Na podlagi 14. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 19. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07) je Občinski svet Občine Trebnje na 27. redni seji Občinskega sveta Občine Trebnje dne 29. 7. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom Vrhpeč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) OPPN ureja prostor kamnoloma Vrhpeč, investitorja Cestnega gradbenega podjetja d.d., Ljubljanska cesta 47, Novo mesto.
Pripravljalec prostorskega akta je Občina Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje.
OPPN je izdelal K.A.B. d.o.o. projektiranje in urbanizem, Glavni trg 2, Novo mesto. Številka načrta je OPPN–2/2007; datum februar 2008.
(2) Namen OPPN je, da določi urbanistične in krajinske rešitve predvidene prostorske ureditve, lokacijske in tehnične pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov ter druge pogoje, zahteve in ukrepe za izvedbo načrtovane prostorske ureditve. V okviru OPPN se določi podrobnejša zasnova sedanje in bodoče namenske rabe z organizacijo dejavnosti v prostoru, zasnova prometa in komunalne opreme območja, še zlasti pa pogoje eksploatacije in v tej zvezi sanacije območja
(3) Celotna površina kamnoloma meri 54,37 ha. Geološke raziskave so pokazale, da ob povprečnem letnem odkopu 60.000 m3 obstajajo zaloge materiala apnenca za nadaljnjih 34 let izkoriščanja oziroma obratovanja kamnoloma.
(4) OPPN obravnava izkoriščanje kamnoloma Vrhpeč v dveh fazah. Prva faza izkoriščanja zajema prostor kamnoloma opredeljenega v trenutno veljavnem prostorskem aktu občine za kamnolom, oziroma pridobivanje mineralnih surovin. Za izkoriščanje tega dela kamnoloma ima investitor veljavno dovoljenje za izkoriščanje. Sam obstoječi kamnolom in jalovišče zavzemata nekaj manjši prostor kot je določen z odločbo. Prva faza obsega 21,11 ha. Poleg osnovnega platoja je izdelanih še pet etaž s tem, da sta zgornji dve etaži že končni in v postopku sanacije – ozelenitve. Druga faza izkoriščanja predstavlja širitev kamnoloma na zahodni oziroma jugozahodni del prostora, v skupni izmeri 33,26 ha. Razvoj kamnoloma je predviden s širitvijo v zahodnem delu prostora z doslednim formiranjem etaž od zgoraj navzdol in pridobivanjem od zgoraj navzdol ter sprotno sanacijo izkoriščenih delov kamnoloma.
(5) Območje OPPN vključuje naslednje parcele: 752/1, 752/2, 752/3, 753/1, 753/2, 754/1, 754/2, 805/1, 805/2, 806/1, 806/2, 806/3, 806/4, 806/5, 809, 810, 811/1, 811/2, 812, 813/1, 813/2, 813/3, 814/1, 814/2, 815, 816 del, 817/1, 817/2 del, 818, 819/1, 819/2, 820, 821/1, 821/2, 822/1 del, 822/2 del, 823/1, 823/2, 823/9, 824/1, 824/3, 824/4, 824/5, 827/2, 827/3, 827/4, 828/1, 828/2, 829, 834/1, 836, 838, 839/1, 839/2, 840/1, 840/2, 843/1, 843/2, 843/3, 843/4, 844/1, 844/2, 844/3, 844/4, 847/1 del, 847/3 del, 847/5, 848, 849/1, 849/2, 850/1, 850/2, 850/3, 850/4, 852, 869, 870/1, 870/2, 870/4, 870/28, 870/30, 870/31, 870/32, 870/33, 870/34, 870/35, 870/56, vse k.o. Lukovek, ter poti 4226/1 del, 4228/1, 4228/2, 4229/1, 4229/2, 4229/3, 4230/1, 4230/2, 4246, 4247/1, 4247/2, 4247/3, 4247/4, 4247/5, 4247/6, 4247/7, 4248/1, 4248/2, 4250, vse k.o. Lukovek.
Kanala za odvodnjavanje jalovišč, ki se izvajata pod železniško progo, se iztekata na parcelah 734 in 738 obe k.o. Lukovek.
Dostopna cesta v kamnolom s severne strani poteka po parcelah 4226/4, 820, 4228/2 821/2, 4230/2, 824/4, 824/5, 827/4, 827/4, 827/2, 840/1, 4247/5, 4247/1, 4247/4, 4247/6, 4247/2 4277/3 znotraj OPPN vse k.o. Lukovek ter po parcelah izven območja OPPN 268/1, 4224/1, 267/1, 268/2, 275/1, 284, 4224/5, 322, 323, 324/2, 324/1, 325/1, 325/2, 329/5, 329/6, 329/8, 335/1, 335/7, 335/9, 335/8, 267/3, 311/5, 4225/2, 311/3, 311/6, 425/3, 311/4, 317/4, 317/3, 310, 4223/3, 4222, 726, 731, 728,725 in 724 vse k.o. Lukovek.
2. člen
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) OPPN je sestavljen iz tekstualnega in kartografskega dela.
(2) Tekstualni del obsega:
1. Odlok
2. Poročilo k odloku
3. Priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev povzetek za javnost
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– povzetek za javnost
– okoljsko poročilo.
(3) Kartografski del obsega:
1. Izsek iz hierarhično višjega prostorskega akta
2.1. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
2.2. Geodetska podlaga
3.1. Območja varovanj
3.2. Sanacija kamnoloma
4. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno dobro
5. Ureditvena situacija
6. Načrt parcelacije
7. Detajli.
(4) OPPN je izdelan v digitalni in analogni obliki, razen smernic, mnenj in izjav, ki so izdelana samo v analogni obliki. Digitalna zasnova je shranjena v podatkovnem formatu DWG-AutoCad – verzija 2005, obenem pa zaščitena pred nedovoljeno uporabo, spreminjanjem in uničenjem s strani nepooblaščenih.
3. člen
(Strokovne podlage)
Pri izdelavi OPPN so bile upoštevane naslednje strokovne podlage:
1. Programska zasnova za občinski lokacijski načrt za kamnolom Vrhpeč.
2. Lokacijska dokumentacija za betonarno ter rekonstrukcijo drobilnice in klasirnice apnenca (izdelovalec: Linea Mitja Žagar s.p., Trebnje, števila projekta: 299/2002, datum izdelave: januar 2002).
3. Poročilo o izvedenih vrtalnih delih (kaptažna vrtina KVP-1/02) in rezultatih črpalnega poskusa v kamnolomu Vrhpeč – pod vrhom Svete Ane (Gradišče) (Izdelovalec: Geološki zavod Slovenije, Ljubljana, številka projekta: K-II-30d/c-2/1119-a, datum izdelave: marec 2002).
4. 20kV DV in TP Vrhpeč kamnolom (Izdelovalec: Elektro Ljubljana d.d., PE Novo mesto, številka projekta: ELR4-929/2002, datum izdelave: april 2002).
5. Poročilo o arheološkem vrednotenju na območju širitve kamnoloma Vrhpeč – Sveta Ana (izdelovalec: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, datum izdelave: julij 2006).
6. Idejni rudarski projekt za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma tehničnega kamna – apnenca Vrhpeč II. faza, (izdelovalec: Minervo Control d.o.o., Ljubljana, številka projekta: 02/07-PB, datum izdelave: januar 2007).
7. Študija posledic širitve kamnoloma Vrhpeč na podzemne vode in tok reke Temenice (izdelovalec: Geologija d.o.o., Idrija, številka projekta: 1452-018/2007, datum izdelave: april 2007).
8. Okoljsko poročilo za OPPN za kamnolom Vrhpeč, Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na varovana območja narave, (izdelovalec: Oikos d.o.o., Domžale, številka projekta: 519-a, datum izdelave: maj 2007).
9. Elaborat “Kapacitetna študija optimalne rešitve lokalnega priključka na R3-651/1198 v km 4+240, kamnolom Vrhpeč«, ki je izdelan v skladu s projektnimi pogoji DRSC št. (347-09-10246/2005-03, z dne 1. 8. 2006, MzP, DRSC, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, Območje Novo mesto, Ljubljanska cesta 47, 8000 Novo mesto. Elaborat je izdelal dr. Tomaž Maher, univ. dipl. inž., marca 2008.
10. Pogoji in smernice soglasodajalcev ter ostala gradiva, ki so jih v postopku sprejemanja OPPN zahtevali posamezni nosilci urejanja prostora.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
4. člen
(ureditveno območje OPPN)
(1) Pridobivanje materiala se izvaja v etažah določene višine in širine. Odpiranje nahajališča in pripravo predstavljajo sledeča dela:
– priprava dostopnih poti na posamezne etaže
– posek gozda in čiščenje podrasti
– odstranjevanje humusa in površinske jalovine.
(2) Odkopavanje oziroma drobljenje kamninskega materiala se izvaja večinoma z vrtanjem in miniranjem in v določenem deležu, kjer to naravne danosti dovoljujejo, ali kjer je to nujno zaradi potresne varnosti, z mehaničnim pridobivanjem z ripanjem z buldožerjem ali razbijanje z bagrom s hidravličnim kladivom.
(3) Ureditveno območje se deli na naslednje funkcije sklope:
1. površine, na katerih so načrtovani trajni posegi ali objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo
– obstoječ in predviden pridobivalni prostor
– obstoječe in predvidena jalovišča (deponije)
2. površine, na katerih so predvideni posegi in objekti, potrebni le za čas obratovanja kamnoloma so organizirani na območju osnovnega platoja, in sicer:
– začasni objekti (kontejner za garderobo, upravni prostor, kemično stranišče, skladišče za rezervne dele in ročno delovno opremo ter manjše skladišče za rezervne dele in ročno delovno opremo, vse obstoječe)
– parkirišče za redno vzdrževanje strojev in vozil
– stalna delovna oprema
– drobilno sejalna naprava (primarni drobilec, sekundarni drobilec, sejalnica vhodne kamenine, sejalnica drobljene kamenine)
– betonarna s silosi za cement, zvezdasta dozirna naprava za kamnite agregate, naprava za doziranje dodatkov za betone
– tehtnica za tovorna vozila
– kaptažna vrtina z napravo za črpanje vode in kovinsko cisterno
– trafo postaja
3. objekti in naprave gospodarske infrastrukture
– dostopne poti
– ceste
– železnica.
Celotna površina kamnoloma meri 54,37 ha. Potek meje ureditvenega območja je razviden iz kartografskih prilog.
5. člen
(namenska raba prostora območja OPPN)
(1) Namenska raba prostora območja OPPN:
Osnovna namenska raba Podrobnejša namenska raba Oznaka
6. Območje prometne 6.2 Območje lokalnih cest LC
infrastrukture
6.5 Območje železniških
prog
8. Območje energetske 8.1 Območja za oskrbo z EE
infrastrukture električno energijo 20KV
8.2 Daljnovodi, kablovodi DV, KV
9. Območja komunalne in9.1 Območja za oskrbo z OV
okoljske infrastrukturevodo
9.5 Območje za ravnanje z OR
odpadki
9.6 Območje za odlaganje OO
odpadkov
11. Območja mineralnih 11.1 Območja nadzemnega LN
surovin pridobivalnega prostora
13. Območja gozdov -
2. Območja ohranjanja 2.1.1 Naravna vrednota NVDP
narave državnega pomena (Temenica
– ponori pri Dolenjih
Ponikavah, evid. št. 239)
2.3.1 Posebna varstvena PosVO
območja (Vrhtrebnje – Sv.
Ana (S13000057)
2.3.2 Ekološko pomembna EPO
območja (Temenica, 62300)
OBMOČJE PRIČAKOVANIH
NARAVNIH VREDNOT:
Karbonati koda: 62300
5. Območja varstva 5.2 Kulturna dediščina LAS
kulturne dediščine razglašena za spomenik
lokalnega pomena
(Arheološko najdišče Sv.
Ana, EŠD 8626)
8. Varovalni in varovalni pas regionalne IL
varstveni pasovi ceste III. reda, št. R3-
(območij gospodarske 651, na odseku 1198
infrastrukture, Trebnje – Novo mesto
površinskih voda in (Bučna vas))
vodne infrastrukture,
območij za potrebe
obrambe, območij
varstva pred naravnimi
nesrečami)
(2) Namenska raba prostora območja OPPN je razvidna iz kartografskega dela.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(zahteve, ki izhajajo iz vplivnih območji kamnoloma)
Glede na vplivna območja in povezave s sosednjimi območji, ki jih ima lahko kamnolom s svojim obratovanjem znotraj območja in na širše okolje, se z OPPN določajo lokacijski in tehnični pogoji, ukrepi in zahteve:
1. tehnologije izkoriščanja kamninskega materiala,
2. rekultivacije območja in biološke obnove tal, oblikovanja saniranega kamnoloma,
3. organizacije dejavnosti na osnovnem platoju,
4. ukrepi varstva pri delu in varstva zaposlenih,
5. ureditvijo prometa in cest.
7. člen
(pridobivalni prostor)
(1) Izkoriščanje kamninskega materiala bo potekalo z doslednim pridobivanjem oziroma formiranjem etaž od zgoraj navzdol in sprotno sanacijo izkoriščenih delov. Parametri etaž so naslednji:
– višina etaž: 10 m,
– minimalna širina etaže od 6–8 m
– naklon kopa kot celote je αk ≤ 50°.
(2) Izbrana višina etaž je trenutno optimalna višina, ki zagotavlja relativno normalno delo in varnost tako za zaposlene kot za okolico in okolje. Glede na ugodno smer in pad plasti je stabilnost etaž in kopa zagotovljena. Z izbrano višino etaž so zmanjšani neželeni vplivi na okolico ter izboljšani pogoji za končno sanacijo. Z izbrano višino etaže je skrajšana dolžina minskih vrtin in s tem tudi potreba po razstrelivu. Posledično so s tem tudi zmanjšani neželeni učinki miniranja. Etaže do višine 10 m so tudi z varnostnega stališča primernejše pa tudi iz stališča poznejše sanacije in rekultivacije. Končna oblika kamnoloma je prikazana v grafičnih prilogah na situaciji v merilu 1:1000. Naklon kopa kot celote zagotavlja stabilnost kamnoloma kot celote.
(3) Etaže so poimenovane od spodaj navzgor in so označene po kotah etažne ravnine. Etaže so označene enotno za obe fazi, in sicer:
– osnovni plato na koti okoli +286 m označen z E 286,
– prva etaža na koti okoli +295 m označena z E 295,
– druga etaža na koti +305 m označena z E 305,
– tretja etaža na koti +315 m označena z E 315,
– četrta etaža na koti +325 m označena z E 325,
– peta etaža na koti +335 m označena z E 335,
– šesta etaža na koti +345 m označena z E 345,
– sedma etaža na koti +355 m označena z E 355,
Vrh kamnoloma v zahodnem delu je na koti + 365 m.
Ob vrhnji etaži E 365 se izvede žična ograja višine 2,00 m. ali nasip višine 1,00 m.
(4) V vzhodnem delu kamnoloma (I. faza izkoriščanja) je izdelanih poleg osnovnega platoja še pet etaž s tem, da sta zgornji dve etaži že končni in v postopku sanacije – ozelenitve. V zahodnem delu kamnoloma sta, poleg osnovnega platoja, izdelani dve etaži od načrtovanih treh. V drugi fazi izkoriščanja bodo formirane še etaže, šteto od zgoraj navzdol, E 355, E 345, E 335, E 325 ter nadaljevalo z etažami prve faze E 315, E 305, E 295 in osnovni plato E 286. Minimalna širitev je predvidena v osrednjem delu na sedlu, ki bo omogočila sanacijo osrednjega dela južne brežine sedanjega kamnoloma ter povezavo etaž vzhodnega in zahodnega dela. Vse etaže so praviloma prehodne in imajo najmanj en dostop.
(5) Glede na velikost, klimatske pogoje in položaj kamnoloma in jalovišča v bregu, zadostuje naravno zračenje.
(6) Padavinske vode, ki ne poniknejo v maso, se scejajo po pobočju in iz etaž v smeri odprtega kamnoloma in osnovne etaže E 286 in dalje proti severu po urejenem odvodnem kanalu ob severnem robu kamnoloma preko usedalnikov do propustov ter do ponikalnic reke Temenice severno od kamnoloma. Za preprečevanje odnašanja drobnih frakcij v potok je v odvodnem kanalu predvidena ureditev usedalnika večjih dimenzij, ki bo sposoben zajeti tudi večje pritoke meteorne vode. Usedalnik bo potrebno redno čistiti, še posebno pa po vsakem večjem deževju.
8. člen
(jalovišča)
(1) Za prvo fazo izkoriščanja je namenjeno obstoječe jalovišče na severni strani železniške proge. Jalovišče je praktično že zapolnjeno, tako, da se bo za drugo fazo izkoriščanja moralo uporabljati novo jalovišče.
(2) Na jalovišču I. faze je potrebno odstraniti kopasto nasuti material, izvesti naklon 1:2 in rekultivirati tla.
(3) Jalovišče II. faze se nahaja na zahodnem delu prostora OPPN. Daljnovod deli jalovišče na vzhodni in zahodni del. Skupna površina obeh delov jalovišča meri okoli 4,5 ha. Zgornja kota vzhodnega dela jalovišča je okoli +320 m, zahodnega dela pa okoli +325 m. Tu se bo deponiralo okoli 260.000 m3 materiala.
(4) Zaradi preprečevanja slučajnega kotaljenje večjih kosov gline ali kamnitega materiala ter ogrožanja železnice je potrebno na severni strani jalovišča, ob poljski poti nad železnico, izdelati varovalno oviro (potek ograje razviden iz kartografskih prilog).
(5) Nasipavanje se izvaja v plasteh od spodaj navzgor. Stabilnost oziroma varnost pred plazenjem in porušitvijo jalovišča se zagotavlja z naklonom brežine jalovišča, odvodnjavanjem jalovišča in ozelenitvijo novonastalih površin. Naklon brežine jalovišča naj bo 1:2 (26,50), oziroma najmanj nasipni kot, ki je ocenjen na okoli 30°.
(6) Za odvajanje padavinske vode se uredijo lovilni jarki, drenaže, zbirni jarki ter požiralniki severno od železniške proge (kartografska priloga). Telo jalovišča se odvodnjava z drenažnimi cevmi, ki se položijo na očiščena tla. Naklon drenažnih cevi naj znaša najmanj 5%, da je doseženo hitro odvajanje vode. Drenažne cevi se spelje v zbirne jarke, ki potekajo po obodu (ob bokih in vznožju) posameznega dela jalovišča. Zbirni jarki jalovišča se zaključijo s tremi zadrževalniki nato čez prepusta pod železniško progo do ponikovalnic severno od železnice. Na zgornjem delu jalovišča se izdelajo lovilni jarki, ki prestrežejo padavinske vode iz zaledja in jih usmerijo na zgornji ponikovalnik.
(7) Pred pričetkom odlaganja jalovine se s terena odstraniti humus, ki se deponira ob robovih pridobivalnega prostora ali na deponiji humusa. Končne brežine jalovišča se zopet humusirajo in zatravijo.
(8) Preostali del jalovine (440.000 m3), zlasti v kasnejšem času eksploatacije, se bo sproti uporabljalo za nasutje v izkoriščenih delih etaž za boljše zadrževanje vlage in uspešnejšo biološko sanacijo.
9. člen
(deponije humusa)
(1) Odstranjevanje humusa in površinske jalovine je faza dela, ki jo je potrebno enako opraviti na celotni površini izkrčenega prostora.
(2) Humus se ali odrine na robove pridobivalnega prostora ali pa deponira. Deponije humusa so predvidene ob južnem robu kamnoloma in sicer začasne na površini okoli 1 ha ter za daljši čas v južnem delu jalovišča ob odcepu ceste v kamnolom na površini okoli 0,5 ha, vendar ločeno od jalovine.
10. člen
(osnovni plato)
(1) Osnovni plato se nahaja na parcelah 870/30, 850/1 in 843/2, k.o. Lukovek. Obsega površino 7534 m2.
(2) Dostop do osnovnega platoja vodi preko javne ceste parcelne št. 4228/1 ter obstoječe dovozne ceste, ki poteka po zemljišču parcelne št. 4247, k.o. Lukovek. Zaradi bližine železniške proge Metlika–Ljubljana se zaščiti dovozna cesta z nizko odbojno varovalno ograjo od km 91+615 do km 91+673 železniške proge.
(3) V okviru platoja so zgrajeni:
1. betonarna,
2. drobilnica in klasirnica apnenca,
3. barmac.
(4) Zaradi odvajanja padavinskih voda naj ima osnovni plato E 286 rahli vzpon proti jugu in sicer generalno do 0,2%.
(5) Na območju osnovnega platoja bo zbirno mesto za ločeno zbiranje odpadkov, katere bo Komunala Trebnje odvažala enkrat tedensko na centralno deponijo Trebnje. Zbirno mesto z zabojniki za odpadke mora biti vedno dostopno za specialna komunalna vozila.
(6) Elektroenergetsko napajanje objektov je predvideno iz obstoječe trafo postaje TP Vrhpeč–Kamnolom, kjer je montiran transformator moči 630 kVA, preko NN ločenih kablovodov do betonarne in drobilnice.
(7) Za potrebe tehnološke in sanitarne vode se predvidi ločena rezervoarja oziroma cisterne s kapaciteto 30 oziroma 50 m3. Redno vodooskrbo s sanitarno vodo se izvaja preko javnih vodovodnih distributerjev. Tehnološko vodo se črpa iz lastne kaptažne vrtine.
(8) Za dispozicijo fekalnih odplak (sanitarni kontejner) se predvidi dvoprekatna nepretočna greznica neposredno ob sanitarni ploščadi. Redna praznjenja in čiščenja greznice bo izvajalo javno podjetje z odvozom na deponijo.
(9) Tehnološke odpadne vode, ki se zajemajo na betonski ploščadi betonarne in ploščadi za pranje vozil se odvajajo preko usedalnika in lovilca olj.
(10) Meteorne vode se z drobilnice odvajajo neposredno v teren. Za višek vod iz čistilnega sistema betonarne se predvidi ponikovalnica, kamor so disponirane tudi meteorne vode s platoja sanitarne ploščadi.
11. člen
(betonarna)
(1) Tehnologija betonarne je montirana v sklopu krožne ploščadi s premerom 36,00 m, na izhodiščni koti 286.50, v skrajnem vzhodnem delu platoja.
(2) Betonarna se deli na:
1. Betonsko ploščad
Na polovičnem, betonskem delu ploščadi so nameščeni:
– mešalec za pripravo mokrih in suhih betonskih mešanic volumna 1,8m3, s kapaciteto cca 60 m3/h,
– silosa za cement, kapacitete 2 x 200 t,
– cisterne za tehnološko vodo, volumna 25 m3 ter
– ostala spremljajoča tehnologija (tehtnice, dozatorji itd.)
2. Deponijo agregatov
Boksi za posamezne agregate so zvezdasto razporejeni v razpoložljivem polkrogu (30, 35 oziroma 50°). Višina pregradnih sten med boksi obsega v stičišču višino 7,50 m, kjer je nameščena naprava za doziranje agregatov v mešalec.
3. Krožno cesto
Celotna ploščad je obdana s krožno makadamsko komunikacijo NPP 6.00 m, kjer se s priključnimi radii 10 oziroma 8 m priključuje na obstoječo interno prometnico v območju. Betonski del ploščadi je obdan z betonsko muldo, povezano z usedalnikom.
4. Ploščad čistilnega sistema
Skrajni severni del ploščadi betonarne je spojen s ploščadjo čistilnega sistema, kjer so:
– ploščad za pranje vozil dimenzij 10.50 x 8.00 m,
– usedalnik,
– lovilec olj ter
– zadrževalni bazen volumna 3 m3, v katerem se izvaja recikliranje tehnološke vode s ponovim vračanjem v tehnološki proces.
5. Sanitarno ploščad
Sanitarna ploščad je locirana neposredno ob vstopu v kompleks betonarne dimenzij 8.50 x 8.50 m, z identično izhodiščno koto kot ploščad betonarne. V sklopu ploščadi sta nameščena dva tipska kontejnerja za potrebe upravnih prostorov ter pomožnih delovnih (sanitarnih) prostorov. Sanitarni kontejner je za potrebe vodooskrbe vezan na cisterno sanitarne vode (5 m3), za dispozicijo fekalnih in odpadnih vod je namenjena greznica neposredno ob ploščadi.
12. člen
(drobilnica in klasirnica apnenca)
(1) Drobilnico in klasirnico apnenca sestavljajo:
1. Vsipno korito
V okviru rekonstrukcije je nameščeno jekleno korito volumna 15 m3 na betonski ploščadi 3,50 x 2,00 m.
2. Kladivni mlin
Kladivni mlin je nameščen v okviru betonske ploščadi dimenzij 5,40 x 3,00 m.
3. Vibracijsko sito
Vibracijsko sito ločuje frakcije, ki padajo na sito s pomočjo zbirnega korita in presipnih cevi vsaka na svoj transportni trak, ki vodi do določene deponije:
– deponije frakcij od 0–4 mm: ki meri 230 m3,
– deponije frakcij od 4–8 mm: ki meri 150 m3,
– deponije frakcij od 8–16 mm: ki meri 150 m3,
– deponije frakcij od 16–32 mm: ki meri 150 m3.
(2) Za potrebe elektro stikalnih ter krmilnih naprav je v sklopu tehnološkega postrojenja zgrajen upravni objekt, ki je pritlični objekt tlorisih dimenzij 6,50 x 3,50 m, lociran neposredno ob obstoječem primarnem drobilcu. Objekt je klasično zidan ter po vertikalni zaključen z ravno streho. Obdelava fasadnih ploskev je predvidena v ometu grobe strukture.
13. člen
(določila za enostavne objekte)
V območju OPPN je dopustna tudi gradnja enostavnih objektov na osnovi veljavnih zakonov in podzakonskih aktov. Investitor pa mora pred začetkom gradnje enostavnega objekta pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe, če leži zemljišče na katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt v območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture ali v območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano območje.
14. člen
(ploščad za redno vzdrževanje strojev in vozil)
(1) Ploščad za redno vzdrževanje strojev in vozil (hidravličnega bagerja ali nakladalnika) se locira ob dostopni poti v kamnolom. Uredi se ob smiselni uporabi določil Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil (Uradni list RS, št. 33/96).
(2) Ploščad bo dimenzij 8 x 5 m z odvodom meteorne vode v standardni troprekatni lovilec olj in maščob z izpustom. Ploščad naj bo narejena iz betona MB 220 armiranega z armaturno mrežo Φ 10 mm 20 x 20 cm. Debelina plošče je 20 cm. Površino se izdela s posebnim vodotesnim betonom ali s posebno polimercementno maso na primer Hidrotes AN (KEMA Puconci), tako da bo za vodo in olje neprepustna. Možna je tudi obdelava s poliesterskim premazom.
(3) Ploščad mora biti nekoliko na terenom tako, da ne pride do nanašanja drobnega peska in mulja iz okolice. Površina naj bo v naklonu do 2% v smeri žleba, pokritega s kovinsko rešetko od koder se tekočine stekajo v lovilec olj (detajl št. kartografskih prilog). Lovilec olj in maščob naj bo tipski v treh prekatih. Meteorne vode iz tretjega prekata naj se stekajo v odvodni kanal ob ploščadi. Maščobe iz lovilca olj je potrebno vsaj en krat mesečno pregledati in po potrebi izprazniti in sicer po pooblaščenem zbiralcu. Izpust v odvodni kanal mora biti pred usedalnikom, ki preprečuje odnašanje drobnih delcev in mulja v odtok. Za ravnanje z zbiralcem olj in maščob mora investitor določiti odgovorno osebo, ki mora voditi dnevnik v katerega vpisuje redne preglede in čiščenja oljnega lovilca.
(4) Ob ploščadi je potrebno namestiti (detajl št. Kartografskih prilog) zabojnik za čistilne krpe, filtrirna sredstva in zaščitna sredstva, onesnažena z nevarnimi snovmi (klasifikacijska šifra odpadka 15 02 02*), zabojnik za zaoljeno embalažo, ki vsebuje nevarne snovi (klasifikacijska šifra odpadka 15 01 10*), posodo za začasno shranjevanje eventualno onesnažene zemljine z nenamernim izpustom olj ali goriv.
15. člen
(zbiranje in predelava gradbenih odpadkov)
(1) Investitor ima dovoljenje za zbiranje in predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov iz skupine 17 klasifikacijskega seznama odpadkov Pravilnika o ravnanju z odpadki – Priloga 1, in sicer:
+---------------+------------------------+----------+----------+
|Klasifikacijska| Naziv odpadka | Količina | Postopek |
| številka | | odpadka |predelave |
| | | (ton) | (*) |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170101 |Beton | 6000 t | R5 |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170102 |Opeka | 6000 t | R5 |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170103 |Ploščice, keramika in | 6000 t | R5 |
| |strešna opeka | | |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170107 |Mešanica betona, opeke, | 6000 t | R5 |
| |ploščic in keramike, ki | | |
| |niso zajeti v 170106 | | |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170302 |Bitumenske mešanice, ki | 1000 t | R5 |
| |niso zajeti v 170301 | | |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170508 |Tolčenec izpod | 600 t | R5 |
| |železniških tirov in | | |
| |pragov, ki ni zajet v | | |
| |170507 | | |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170604 |Izolirni materiali, ki | 600 t | R5 |
| |niso zajeti v 170601 in | | |
| |170603 | | |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170802 |Gradbeni materiali na | 600 t | R5 |
| |osnovi gipsa, ki niso | | |
| |zajeti v 170801 | | |
+---------------+------------------------+----------+----------+
| 170904 |Mešani gradbeni odpadki | 6000 t | R5 |
| |in odpadki pri rušenju | | |
| |objektov, ki niso | | |
| |zajeti v 170901 in | | |
| |170903 | | |
+----------------------------------------+----------+----------+
|SKUPAJ (v vseh predelovalnih enotah – | 32.800 | |
|kamnolomih) | ton/leto | |
+----------------------------------------+----------+----------+
* R5 Recikliranje / pridobivanje drugih anorganskih
materialov
(2) Skupna količina gradbenih odpadkov se nanaša na predelavo in zbiranje gradbene odpadke v vseh kamnolomih, ki so v lasti investitorja.
16. člen
(sanacija in rekultivacija kamnoloma)
(1) V skladu z določili Zakona o rudarstvu se izkoriščanje kamnoloma lahko izvaja le na podlagi rudarskega projekta za zapiranje rudnika oziroma izvajanje del sanacije. Določilo o opustitvi izkoriščanja se razume kot opustitev izkoriščanja posamezne etaže ali celo samo dela etaže. Le na ta način je sprotna sanacija izvedljiva.
(2) Sanacija kamnoloma se izvaja takoj po končanem odkopavanju posamezne etaže in sicer tako, da se ob urejeno brežino navozi zemlja in humus, se poravna in zatravi ter ob primernem letnem času zasadi avtohtono grmičevje in drevje. Po končanem odkopavanju naslednje etaže se postopek ponovi na tej etaži in tako do osnovne etaže. Vsa dela se izvajajo izključno od zgoraj navzdol. Spodnji del brežine se lahko izoblikuje tudi z nasipanjem bodisi z materialom iz kamnoloma ali materialom z jalovišča.
(3) S ciljem sanacije se lahko izvaja tudi zasipavanje kamnoloma in sicer se v kamnolom lahko odlaga neonesnažena jalovina ali inertni odpadki, ki nastajajo pri izkoriščanju, obogatitvi in predelavi mineralnih surovin iz kamnoloma. Za zasipavanje se lahko uporabi tudi zemeljske izkope in umetno pripravljena zemljina. Nasipavanje se izvaja v plasteh debeline do 0,5 m, ki jih je potrebno poravnati ter nekoliko potlačiti z buldožerjem ali bagrom ali pa manjšim valjarjem. Za tako zasipavanje ne veljajo določila veljavnih Pravilnikov o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, spremembe in dopolnitve 45/00, 20/01) in Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00) in zato ni potrebno posebno dovoljenje. Tako zasipavanje je sestavni del tehnološkega postopka izkoriščanja.
(4) Na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, je izvajalec dolžan izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju.
(5) Brežine kamnoloma bodo predstavljale novo pobočje grebena, ki bo premaknjen severno za okoli 100 m (na zahodnem delu nekoliko več, na vzhodnem pa manj). Delovne brežine, ki so lahko v naklonu do 75° je v končni fazi oblikovati v naklonu 70° ali manj. Brežine etaž z naklonom okoli 70° bodo ostale v glavnem nezaraščene. Horizontalne prehode je potrebno oblikovati v loku tako, da ni ostrih lomov. Zlasti je potrebno biti pozoren pri prehodih v naravni teren, da so ti čim manj izraziti.
(6) Biološka obnova se usmeri v ponovno vzpostavitev prvotne kulture to je gozd in travniki. Rekultivacija je izvedljiva le v ravnih in položnejših delih to je na etažnih ravninah kamnoloma in na brežinah jalovišča.
(7) Na pripravljena tla se navozi ali nasuje najmanj 30–50 cm zemlje in humusa. Te površine je potrebno takoj zatraviti s primerno travno deteljno mešanico. V primernem letnem času zasaditi avtohtone vrste dreves in grmovnic v skupinah ali posamično v posebej pripravljene jame. Na celotnem območju naj bo saditev mešana. Naravna in umetna ozelenitev naj potekata vzporedno. Sadijo naj se:
– drevesne vrste – bukev (fagus sylvatica), bor (pinus sylvestris), smreka (picea), vrba (salix alba)
– grmičevje – navadna kalina (Ligustrum vulgare), navadna krhlika (Fran rhamnus gula), česmin (Berberis vulgaris), dren rdeči (Cornus sanquinea), dren rumeni (Cornus mas), robida (Rubus sp.), leska (Corilus avellana), srobot (Clematis vitalba)
– zelišča – krivček (Epimedium alpinum), črni teloh (Helleborus niger), gozdna lakota (Galium sylvaticum), orlova praprot (Pteridium aguillinum), osat (Cirsium sp.), navadni jagodnjak (Fragorisa vesca)
– trave – navadna šošuljica (Cala magrostis sp.), gozdna glota (Brachipodium sylvatica), gorska bilnica (Festuca drymea).
(8) Izbiro rastlinskih vrst in nadzor nad izvajanjem del opravi gozdarski strokovnjak.
(9) Sanacija naj se izvaja sproti ter tako spremlja rezultate le-te in opravlja eventualne potrebne popravke.
(10) Po enakem načelu se rekultivirajo brežine jalovišč. Glede na relativno položen naklon brežine, ki je 1:2, bo le-to možno v celoti zatraviti ter zasaditi avtohtono grmovje in posamična drevesa.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
17. člen
(komunalna infrastruktura)
(1) Vodovodno omrežje:
Na območju kamnoloma Vrhpeč ni vodovoda v upravljanju Komunale Trebnje, zato priključitev na javni vodovod Trebnje ni možna.
(2) Kanalizacija
Padavinske vode, ki ne proniknejo v maso se scejajo po pobočju in iz etaž v smeri odprtega kamnoloma in osnovne etaže E 286 in dalje proti severu po urejenem odvodnem kanalu ob severnem robu kamnoloma preko usedalnikov do propustov ter do ponikalnic reke Temenice severno od kamnoloma.
Za preprečevanje odnašanja drobnih frakcij se v odvodnem kanalu uredi usedalnik večjih dimenzij, ki bo sposoben zajeti tudi večje pritoke meteorne vode. Usedalnik je potrebno redno čistiti, še posebno pa po vsakem večjem deževju. Izpust v odvodni kanal mora biti pred usedalnikom, ki preprečuje odnašanje drobnih delcev in mulja v odtok.
Za ravnanje z zbiralcem olj in maščob mora investitor določiti odgovorno osebo, ki mora voditi dnevnik v katerega vpisuje redne preglede in čiščenja oljnega lovilca.
(3) Odpadki
Na območju kamnoloma je potrebno predvideti zbirno mesto za ločeno zbiranje odpadkov, katere bo Komunala Trebnje odvažala enkrat tedensko na centralno deponijo Trebnje. Zbirno mesto z zabojniki za odpadke mora biti vedno dostopno za specialna komunalna vozila.
18. člen
(ceste)
(1) Na cestah in dostopnih poteh mora biti zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozori na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.
(2) Obravnavano območje OPPN Vrhpeč se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste III. reda št. R3-651, na odseku 1198 Trebnje–Novo mesto (Bučna vas), od km 4,275 do km 4,530, na levi strani v smeri stacionaže državne ceste.
(3) Izvede se rekonstrukcija obstoječega priključka na R3-651, odsek 1198 Trebnje–Novo mesto (Bučna vas) v km 4+240 z izvedbo zavijalnega pasu. Sedanji priključek se rekonstruirata in uredi pravokotno na R3-651 odsek Trebnje–Novo mesto
– izvede se zavijalni pas iz smeri Trebnja v dolžini cca 25 m,
– na priključku se izvedejo 15 m uvozno izvozni radii, ki omogočajo varen promet za kamione s priklopnikom,
– v območju priključka je niveleta priključne ceste 3%-3,5%,
– širina regionalne ceste se v območju priključka spremeni na naslednji profil:
vozna pasova 2 x 2,75 m + razširitev za merodajno vozilo zaradi R = 44 m
srednji vozni pas 1 x 2,75 + razširitev za merodajno vozilo
bankina/berma 2 x 1.00 m
– zagotovi se preglednost priključka,
– v območju priključka se omeji hitrost na 40 km/uro in izvede ustrezna prometna signalizacija.
Rekonstrukcija se izvaja po posebnem projektu skladno z 28. členom Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in zahtevam DRSC. Pri tem se upošteva stališče DRSC, da je v nadaljnjih fazah projektiranja potrebno zaradi neugodnega poteka ceste (dvojna krivina) pred priključkom sorazmerno podaljšati območje obdelave in tako pred začetkom levozavijalnega pasu ustrezno voditi oziroma usmerjati promet.
(4) Če bi zaradi gradbenih del na območju kamnoloma prišlo do onesnaženja državne ceste in ostalega dela prometnih površin, jih mora posamezen izvajalec del takoj očistiti na svoje oziroma investitorjeve stroške. Redno čiščenje državne ceste in ostalih cestnih površin je obvezno med vso gradnjo in takoj po dokončanju del.
(5) Za varnost prometa na državni cesti in zavarovanje delovišč v skladu s predpisi o varstvu pri delu je odgovoren izvajalec del. Izvajalec del mora zaradi izvajanja del upoštevati Zakon o varnosti cestnega prometa.
(6) Gradbena dela ne smejo ovirati prometa na državni cesti. Zaradi preglednosti na državni cesti mora biti ves material od zunanjega roba vozišča državne ceste oddaljen vsaj 3,0 m ali tudi več, če to zahteva preglednost na tej državni cesti, in odložen ter shranjen, tako da je zagotovljena varnost prometa na njej.
(7) Posamezen izvajalec del je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del pri gradnji ter je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na državni cesti ali bi bila povzročena uporabnikom te ceste zaradi tehnologije izvajanja del.
(8) Če bi bili zaradi gradnje uničeni mejniki cestnega sveta, jih je investitor dolžan na svoje stroške po pooblaščeni, usposobljeni in registrirani organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje.
(9) Izvede se dostopna cesta v kamnolom s severne strani z navezavo kamnoloma na spremljajoče ceste na AC, in sicer deviacijo JP-1 (del AC programa) v dolžini cca 1000 m.
Trasa poteka od kamnoloma preko obstoječega rekonstruiranega nivojskega nezavarovanega cestnega prehoda v km 91+677 proge Ljubljana–Novo mesto–Metlika–drž. m. čez železniško progo. Izvede se zavarovanje nivojskega železniškega prehoda. Cesta se na to ureja po obstoječih JP 926821 v dolžini 706 m do 1-5 Deviacije JP (del AC programa), delno poteka po tej, na to poljskih poteh v dolžini 288 m do deviacije JP-1, ki poteka ob AC.
Predvidi se naslednji
profil: vozna pasova 2 x 2,50 m +
razširitev za merodajno vozilo
bankina/berma 2 x 0,50 m
Po pogojih Dars št. 402-25-/08-PDP/VD-093 se predvidi:
– Ureditev deviacije JP-1 se v celotnem poteku ob AC do vzhodnega priključka na avtocesto in izvede z ustreznimi elementi horizontalnega in vertikalnega poteka, ki omogočajo kamionski promet;
– Upoštevati tudi prilagajanje obstoječe in projektirane infrastrukture ob AC in dodatne ureditve po pogojih Dars;
– Deviacija 1-1 se podaljša za 75 m ter uredi križišče z deviacijo javne poti JP-1 in ustrezno prometno signalizacijo;
– Zagotoviti preglednost in ustrezno prometno signalizacijo v križišču z deviacijo 1-5;
– Vse ureditve se izvajajo po posebnem projektu ter jih je potrebno uskladiti s projektnimi rešitvami PGD, PZI avtoceste, odsek Ponikve–Hrastje;
– V projektu je potrebno upoštevati Uredbe o DLN (Uradni list RS, št. 85/06), varovalni pas AC, bodočo širitev AC za en prometni pas (min. 7 m od roba cestnega telesa ter druge pogoje Darsa.
Lastnik kamnoloma je dolžan zgraditi povezovalno cesto na vzhodni priključek avtoceste in potrebne deviacije po pogojih in predhodnem soglasju Dars v enem letu po dokončanju izgradnje avtoceste.
Vsi stroški bremenijo investitorja.
19. člen
(dostopne poti na etaže)
(1) Osnovno vodilo je izkoristiti vse možnosti že obstoječih poti.
(2) Dostopna pot na vrh kamnoloma, ki vodi po obstoječi poti z južne strani po sedlu nad kmetijo Krevs, je namenjena kot zasilna pot za dovoz vrtalne opreme in opreme za prerivanje materiala in odstranjevanje zemlje in humusa.
(3) Druga dostopna pot na vrh se izdela z zahodne strani po obstoječi poljski poti, ki se podaljšala ob predvidenem zgornjem robu izkopa in se priključi na prej navedeno pot. Ta pot nadomešča vse obstoječe poljske ali gozdne poti znotraj pridobivalnega prostora, ki bodo z izkoriščanjem kamnoloma odpravljene.
(4) Dostopne poti na etaže in eventualne medetaže so za zahodni del z zahodne strani po obstoječih gozdnih poteh. Za odvoz materiala se poti primerno uredi oziroma razširiti.
(5) Poti se izdela z naklonom do 20% (približno 1:5). Izjemoma, če ni druge možnosti je naklon krajših poti lahko tudi večji vendar praviloma ne več kot 30%. Širina poti mora biti najmanj 4 m od tega na čvrstem raščenem terenu (v zaseku) najmanj 3 m. Urejeno mora biti odvajanje padavinske vode ter zaščita roba, kjer bi utegnilo priti do zdrsa delovnega stroja ali vozila. Zaščita je praviloma narejena iz zemeljskega nasipa višine najmanj 1 m (kartografske priloge).
(6) Etažne poti so praviloma speljane znotraj pridobivalnega prostora. Pri tem so v največji možni meri izkoriščene že obstoječe poti, ki jih bo večinoma potrebno le nekoliko urediti in razširiti.
(7) Predvidene transportne razdalje v zahodnem delu so okoli 1 km. Na poteh je potrebno izdelati izogibališča na vsakih 200 m. Za izdelavo poti je v čim večji meri potrebno uporabiti obstoječe gozdne poti, ki jih je le urediti za prevoz z kamioni.
20. člen
(železnica)
(1) Lokacija ureditvenega območja OPPN je od KM 91+250 do KM 92+300, levo železniške proge Ljubljana–Metlika (gledano proti Ljubljani). Nove etaže so predvidene od KM 91 + 900 do KM 92+300.
(2) Nivojski cestni prehod v km 91+677 proge Ljubljana–Novo mesto–Metlika–drž. m. ni zavarovan, Ob izvedbi dostopne ceste v kamnolom s severne strani z navezavo kamnoloma na spremljajoče ceste se uredi z zavarovanjem obstoječega nivojskega nezavarovanega cestnega prehoda v km 91+677 proge Ljubljana–Novo mesto–Metlika–drž. m.
(3) Predvidene ceste morajo biti oddaljene min. 8.00 m od osi skrajnega obstoječega tira, objekti višine do 15.00 m morajo biti oddaljeni minimalno 12.00 m od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0,5 m k minimalni oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira,
(4) Novo jalovišče je nad žel. progo in je zato predvidena varovalna ovira za primer kotaljenja kamna ali gline.
(5) Odvodnjavanje jalovišča je predvideno z drenažami in ponikovalnimi kotanjami severne od železniške proge. Vode je potrebno zajeti in kontrolirano odvesti na nižje ležeči teren (na drugo stran žel. proge). Izvedeta se kanala pod železniško progo in sicer v km 92+022 na parcelah 813/2 in 734 in 92+255 na parcelah 753/1, 738 in 4246 vse k.o. Lukovek.
(6) Za vsak objekt v 208 metrskem varovalnem progovnem pasu železnice, oziroma 206 m naselju (merjeno od osi tira na vsako stran žel. proge) je potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v žel. prometu (ZVZeIP, Uradni list RS, št. 61/07) in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji, proti vplivu blodečih tokov zaradi v prihodnosti elektrificirane žel. proge.
(7) Za vsak objekt, ki bo lociran v železniškem varovalnem progovnem pasu, si bodo morali investitorji pridobiti soglasje h gradnji od Slovenskih železnic d.o.o.
(8) Pred izdajo soglasja h gradnji se v žel. varovalnem progovnem pasu ne sme pričeti z nobenimi gradbenimi deli.
21. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Preko območja urejanja potekajo 20 kV vodi, na parc št. 4247 k.o. Lukovek pa je TP Vrhpeč Kamnolom 2I/0,42 kV. Potek vodov je razviden iz grafičnih prilog.
(2) Najmanj 7 dni pred pričetkom posega v prostor je potrebno zagotoviti zakoličbo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav ter nadzor nad izvedbo del s strani upravljavca elektroenergetskega omrežja. V primeru del v bližini 20 kV vodov in naprav je potrebno naročiti varnosten izklop. Investitor je odgovoren za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del.
(3) Za ureditev križanj je potrebno:
– vse tangence na območju urejanja projektno obdelati,
– tangirane vode in naprave prestaviti (trase morebitnih prestavitev je potrebno uskladiti z Elektro Ljubljana d.d.),
– prestavljene vode predhodno nadomestiti z novimi, s čemer bo zagotovljeno nemoteno napajanje obstoječih odjemalcev.
(4) Umetno osvetljevanje
Stalna razsvetljava kamnoloma in jalovišča ni predvidena a se možnost umetnega osvetljevanja dopušča v kolikor bo potreba po tem. Pri tem se razsvetljavo kamnoloma lahko glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) razvršča med razsvetljavo nepokritih površin proizvodnih gradbenih inženirskih objektov in stavb, skladišč in drugih nepokritih površin za izvajanje proizvodne dejavnosti (razsvetljava proizvodnega objekta).
Območje posega je predvideno na robu naravnega okolja. Zato neustrezna izvedba osvetljevanja lahko vpliva na živalstvo, predvsem na ptice, žuželke in netopirje (vpliv na selitve, biološki ritem – glej vplivi posega na živalstvo in rastlinstvo).
Omilitveni ukrepi in priporočila za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja:
– Upravljavec razsvetljave kamnoloma, mora zagotoviti, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem ne presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%.
– Osvetljenost delovnih mest v kamnolomu lahko presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%, če upravljavec kamnoloma kot delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je za izvajanje delovnega procesa na delovnih mestih potrebna višja raven osvetljenosti.
– Za razsvetljavo, se morajo uporabiti svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.
– Upravljavec razsvetljave mora zagotoviti, da je v dnevnem času od jutra do večera razsvetljava ugasnjena.
– Razsvetljave ni treba ugasniti v zelo slabih vremenskih razmerah (npr. v gosti megli, močnem dežju ali sneženju).
– Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
– Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Varovani prostori so tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas. Mejne vrednosti za osvetljenost na oknih varovanih prostorov so določene glede na oddaljenost okna od najbližjega roba površine, ki je osvetljena z razsvetljavo. Ker je najbližji varovani prostor od območja kamnoloma oddaljen več kot 20 m, znaša mejna vrednost za osvetljenost od večera do 24. ure uporablja 2 lx, mejna vrednost za osvetljenost od 24. ure do jutra pa 0,2 lx. Osvetljenost na oknih varovanih prostorov se ugotavlja na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna.
– Uporabijo se naj svetila, ki oddajajo nizke vrednosti UV svetlobe.
– Razsvetljava naj bo načrtovana tako, da bo mogoče določeno število svetil, ki niso tehnološko potrebna, ločeno izklopiti.
22. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
Obstoječe TK omrežje poteka po zračni telefonski liniji ob železniški progi. Iz predmetne linije je izveden tudi telefonski priključek za objekt v kamnolomu.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
23. člen
(1) Predhodni arheološki pregledi in vrednotenje na območju širitve kamnoloma so potrdili obstoj arheološkega najdišča, za katerega se domneva, da gre za sledi prazgodovinskega naselja.
Zaradi ogrožanja in uničenja arheološkega najdišča bo potrebno na platoju na zemljiščih parc. št. 823/2, 823/9 in 822/1, k. o. Lukovek, (EŠD 27968) izvesti arheološka izkopavanja na površini okoli 40 x 40 metrov. Za izvedbo arheoloških raziskav in arheološkega izkopavanj je potrebno pridobiti soglasje ministra skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
Znotraj registriranega arheološkega najdbišča Vrhpeč – Arheološko najdišče Sv. Ana (EŠD 8626) širitve pridobivalnega prostora niso možne, ampak zgolj sanacija obstoječega stanja.
Med eksploatacijo je treba preprečevati negativne vplive (hrup, prah, tresljaji) na enoto kulturne dediščine Vrhpeč –Cerkev sv. Ane (EŠD 2603) ter omogočiti njeno delovanje kot sakralnega objekta, ki je vpet v turistično ponudbo širšega prostora. S posebnimi ureditvami je treba preprečiti poglede z območja cerkve neposredno v območje delovanja kamnoloma.
Sanacijo obstoječega kamnoloma (pred cerkvijo sv. Ane) je potrebno izvesti takoj.
Za poseganje v južni rob kamnoloma je potrebno pridobiti soglasje pristojne javne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) V sodelovanju s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije naj se pripravi način sporočanja in ukrepanja ob morebitnem odkritju arheološko pomembnih elementov.
(3) Zaradi vsebinske in krajinske občutljivosti prostora naj bo eksploatacija usmerjena v končno podobo reliefa. Etaže kamnoloma naj postopno in mehko prehajajo v naravni teren. Naklon brežin naj se spreminja, kjer je to mogoče. Sanacija in rekultivacija naj se izvajajo sproti, od zgoraj navzdol, z avtohtonimi vrstami habitatnega tipa bukovih gozdov (Luzulo Fagetum).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
24. člen
(splošne usmeritve za varovanje okolja)
Morebitne pritožbe prebivalstva v povezavi s transportom in miniranjem naj se preuči in, kolikor je to mogoče, upošteva. Redno naj se izvajajo vzdrževalna dela na okoliških cestah. Nosilec izvedbe je investitor, ukrepi naj se izvajajo celoten čas izvajanja OPPN, uspešnost pa naj spremljajo investitor in lokalna skupnost.
Na posebnih varstvenih območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
– Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
– Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim'manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
– Na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
25. člen
(ohranjanje narave)
(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom Vrhpeč« (ZRSVN, OE Novo mesto, september 2007), ki so priloga odloku in se hranijo na sedežu občine Trebnje.
(2) Zaradi varovanja habitata črtastega medvedka je potrebno gozdni rob ustrezno vrstno in slojevito strukturirati.
(3) Z namenom varovanja naravne vrednote Temenice (evid. st. 239) se izvedejo naslednji posegi:
– z obstoječega jalovišča I. faze naj se odstrani kopasto nasuto jalovino, da bo preprečeno plazenje in spiranje zemljine ter kamninskega materiala na naravno vrednoto, da bo vsaj delno vzpostavljeno prvotno stanje terena;
– ob nasipu železnice naj se vzpostavi prvotna travna brežina, ki naj bo v primernem naklonu. Brežino naj se dodatno utrdi in zasadi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami;
– spodnji rob jalovišča naj se umakne od gozdne meje (od gozdne poti) vsaj za 5 metrov;
– padavinske vode naj se predhodno očisti oziroma spelje preko usedalnikov, da bo preprečeno spiranje najfinejših frakcij na naravno vrednoto,
– razstreljevanje naj bo po količini in načinu miniranja v največji možni meri omiljeno.
– v primeru, da se zazna kakršne koli spremembe na reki Temenici (fosilna struga, ponori, podzemni tok), naj se dela ustavijo ter skupaj s pristojnimi službami preučijo nadaljnje možnosti eksploatacije kamnoloma na območju ohranjanja narave;
– na podlagi ugotovitev študije »Študija posledic širitve kamnoloma Vrhpeč na podzemne vode in tok reke Temenice« naj se pri širitvi kamnoloma upošteva naslednje varnostne ukrepe:
– miniranje hribine naj se izvaja ob strogem spoštovanju z rudarskim projektom predvidenih omejitev;
– pri delih naj se predhodno ugotavlja kompaktnost hribine oziroma nastopanje kraških pojavov – večjih razpok in kavern v območju nad predvidenim podzemnim tokom reke Temenice. Ta ukrep naj bi se izvajal sproti z napredovanjem spodnje etaže kamnoloma. Glede na dejstvo, da bo osnovna etaža (osnovni plato) na koti + 286 m v večjem obsegu dosegljiva šele v zadnji fazi izkoriščanja II. faze kamnoloma, je možno ta preizkus izvesti na skrajnem dosegljivem delu na zahodni strani platoja in pozneje eno etažo višje (E 295). Vrtine bi bile zavrtane v mreži 50 x 50 m, in sicer po sistemu vrtanja na prah. Globina vrtanja naj bi bila 30 m, to je nekako do kote +250-260 m. V primeru večjih razpok ali kavern, bi se v tistem območju gostota vrtin povečala tako, da bi bilo možno omejiti praznino;
– v obstoječo vrtino v kamnolomu KVP-1/02 naj se vgradi sonda za zvezno merjenje gladine podzemne vode. Podatke se arhivira digitalno in 1-krat letno pregleda ter izdela poročilo.
(4) Če investitor odkrije potencialno naravno vrednoto, mora o tem takoj obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo narave.
(5) Zaradi ohranjanja ekološko pomembnega območja Temenica (62300) naj bo eksploatacija usmerjena v končno podobo reliefa. Etaže kamnoloma naj postopno in mehko prehajajo v naravni teren. Naklon brežin naj se spreminja, kjer je to mogoče. Sanacija in rekultivacija naj se izvajajo sproti, od zgoraj navzdol, z avtohtonimi vrstami habitatnega tipa bukovih gozdov (Luzulo Fagetum).
Na območju ekološko pomembnega območja je potrebno pri izvajanju predvidenih posegov, izkoriščanju in sanaciji kamnoloma upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– zaradi vsebinske občutljivosti prostora in vizualno izpostavljenega in prepoznavnega griča Gradišče – Sv. Ana predvsem s severne strani, naj bo eksploatacija usmerjena v končno podobo reliefa;
– večjo pozornost naj se posveti prehodom kamnoloma v naraven teren, ki naj bojo postopni in »mehki«;
– sanirano območje naj bo kar se da nevpadljivo in naj se vklaplja v okoliski krajinski vzorec. Naklon brežin naj se, če je Ie mogoče spreminja in s tem razgiba teren, ki ga bo sicer zaradi značilnosti kamninske podlage in strmine težko rekultivirati;
– sanacijo in zasajevanje naj se izvaja sproti in sicer od zgoraj navzdol, tako da bodo učinki vidni čim prej. Pri sanaciji naj se uporablja avtohtone grmovne in drevesne vrste, ki so značilne tudi za habitatni tip (9110) Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum, znotraj posebnega varstvenega območja Natura 2000;
– v primeru, da se pri zemeljskih delih odkrije kakršne koli kraške pojave (jama, brezno, zasiganost), naj se o tem takoj obvesti pristojni Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, ki bo podal nadaljnje usmeritve za delo;
(6) Varstvena priporočila za ravnanje na območju pričakovanih naravnih vrednot
V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati po 74. členu ZON. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Institut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (8. in 9. člen ZVPJ).
26. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Potrebno je upoštevati določila Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, še posebej določila o mejnih, kritičnih in koničnih ravneh. Območje kamnoloma se uvršča v IV.stopnjo varstva pred hrupom. Najbližje naseljene stavbe se uvrščajo v III. stopnjo varstva pred hrupom (4. člen Uredbe).
(2) Lastnik vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvesti prve in občasne meritve ravni hrupa.
(3) Ukrepi za varstvo pred hrupom:
– uporaba tehnično brezhibnih delovnih strojev;
– izvedba občasnih meritev hrupa pri najbližjih objektih;
– izvedba morebiti potrebnih zaščitnih ukrepov.
Nosilec izvedbe je investitor, ukrepi se izvajajo celoten čas izvajanja plana, uspešnost spremljata Rudarski inšpektor in investitor.
27. člen
(varstvo zraka)
(1) Upoštevati je potrebno določbe Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku.
(2) Prevozne poti morajo biti speljane po terenu s katerega je odstranjen humusni material.
(3) Pri samih delih v kamnolomu je treba izvajati ukrepe proti zapraševanju kot so odsesavanje vrtin, miniranje ob mirnem vremenu, filtriranje ob drobilnikih, močenje makadamskih poti in kamnine ter čiščenje asfaltnih površin.
(4) Zagotovi naj se pokrivanje kamionov v primeru voženj zelo drobnih frakcij suhega materiala ter takojšnje čiščenje razsutega tovora po cestah.
(5) Sanitarno vodo naj se v kamnolom dovaža s cisterno. Tehnološke vode se črpa iz lastne vrtine.
28. člen
(varstvo plodne zemlje)
Deponirani humusni material se uporabi za sanacijo in rekultivacijo izkoriščenih delov nahajališča. S humusom je potrebno skrbno ravnati, tako da se ohrani njegova biološka aktivnost in sicer v kupih, ki naj ne presegajo višine 3-4 m, z nabrazdano površino zaradi zadrževanja padavinske vode ter obvezno zatravitvijo površine s travnimi mešanicami in deteljo.
29. člen
(varstvo vegetacije)
(1) Posek gozda se opravi kot golosek po predhodnem evidentiranju pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Trebnje. Golosek praviloma potrebno opraviti na celotni površini, ki je določena z letnimi načrti napredovanja rudarskih del določenega dela pridobivalnega prostora.
(2) Posek je potrebno opraviti v primernem času za posek izven vegetacijske sezone, drevje in podrast pa odstraniti iz kamnoloma. Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94).
(3) Ob končnem robu poseka je le-tega potrebno izvesti tako, da se zavaruje gozdni rob. Širina varovalnega roba je najmanj ena višina dreves. Gozdni rob se izdela v trikotnem profilu (detajl kartografskih prilog). Pri tem je treba paziti zlasti na poškodbe korenin robnih dreves. V tem pasu je potrebno odstraniti visoko drevje, pustiti pa podrast.
(4) Po izvedbi posega mora biti omogočeno gospodarjenje z gozdovi in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.
(5) V skladu z 21. členom Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02) mora investitor pred posegom v gozd in gozdni prostor pridobiti dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa priložiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
(6) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo (3. člen Zakona o graditvi objektov).
(7) Drevje, predvideno za posek, je v skladu s 17. členom Zakona o gozdovih potrebno označiti; označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove – Krajevna enota Trebnje po pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij ter po detajlni zakoličbi meje območja urejanja.
(8) Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd (prvi odstavek 18. člena Zakona o gozdovih), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
(9) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren je potrebno v delu, kjer ostaja gozd, vzpostaviti v prvotno stanje. Poseg mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na preostalem gozdnem rastju in tleh.
(10) V času pogozdovanja obstaja možnost, da bo mladje objedala divjad. Zaradi tega naj se zaščitna ograja postavi tako, da bo onemogočen dostop divjadi na terase. Prostor neposredno pred čelno fronto napredovanja etaže naj bo očiščen podrasti, da ne bo privlačen za živali.
(11) Z namenom varovanja bukovih gozdov Luzulo Fagetum je potrebno:
– plastovito oblikovati gozdni rob,
– ohraniti vsej 10 metrski pas gozda na zahodnem in južnem robu kamnoloma,
– postopno sanirati izčrpani del pridobivalnega prostora z avtohtonimi vrstami rastišča Luzulo Fagetum.
30. člen
(varstvo voda)
(1) Odvajanje odpadnih voda iz kamnoloma Vrhpeč mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 41/07). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
Z jalovino ni dovoljeno zasipavati ponorov na severni strani železniške proge, material se da s pridom uporabiti na trgu ali pri sanaciji kamnoloma.
Odpadne padavinske vode z območja kamnoloma Vrhpeč je treba pred izpustom v zemljo, očistiti v usedalnikih ter tako zadržati oziroma preprečiti odnašanje drobnih frakcij v podzemni tok ponikalnic reke Temenice, Lukovskega in Dobravskega potoka. Temenica ponika severozahodno od kamnoloma, Lukovski in Dobravski potok pa ponikneta južno od naselja Jezero. Podzemni tok navedenih vodotokov poteka pod kompleksom kamnoloma in privre na površje v Zijalu na južni strani kamnoloma kot Temenica. Usedalnike je treba redno čistiti in tako preprečevati zasipavanje podzemnega toka vodotokov Temenice, Lukovskega in Dobravskega potoka s peščenim materialom.
(2) Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti so posredno določeni že v postopkih za razstreljevanje in pregledih po razstreljevanju ter postopkih za uničevanje oziroma odstranjevanje zatajenih nabojev (Pravilnik o tehničnih normativih za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi in miniranje v rudarstvu Uradni list SFRJ, št. 26/88).
(3) Na območju kamnoloma ni dovoljeno skladiščenje goriv ali maziv, ker za to ni predvidenih urejenih skladiščnih prostorov.
(4) Na zalogi morajo imeti zadostne količine absorpcijskega sredstva in krp za čiščenje platoja v primeru izpusta olja ali goriv.
(5) Zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje strojev, ki se jih uporablja pri izkoriščanju materiala, tako da je tveganje za onesnaženje čim manjše.
(6) Za eventualno rabo vode v tehnološke namene si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje v skladu s 125. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
VII. REŠITVE IN UKREPE ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
31. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Ob izvajanju del v kamnolomu mora biti zagotovljena ustrezna gasilna oprema in viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V smislu Zakona o varstvu pred požari je organizacija dolžna izdelati protipožarni načrt. Vsi zaposleni morajo biti poučeni o ravnanju v primeru požara, kakor tudi z ukrepi za odstranjevanje nevarnosti požara.
(3) V skladu z Odlokom o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 26/93) je določenem letnem času (sušnem obdobju), prepovedano sežiganje grmičevja in kmetijskih ostankov izven urejenega kurišča. Isto velja tudi za ostanke papirne in kartonske embalaže uporabljenih razstrelilnih sredstev.
(4) Pri pripravi projektne dokumentacije morajo biti upoštevani projektni pogoji za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara
– pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru
– varen umik ljudi in premoženja
– omejevanje širjenja ognja in dima ob požaru
– učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje
– zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.
32. člen
(varstveni ukrepi pri vrtanju, razstreljevanju, odrivanju, odkopavanju, nakladanju, transportu, razkladanju in predelavi)
(1) Pri delu je potrebno spoštovati določila:
– Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Uradni list RS, št. 68/03);
– Zakon o eksplozivih (ZE – UPB 1 Uradni list RS, št. 100/05);
– Pravilnik o evidencah o eksplozivih, ki jih vodijo pravne osebe in podjetniki (Uradni list RS, št. 82/03)
– Pravilnik o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi (Uradni list RS, št. 82/03 in 95/04)
– Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03);
– Zakon o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99).
– Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) ter upoštevati pogoje Slovenskih železnic d.o.o.
(2) Splošni varnostni ukrepi pri razstreljevanju:
– z razstrelilnimi sredstvi smejo delati samo strokovno usposobljene osebe, ki jih za to delo določi tehnični vodja,
– pred pričetkom razstreljevanja mora odgovorni vodja miniranja pregledati delovišče in okolico ter zlasti ugotoviti ogroženo področje,
– vodja miniranja mora poskrbeti, da se v času polnjenja minskih vrtin v neposredni bližini ne zadržujejo druge osebe in ne izvajajo druga dela,
– o času razstreljevanja je potrebno obvestiti krajane na krajevno običajni ali drugače dogovorjeni način,
– vodja miniranja je odgovoren za razmestitev stražarjev, ki morajo biti poučeni o svojih zadolžitvah,
– ob miniranju je treba obvezno izvajati predpisane zvočne signale,
– ob sproženju min je potrebno izvesti zaporo prometa na cesti v kamnolom. Zapora mora biti izvedena z ustrezno signalizacijo s prometnimi znaki in fizično z letvami.
(3) Miniranje mora biti načrtovano tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov in sicer pred:
– razmetom miniranega materiala,
– zračnim udarnim valom (detonacijo),
– potresom, ki nastane pri miniranju,
– varnost pred strupenimi in dušljivimi učinki miniranja ter varnost pred toplotnimi učinki miniranja.
(4) Miniranje naj se izvaja z manjšimi polnitvami in z milisekundnim proženjem detonacij.
(5) Splošna meja ogroženega področja za ljudi znaša 150–200 m in za objekte 100–150 m. V ogroženem področju se morajo ljudje in mobilna oprema umakniti s prostega izven ogroženega področja ali v varen zaklon. Za varen zaklon se šteje vsak zidan objekt z AB ploščo oddaljen od mesta miniranja najmanj 100 m.
(6) Investitor naj opravi meritve vibracij zaradi miniranja pri najbližji stanovanjski hiši.
33. člen
(varstveni ukrepi pri delu)
(1) Pri delu v kamnolomu morajo biti zagotovljeni:
– splošni varnostni ukrepi pri delu z delovnimi stroji,
– posebni ukrepi varstva pri delu morajo biti zagotovljeni za nakladanje, transport, razkladanje, predelavo,
– prva pomoč v skladu s Pravilnikom o opremi in postopku za prvo pomoč in o organizaciji reševalne službe za primer nesreče pri delu (Uradni list SRS, št. 21/71),
– zavarovanje kamnoloma med obratovanjem,
– zavarovanje prostora po končnem izkoriščanju.
(2) Če bi se, zlasti v zimskem času, moralo delati v temi, je potrebno skladno z določili Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03), doseči zahtevano osvetljenost območjih, na katerih se dela, in osvetljenost delovne opreme.
VIII. NAČRT PARCELACIJE
34. člen
(1) Območje OPPN vključuje naslednje parcele k.o. Lukovek:
Faza Parcele št. (vse k.o.
Lukovek)
Prostor Zemljišča 821/1, 821/2, 824/3, 824/4,
obstoječega 824/5, 827/2, 827/3, 827/4,
kamnoloma – 828/1, 839/1, 840/1, 840/2,
I. faza 843/1, 843/2, 843/3, 844/4,
850/2, 850/3, 850/4, 869,
870/1, 870/2, 870/4,
870/28, 870/30, 870/31,
870/32, 870/33, 870/34,
870/35, 870/56
Poti 4228/2, 4230/1, 4230/2,
4247/1, 4247/2, 4247/3,
4247/4, 4247/5, 4247/6,
4247/7, 4248/1, 4248/2,
4250
Predlagani Zemljišča 752/1, 752/2, 752/3, 753/1,
pridobivalni 753/2, 754/1, 754/2, 805/1,
prostor – 805/2, 806/1, 806/2, 806/3,
II. faza 806/4, 806/5, 809, 810,
811/1, 811/2, 812, 813/1,
813/2, 813/3, 814/1, 814/2,
815, 816 del, 817/1, 817/2
del, 818, 819/1, 819/2,
820, 822/1 del, 822/2 del,
823/1, 823/2, 823/9, 824/1,
828/2, 829, 834/1, 836,
838, 839/2, 843/4, 844/1,
844/2, 844/3, 847/1 del,
847/3 del, 847/5, 849/2,
850/1
Poti 4226/1, 4228/1, 4228/2,
4229/1, 4229/2, 4229/3,
4246
Sanacija Zemljišča 848, 849/1, 852
Predlagani
pridobivalni
prostor –
I. faza
(2) V kartografskih prilogah so prikazane meje površin in objektov za vsako fazo posebej.
(3) Za območje kamnoloma se po tem OPPN izvaja nova parcelacija.
(4) Odstopanja od določb parcelacije tega OPPN so možna zaradi tehnoloških zahtev, vendar znotraj območji izključne rabe.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA
35. člen
(1) Območje urejanja se deli na dve fazi.
(2) V prvi fazi izkoriščanja bo imel kamnolom na zahodni strani štiri etaže in sicer od zgoraj navzdol E 315, E 305, E 295 in osnovni plato E 286. Na vzhodni strani, kjer je izkoriščanje v glavnem podrejeno sanaciji jugovzhodne brežine sedanjega kamnoloma in kjer je širitev močno omejena zaradi varovanega vrha Sv. Ane in cerkve na vrhu, je predvideno devet etaž, in sicer E 365, E 355, E 345, E 335, E 325, E 315, E 295 in osnovni plato E 286. Na določenem delu v prvi fazi na jugovzhodnem delu sedanjega kamnoloma dolžini okoli 80 m, ni možno formirati spodnje etaže E 295, ker ni prostora. Tu bo stena ostala višja, in sicer okoli 20 m. Vzhodni del prve faze je dokončen. V tem delu ni možna širitev zato je v tem delu obvezno sprotno izvajanje sanacije. V zahodnem delu je predvideno nadaljevanje druge faze, zato je v tem delu le pripraviti pogoje za sanacijo, ki se bo izvedla v primeru, da širitve ne bo.
(3) V drugi fazi izkoriščanja se bo kamnolom širil predvsem na zahodno oziroma jugozahodno stran od sedanjega kamnoloma, kjer bodo formirane še etaže od zgoraj navzdol E 355, E 345, E 335, E 325 ter nadaljevalo z etažami prve faze E 315, E 305, E 295 in osnovni plato E 286. Minimalna širitev je predvidena v osrednjem delu na sedlu, ki bo omogočila sanacije osrednjega dela južne brežine sedanjega kamnoloma ter povezavo etaž vzhodnega in zahodnega dela. Vse etaže so praviloma prehodne in imajo najmanj en dostop.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
36. člen
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, geološko, hidrološko, geomehansko ali tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve. Odstopanja so možna pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je smiselno preveriti usklajenost predvidene gradnje in določil predmetnega odloka skozi postopek izdaje projektnih pogojev in soglasij pristojnih služb k obravnavani gradnji. Enako se obravnavajo tudi drugi posegi v prostor, ki niso eksplicitno navedeni v tekstualnem in kartografskem delu predmetnega OPPN.
(2) Dopustna so:
– večja odstopanja: namembnost kompleksa ali sprememba celotnega ureditvenega območja se lahko spremeni na način, kot je predpisan za sprejem lokacijskega načrta,
– manjša odstopanja: spremembe karakteristik cest, platojev in komunalnih vodov, namembnost dela posameznega območja, če ni v nasprotju s splošnimi določili odloka, sprememba parcelacije.
(3) Dovoljena odstopanja od določil odloka:
– sprememba izvedbe etaž in lega etaž do ±10 m, če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja;
– poteki cest in poti, če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja in če niso v nasprotju s splošnimi določili odloka.
(4) Ta odstopanja so možna le v območju izključne rabe, kot jih določa ta načrt, pri čemer pa morajo biti spremembe v skladu s pogoji pristojnih organov in organizacij, ki so pridobljeni k temu lokacijskem načrtu.
(5) Dopustna so odstopanja gabaritov pri objektih in ureditvah betonarne ter deponiji agregatov, če to narekuje sprememba ali dopolnitev tehnoloških procesov. Dopustne so tudi spremembe namembnosti in spremembe vrste rabe za dejavnosti, ki bi dopolnjevale obstoječo dejavnosti.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
37. člen
(1) Po izkoriščanju oziroma ob zapiranju kamnoloma je predvidena odstranitev začasnih objektov in strojne opreme, končno oblikovanje reliefa ter končna rekultivacija območja z avtohtono vegetacijo.
(2) Poleg zahtev iz drugih določb odloka mora investitor oziroma izvajalec prostorskega posega:
– v najkrajšem možnem času odpraviti vse morebitne škodljive posledice, ki nastanejo zaradi delovanja kamnoloma,
– promet organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih prometnih zastojev,
– celotno področje kamnoloma zavarovati bodisi z zemeljskimi nasipi ali z ograjo ter postaviti opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in nevarnostjo padca v globino,
– upoštevati in izvajati potrebne ukrepe proti onesnaženju okolja.
(3) Po končanem izkoriščanju bo na nivoju osnovne etaže nastala relativno velika ravna površina (cca 7 ha) primerna za druge dejavnosti. Ta dejavnost lahko predstavlja širitev obstoječe ali sorodne dejavnosti in gradnjo skladišč ter manipulativnih površin.
XII. ROKI ZA IZVEDBO PROSTORSKE UREDITVE IN ZA PRIDOBITEV ZEMLJIŠČ
38. člen
(1) Na območju ureditve predmetnega OPPN se ne uveljavlja predkupna pravica Občine Trebnje.
(2) Pristojne inšpekcijske službe opravljajo nadzor nad izvajanjem določil odloka predmetnega OPPN.
(3) Na podlagi tega OPPN se med investitorjem in občino sklene pogodbo v skladu z veljavno zakonodajo, ki bo vsebovala tudi obveznosti o dodatnem vzdrževanju lokalnih cest in ostale infrastrukture izven območja OPPN.
(4) Pri izdelavi projektno tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati vse smernice in mnenja, ki so sestavni del tega lokacijskega načrta.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN OBČINE V ZVEZI Z OPREMLJANJEM ZEMLJIŠČ S KOMUNALNO INFRASTRUKTURO
39. člen
Na podlagi tega OPPN ne bo potrebna gradnja dodatne komunalne infrastrukture znotraj območja OPPN. Obveznosti investitorja glede gradnje, rekonstrukcij in vzdrževalnih del na cestni in komunalni infrastrukturi bodo opredeljene v pogodbi navedeni v 38. členu tega odloka.
XIV. NADZOR
40. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem odloka predmetnega OPPN opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Enota Novo mesto ter Rudarski inšpektorat RS.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati za to območje določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Trebnje /planske celote 1,3,4,5/ (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91 in Uradni list RS, št. 15/9, 24/00, 7/02, 91/02, 59/04, 21/05, 65/06), Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje /planske celote 1,3,4,5/ (Uradni list RS, št. 113/07) in Obvezna razlaga 13., 28., 29., 30., 38.a in 39. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje – planske celote 1,3,4,5 (Uradni list RS, št. 108/08).
42. člen
(vpogled)
OPPN je stalno na vpogled na Občini Trebnje, Upravni enoti Trebnje in naročniku Občinskega podrobnega prostorskega načrta.
43. člen
(uveljavitev)
Odlok začne veljati v osmih dneh od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-15/2009
Trebnje, dne 29. julija 2009
Župan
Občine Trebnje
Alojzij Kastelic l.r.
