosti vozil.
(7) Kolikor se v posamezni urbani enoti za predvidene dejavnosti ne more zagotoviti ustreznega števila parkirnih mest na zemljišču investitorja, je le-ta dolžan soinvestirati sorazmerni delež v izgradnjo javnih parkirišč mesta ali najti drugo rešitev, s katero soglaša Občina Brežice. V obeh primerih investitor in Občina Brežice skleneta poseben dogovor o načinu reševanja in ureditve parkirišč ter drugih obveznostih.
VI. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO, ENERGETSKO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
17. člen
(splošno)
(1) Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati smernice nosilcev urejanja prostora za normalno in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi odpadki.
Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekt za pridobivanje gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Izven območja OPPN je predvidena priključitev novozgrajenih objektov in ureditev na obstoječo komunalno in elektroenergetsko omrežje. Po potrebi bo potrebno obstoječe vode prestaviti oziroma ukiniti.
(3) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(4) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod utrjenimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
(6) V fazi načrtovanja, projektiranja, izgradnje, uporabe in oskrbe je potrebno dela izvajati v skladu s soglasjem pristojnega upravljavca.
18. člen
(vodovod)
(1) Obstoječi objekti so priključeni na javno vodovodno omrežje z obstoječimi priključki. Z izgradnjo in rekonstrukcijo več poslovnih prostorov in zaključenih stanovanjskih enot v obravnavanem območju se vsi novi objekti na javno vodovodno omrežje priključijo z novimi vodovodnimi priključki.
(2) Priključki se izvedejo do cevi javnega vodovoda, katera je zadostnega profila.
(3) Kolikor se požarna voda zagotovi preko hidrantne mreže iz javnega vodovodnega omrežja, mora biti le-ta izvedena preko meritve vode.
(4) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve:
– minimalni odmiki objektov od cevovodov (objekti 2.00 m, greznice 4.00 m, plinske cisterne 2.00 m, drevoredi 2.00 m),
– minimalni odmiki pri križanju vodovoda z ostalo infrastrukturo:
horizontalni: kanalizacija pri enaki globini 3.00 m, kablovodi 1.00 m;
vertikalni: če poteka cevovod pod =0.4–0.6 m, če poteka nad 0.3–0.4 m – v odvisnosti od vrste instalacije,
– minimalna globina vodovoda je 0.80 m,
– če poteka cevovod pod cestiščem (nov in obstoječi vodovod), se ustrezno zaščiti,
– vodomer mora biti vgrajen v ustreznem vodomernem jašku z lokacijo izven objekta (dostopno upravljavcu in odčitovalcu). Vodomerni jašek betonske izvedbe mora imeti tipski LŽ pokrov oziroma toplotno izoliran pokrov iz lahke pločevine in notranje minimalne dimenzije glede na predviden vodomer, v skladu s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav v Občini Brežice. Vodomer mora biti zavarovan pred zimo in mehanskimi poškodbami,
– dimenzije vodovodnega priključka do preseka 6/4 cole (40 mm) se izvede brez priključnega jaška, za večji presek pa z jaškom.
19. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Obravnavano območje je priključeno na obstoječo javno kanalizacijo. Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju odpadnih, ki nastaja v gospodinjstvih in drugih uporabnikih ter odvajanju padavinskih vod. Javno komunalno podjetje zagotovi pravilno delovanje, izvajanje kontrole, čiščenje in vzdrževanje kanalizacijske mreže.
(2) Za vsako širitev kanalizacijskega omrežja, komunalno opremljanje območij, povečanje profilov cevovodov kanalizacijskega omrežja, priključitev na kanalizacijsko omrežje, se izdela hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja.
(3) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve:
– novi priključki na obstoječi kanalizacijski cevovod se izvede na najbližji parceli – je izven OPPN. Primernost preseka se preveri na terenu. Za priključevanje se kot najnižja točka priključitve v jašku upošteva teme cevi kanalizacije, padec priključnega kanalizacijskega cevovoda mora znašati 2%, pri večjih naklonih se izvedejo višinske stope (kaskade),
– priključek (spoj na javni kanalizaciji) se izvede s priključnim revizijskim jaškom PrRJ pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu in sicer nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu. V kolikor je izliv v jašek v niveleti večji od 70 cm od nivelete stalnega pretoka v javnem kanalu, se priključitev izvede s podslapjem,
– pokrove jaškov in nodularne litine, praviloma okrogle oblike Ø 600 mm, z napisom KANALIZACIJA, se predvidi glede na uporabo površine nad njimi, v vozišču se uporabijo povozni pokrovi z upoštevanjem ustrezne nosilnosti,
– priključek se izvede v največjem profilu 20 cm,
– priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se vrši po veljavnih tehničnih predpisih z obbetoniranjem cevi v jašku,
– meteornih in drenažnih voda iz objektov oziroma zunanje ureditve ni dovoljeno voditi v javno kanalizacijsko omrežje, v kolikor jih je možno speljati v ponikovalnico, vodotok ali odvajati na lastnem terenu.
20. člen
(raba energije v stavbah)
(1) Pri projektiranju in gradnji novih stavb ter prenovi obstoječih se upošteva Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08, 47/09) za področja toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah.
(2) Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije kot so:
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije itd.;
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba prilagoditi zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
21. člen
(električno omrežje)
(1) V obravnavanem območju je izveden nizkonapetostni razvod (NN) v območju cest in drugih javnih površin. Na enak način je izveden tudi razvod javne razsvetljave. Za napajanje objektov z električno energijo so izvedeni hišni priključki preko merilnih priključnih omaric, ki se izvedejo na dvoriščnih fasadah oziroma zakrito.
(2) Električna energija je na razpolago na NN zbiralnikih v obstoječi TP 20/0,4 kV Brežice center.
Za potrebe novogradenj, bo potrebno na osnovi izdelane projektne dokumentacije s pogoji in soglasjem upravljavca, Elektra Celje d.d., zgraditi nov napajalni NN vod, ki se kabelsko izvede v kineti v hodniku za pešce.
(3) Obstoječi objekti imajo elektroenergetske priključke. Pri prenovah objektov se preveri ustreznost odjemne moči. V primeru večjega odjemna moči je potrebno zgraditi samostojen izvod iz TP Brežice center.
(4) V novo zgrajene objekte po predhodni rušitvi obstoječih objektov je potrebno prestaviti obstoječo priključno omarico na podhodnik, atrij ali notranje dvorišče.
(5) Javna talna razsvetljava se bo dopolnjevala po posameznih urbanih enotah na dvoriščih in zaključenih prostorskih enotah.
(6) Izkopi v bližini kablovodov so dovoljeni ročni in pod nadzorom Elektro Celje d.d. Pri križanju oziroma vzporednemu poteku kanalizacije, vodovoda TK voda in mestnega plinovoda z energetskimi kabli je le-te nujno mehansko ustrezno zaščititi v skladu z veljavnimi predpisi.
22. člen
(TK omrežje)
(1) V območju OPPN-ja je obstoječe telefonsko omrežje. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d. d. k projektnim rešitvam.
(2) Obstoječi objekti imajo TK priključke, katere je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe na kraju samem.
(3) Za oskrbo predvidenih gradenj in ureditev z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi primarno TK omrežje – dvo cevno TK kabelsko kanalizacijo (2X AC Ø 50 mm) z navezavo na obstoječ kabelski jašek 2b ali 2c naročniška cev naj bo zaključena v pomožnem kabelskem jašku pod kabelsko omarico na fasadi objekta na podhodnik, atrij ali notranje dvorišče.
(4) Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelska kanalizacije naj bo 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom Pozor telefon. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču, oziroma drugih povoznih površinah, je potrebno PEHD cevi ščititi z PVC 125 mm cevmi.
(5) V projektu za gradbeno dovoljenje je potrebno izdelati projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije. pri posegih v prostor ja potrebno upoštevati zrase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
(6) Investitor objekta, kjer bo izveden priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotoviti ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 uri dostop na podhodnik, atrij, drugače skrito.
(7) Notranja telekomunikacijska instalacija se izvede s tipiziranimi materiali in elementi.
23. člen
(CaTV omrežje)
(1) V širšem območju se načrtuje in izvaja razvod kabelskega CaTV omrežja v napajalnih cestah. Koaksialni kabli bodo pod asfaltnimi površinami zaščiteni z zaščitnimi cevmi.
(2) Razdelilne omarice bodo razporejene tako, da vsaka pokriva območje v obsegu 250 m. Na območju predvidenih objektov bodo položene tudi cevi za naknadno uvlačenje kabelskih povezav.
24. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Obravnavano območje se oskrbuje z zemeljskim plinom in ima za urbani enoti TI-5 in TI-7 že izvedena priključka na plinovodno omrežje.
(2) Predvidene novogradnje in kompleksne prenove v obravnavanih urbanih enotah TI-5, 6 in 7 po tem OPPN-ju se kot primarni energent za potrebe ogrevanja uporabi zemeljski plin s priključki na plinovodno omrežje delovnega tlaka do 100 mbar iz odseka S110-PE225, ki poteka po Trgu izgnancev.
(3) V varnostnem pasu plinovoda in priključnih plinovodov, ki za plinovode z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar znaša 2.00 m na vsako stran plinovoda, se načrtovani gradbeni posegi lahko opravljajo samo pod stalnim nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovoda.
(4) Minimalni vstopni tlak v distribucijskem plinovodnem omrežju znaša 40 mbar. Nazivni tlak v plinovodnem omrežju ja 100 mbar. Minimalni računski tlak za dimenzioniranje plinomera je 40 mbar.
(5) Priključitev objektov na plinovodno omrežje se izvede skladno z akti sistemskega operaterja Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja in s Sistemskimi obratovalnimi navodili.
25. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnike in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Prostor za posode z odpadki za uporabnike se uredijo na površinah posamezne urejevalne enote.
(2) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
26. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Območje je evidentirano z večjo koncentracijo dediščinskih enot. Pri izdelavi OPPN-ja je bil kot najpomembnejši kriterij upoštevan pogoj, da načrtovana gradnja in posegi ne bodo kvarno vplivali na kulturne vrednote objektov v sožitju z bivalnim okoljem mestnega jedra. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov je potrebno izhajati iz obstoječih kvalitetnih form oziroma je treba posnemati kvalitetne arhitekturne elemente v Brežicah.
(2) Celotno območje OPPN leži znotraj zavarovanega območja historičnega mestnega jedra Brežice (Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Brežic za kulturni in zgodovinski spomenik – Uradni list RS, št. 42/88).
(3) Obravnavano območje OPPN Mestno jedro Brežice zadeva naslednje registrirane enote kulturne dediščine:
– Brežice – Mestno jedro (EŠD 7132),
– Brežice – Arheološko najdišče mestno jedro (EŠD 10777),
– Brežice – Hiša trg izgnancev 6 (EŠD 24500)*
* za registrirano enoto kulturne dediščine EŠD 24500 Brežice – Trg izgnancev 6 je strokovno stališče, da objekt razen kamnitega portala na dvoriščni fasadi, nima več prepoznavnih dediščinskih lastnosti in je sprožen postopek spremembe vpisa v Register nepremične kulturne dediščine.
(4) Pri rušitvah in gradnji, ki posegajo v zemeljske plasti, je potrebno v fazi priprave PGD dokumentacije zemljišče arheološko raziskati na celotnem območju obdelave in rezultate upoštevati v PGD dokumentaciji. Na podlagi rezultatov teh raziskav se opredelijo morebitne nadaljnje potrebne raziskave, ki morajo biti opravljene pred samo gradnjo.
(5) Za izvedbo arheoloških raziskav je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa varstva kulturne dediščine.
(6) Za posege v urbanih enotah Trg izgnancev 5 in 7 je potrebno idejne rešitve predvidenih posegov predhodno uskladiti s pristojnim konzervatorjem in pridobiti soglasja na PGD pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(7) Ostale rešitve za ohranjanje kulturne dediščine:
– dovoli se ulična zazidava in pozidava posameznih urbanih enot z ohranjanjem zasnove,
– zasnova zaledne pozidave tvori notranje dvorišče z vzdolžno lamelo na Vrbini in ožjo prečno lamelo, ki poveže ulični niz in zazidavo na Vrbini,
– rekonstrukcija objektov mora izhajati iz obstoječih kvalitetnih form oziroma naj posnema kvalitetne arhitekturne elemente v Brežicah,
– višinski gabariti načrtovane ulične pozidave ne smejo presegati obstoječih objektov in se morajo oblikovno podrediti obstoječi tipologiji, višina slemen novih objektov ne sme presegati višine slemen sosednjih objektov,
– kamniti portal na dvoriščni fasadi v enoti TI-6 se ohrani, očisti in vključi v novozgrajeni objekt.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
27. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) je obravnavano območje razvrščeno v mešano območje, namenjeno bivanju in mestnemu programu v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Raven hrupa ne sme presegati mejne dnevne in nočne ravni hrupa, ki veljajo za III. območje, in sicer:
– mejne dnevne raven hrupa 60 dBA in nočna raven hrupa 50 dBA.
28. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
29. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo urejeno s priključitvijo na obstoječ sistem mestne kanalizacije.
(3) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
30. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo ponovno uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic na območju urejanja. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije. začasne deponije so na zahodnih delih zemljišč posamezne enote.
(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.
(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
31. člen
(ohranjanje narave)
Območje obdelave OPPN-ja ni evidentirano kot območje pričakovanih naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja in evidentiranih naravnih vrednot.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
32. člen
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN-ja ne sme poslabšati. Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:
– vsi intervencijski dovozi so iz ulice Trg izgnancev,
– kolikor se pri izdelavi projektne dokumentacije ugotovi, da so površine objektov večje, je potrebno urediti še dodaten dovoz,
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti,
– potreben odmik med objekti ali potrebna protipožarna ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih kot jih zahteva SIST DIN 14090, površine za intervencijo gasilcev so zagotovljene na ulici Trg izgnancev,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z zunanjim hidrantnim omrežjem na notranjih dvoriščih v vsaki posamezni urbani enoti.
(2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni v grafičnih prilogah.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev. Ureditev glavnih poti v širšem območju se izvede na način, da je omogočen nujen intervencijski dostop.
(4) V sklopu projektne dokumentacije je potrebno obdelati:
– zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,
– poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila,
– potrebna je ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč.
X. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
33. člen
Vsa zemljišča znotraj OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. V primeru kakršnega koli posega v obstoječe objekte, gradnje novega objekta, ali ureditve na zemljišču, so obvezna določila tega odloka tako glede namenske rabe kot ostalih pogojev.
Na območju enote TI-6 se lahko dotrajani obstoječi objekti odstranijo in se zemljišče do začetka gradnje novih objektov uredi kot parkirišče.
XI. ETAPNOST IZVAJANJA
34. člen
Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
35. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ter se zanje pridobi soglasje pristojnega nosilca urejanja prostora oziroma soglasodajalca.
(2) Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja oziroma na sosednjih območjih ter niso v nasprotju z javno koristjo.
(4) V grafičnih prilogah (Zazidalna situacija) so gabariti objektov podani kot maksimalni gabariti. Dovoljeni so manjši gabariti. Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščnim v grafičnih prilogah. Tolerance samih objektov so možne v območju, ki ga označujejo obstoječa ulična gradbena linija ter gradbena linija na zahodni strani.
(5) Zaradi urejanja lastništva je v urbani enoti TI-7 dopustna nova parcelacija (prilagajanje obstoječi parcelaciji) ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev predmetne urbane enote. Nova parcelacija, ki jo potrdi pristojna občinska služba, mora biti usklajena in soglasno sprejeta s strani vseh lastnikov.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
36. člen
(1) Pri gradnji v nizu in izvajanju podkletitev je investitor dolžan sosednje in okoliške objekte zavarovati pred poškodbami ter lastnike sosednjih objektov o predvidenih delih predhodno obvestiti. V primeru nastale škode, le-to krije investitor.
(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije in pred pričetkom del (vsake faze) je investitor dolžan skleniti z Občino Brežice dogovor o transportnih poteh v času gradnje.
(3) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(4) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
37. člen
Po realizaciji prostorskih ureditev in gradenj, načrtovanih s tem OPPN, je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega, kulturno varstvenega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.
XV. KONČNE DOLOČBE
38. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka na območju OPPN, opredeljenem v 5. členu tega odloka, prenehajo veljati določila Odloka o ureditvenem načrtu Mestno jedro – Brežice (Uradni list RS, št. 27/94, 74/97, 69/01, 4/02, 36/02, 82/04 in 118/05).
39. člen
(nadzor)
(1) OPPN iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na pristojnem oddelku za prostor Občine Brežice.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
40. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-3/2008
Brežice, dne 27. julija 2009
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.
