Na podlagi prvega odstavka 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1 in 33/07 – ZPNačrt) v zvezi z drugim odstavkom 94. člena in tretjim odstavkom 103. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni lokacijski načrt za avtocesto na odseku Koseze–Kozarje (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelal Projektivni atelje – Prostor, d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 1265/05, junij 2009.
(3) Oznake ureditev, navedene v 6., 7., 8., 16., 18., 19., 20., 22., 24. in 32. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.
(4) Dimenzije in umestitev posameznih ureditev in objektov so razvidne iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.

(1) Ta uredba določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko in arhitekturno oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, odstopanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Umestitev in načrt parcelacije in sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Ljubljana.

(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti (območje trase avtoceste Koseze–Kozarje), in parcele oziroma dele parcel na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, območje dodatnih vodnih ureditev), ki jih zahteva gradnja avtoceste Koseze–Kozarje.
(2) Območje trase avtoceste Koseze–Kozarje obsega naslednje parcele oziroma dele parcel v katastrskih občinah:
– k.o. Grič: 870/2, 870/3, 870/4, 870/5, 870/6, 871/2, 876, 877/4, 877/5, 880/6, 880/8, 1503/1, 1503/2, 1504/1 in 1504/2;
– k.o. Dravlje: 1630/6, 1632/2, 1633/3, 1633/7, 1634/2, 1634/4, 1634/7, 1634/9, 1635/3, 1635/6, 1635/7, 1635/8, 1635/9, 1636/16, 1636/17, 1636/20, 1636/22, 1639/5, 1639/6, 1639/7, 1641/2, 1642, 1643/4, 1678/6, 1678/7, 1678/9, 1678/11, 1678/15, 1678/16, 1850, 1865 in 1866;
– k.o. Brdo: 1238/2, 1241/4, 1241/6, 1241/9, 1241/10, 1241/11, 1241/12, 1243/2, 1243/3, 1244/5, 1244/6, 1245/1, 1245/4, 1245/7, 1245/9, 1245/11, 1461, 1481, 1482/2, 1482/3, 1482/4, 1483/2, 1496/1, 1496/2, 1497/2, 1498/2, 1500/2, 1505, 1506/2, 1532/5, 1532/7, 1532/8, 1533/2, 1535, 1536, 1537, 1538, 1539, 1540/1, 1540/6, 1567/1, 1567/3, 1587/1, 1588/1, 1588/2, 1622/1, 1622/2, 1623, 1624, 1866/2, 1866/6, 1866/7, 1866/10, 1866/11, 1866/12, 1866/14, 1889/3, 1889/4, 1889/5, 1889/8, 1891/4, 1891/5, 1891/6, 1891/9, 1891/10, 1891/11, 1892/4, 2196/2, 2196/3, 2196/5, 2196/6, 2196/7, 2198, 2200/1, 2200/2, 2201, 2202, 2203 in 2204;
– k.o. Šujica: 302/1, 302/2, 302/4, 302/7, 308, 2166/5, 2166/6, 2166/8, 2172/6, 2172/29, 2195, 2196;
– k.o. Dobrova: 1780/1, 1780/2, 1783/1, 1783/2, 1788/2, 1788/3, 1805/1, 1805/2, 1813/1, 1813/2, 1813/3, 1815/2, 1816/1, 1826/1, 1826/3, 1826/7, 1826/8, 1826/9, 1826/12, 1829/4, 1829/5, 1835/1, 1846/1, 3081/1, 3081/4, 3081/5, 3081/8, 3081/9, 3083/1, 3085/1, 3084/3, 3084/4, 3085/2, 3086/1, 3088/3, 3096/4, 3096/6, 3096/7, 3108/1, 3108/2, 3108/4, 3184 in 3185.
(3) Območje prestavitev komunalne in energetske infrastrukture ter naprav in omrežja zvez, ki jih zahteva gradnja avtoceste Koseze–Kozarje, obsega naslednje dodatne parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:
a) vodovod:
– k. o. Brdo: 1589/9;
b) srednjenapetostni električni vod:
– k.o. Brdo: 1570/2, 1571/4, 1889/6 in 1889/7;
– k.o. Šujica: 305/2;
– k.o. Dobrova: 1815/4, 1815/5 in 3084/5;
c) nizkonapetostni električni vodi:
– k.o. Brdo: 1557/3, 1567/2, 1570/2 in 1571/4;
d) javna razsvetljava:
– k.o. Dravlje: 1678/10;
e) telekomunikacijski vod:
– k.o. Glince: 853/1;
– k.o. Dravlje: 1630/5 in 1634/6;
f) plin:
– k.o. Brdo: 1582;
– k.o. Šujica: 305/4;
g) kanalizacija:
– k.o. Brdo: 1567/2.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– območje izključne rabe avtoceste Koseze–Kozarje z vsemi objekti in ureditvami,
– območje ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje okoljevarstvenih ukrepov,
– območje ureditve obstoječih vodotokov in ureditve regulacij.

V državnem lokacijskem načrtu je obravnavani odsek avtoceste Koseze–Kozarje (v nadaljnjem besedilu: avtocesta) opredeljen z oznako A2 - 0014.

(1) Avtocesta se izvede kot šestpasovnica z odstavnimi pasovi, vmesnim ločilnim pasom ter zaviralnimi in pospeševalnimi pasovi.
(2) Horizontalni potek avtoceste: njena dolžina je 2 670 m. Trasa načrtovane avtoceste se na severu v km 0 + 000, navezuje na predhodni avtocestni odsek Šentvid–Koseze. V nadaljevanju se usmeri proti jugu po obstoječi štiripasovni avtocesti do km 2 + 670, kjer se naveže na obstoječo avtocesto v razcepu Kozarje.
(3) Vertikalni potek avtoceste: začne se na južni strani avtocestnega odseka Šentvid–Koseze, kjer se trasa spušča, prehaja pod nadvoz, do najnižje točke v km 0 + 405 in prečka z mostom potok Glinščico. V nadaljevanju se vzpenja, mimo priključka Brdo, preko podvoza, mimo motela Mons in Lesnine ter doseže v km 1 + 371 najvišjo točko, nato se prične spuščati proti razcepu Kozarje, s potekom pod nadvozom Ceste na Bokalce, preko podvoza ceste na Vrhovce, mosta čez potok Gradaščico in pod nadvozom Ceste Dolomitskega odreda, do km 2 + 670. Niveleta trase sledi niveleti obstoječe ceste.
(4) Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo računsko hitrost 100 km/h. Najmanjši polmer horizontalnih krivin znaša 700 m, največji vzdolžni nagib pa 2,33%. Konkavni polmer vertikalne krivine je 21 000 m, konveksni polmer pa 15 000 m.
(5) Projektirani normalni prečni profil avtoceste znaša 31,40 m in ga sestavljajo: šest voznih pasov širine 3,50 m, dva robna pasova širine 0,50 m in srednji ločilni pas širine 4,00 m, dva odstavna pasova širine 2,70 m in dve bankini širine 1,50 m. Zaviralni in pospeševalni pasovi so dolgi 250 m in široki 3,00 m.
(6) Enosmerni priključni kraki imajo normalni prečni profil 5,70 m.
(7) Priključek Brdo je lociran v km 0 + 880, kjer avtocesta prečka cesto Pot za Brdom. Vzhodni del priključka je oblikovan kot del deteljice. Zahodni del priključka ostaja nespremenjen. Cesta Pot za Brdom bo potekala v podvozu. Priključek obsega:
– krak A v okvirni dolžini 50 m,
– krak B v okvirni dolžini 20 m,
– krak C v okvirni dolžini 140 m,
– krak D v okvirni dolžini 90 m,
– izključevalno-vključevalni krak priključka Brdo v okvirni dolžini 630 m.
(8) Priključek Brdo se naveže na Pot za Brdom v krožnem križišču.

Zaradi gradnje avtoceste se izvedejo naslednje deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest:
– deviacija 1-1, cesta za Grič, v km 0 + 80 m avtoceste, okvirna dolžina 160 m, normalni prečni profil 8,50 m asfalt;
– deviacija 1-1a, dostopna pot do zadrževalnika LO1, med km 0 + 160 in km 0 + 465 avtoceste, okvirne dolžine 320 m, normalni prečni profil 4,00 m makadam;
– deviacija 1-2, Pot za Brdom, v km 0 + 925 avtoceste, okvirne dolžine 170 m, normalni prečni profil 10,00 m asfalt;
– deviacija 1-2a, dostopna pot do zadrževalnika LO2, med km 0 + 620 in km 0 + 940 avtoceste, okvirne dolžine 440 m, normalni prečni profil 4,00 m makadam;
– deviacija 1-3, Ceste na Bokalce, v km 1 + 505 avtoceste, normalni prečni profil 12,30 m, okvirne dolžine 140 m;
– deviacija 1-4, Ceste na Vrhovce, v km 1 + 847 avtoceste, normalni prečni profil 8,00 m, okvirne dolžine 120 m;
– deviacija 1-4a, dostopna pot do zadrževalnika LO3, med km 1 + 850 in km 2 + 125 avtoceste, okvirne dolžine 260 m, normalni prečni profil 4,00 m makadam;
– deviacija 1-5, Ceste Dolomitskega odreda, v km 2 + 263 avtoceste, normalni prečni profil 11,80 m, okvirne dolžine 150 m asfalt.

(1) Nadvozi se izvedejo v dolžinah od 85,0 m do 106,0 m:
– nadvoz 4-1 za lokalno cesto Koseze–Grič,
– nadvoz 4-2 za cesto na Bokalce,
– nadvoz 4-3 za cesto Dolomitskega odreda.
(2) Podvoza se izvedeta v dolžinah od 9,40 m do 30,00 m in širinah do 35,00 m:
– podvoz 3-2 za Pot za Brdom,
– podvoz 3-3 za cesto na Vrhovce.
(3) Mostova se izvedeta v dimenzijah od 9,50 m do 50,60 m:
– most 5-1 čez potok Glinščico,
– most 5-2 čez Gradaščico dolžine.
(4) Na trasi avtoceste se zgradi podvoz 3-1 za Pot za Brdom v kraku C, okvirne dolžine 30,00 m in okvirne širine 9,20 m.

(1) Za priključkom Brdo je načrtovan spremljajoči objekt tipa 2 (v nadaljnjem besedilu: bencinski servis Brdo).
(2) Bencinski servis Brdo na vzhodni strani avtoceste obsega:
– bencinsko črpalko,
– pritličen objekt z bifejem in trgovino s površino okvirno 320 m2,
– parkirišče 23 + 62 parkirnih mest za osebna vozila, 9 parkirnih mest za avtobuse ter prostor za avtodome (4 parkirnih mest),
– prostor za počitek in rekreacijo.

(1) Ob avtocesti in priključnih krakih priključka se postavi obojestranska zaščitna varovalna ograja. Ograja je visoka najmanj 1,80 m in je odmaknjena od pete nasipa, vrha nasipa oziroma od roba jarka od 1,00 m do 2,00 m. Potek ograje je odvisen od horizontalnega in vertikalnega poteka trase avtoceste, priključnih krakov in konfiguracije terena.
(2) Istočasno se ob sami avtocesti, deviacijah in priključnih krakih postavi enostranska varnostna odbojna ograja z distančniki z zaključnimi elementi in opremljena s svetlobnimi odbojniki. Od roba asfalta je odmaknjena najmanj 0,50 m, višina njenega zgornjega roba pa se prilagaja tipu ograje.
(3) Na območju mostov in nad podpornimi zidovi je dopustna izvedba betonskih varnostnih ograj na zunanji strani vozišča v kombinaciji z vzdrževalnim hodnikom in kovinsko ograjo. Betonska varnostna ograja ob srednjem ločilnem pasu z vzdrževalnim hodnikom in kovinsko ograjo pa je dopustna samo tam, kjer sta leva in desna polovica objekta razmaknjeni. Betonske varnostne ograje naj ne presegajo višine 0,81 m.
(4) Platoji za klic v sili, ki so na nasipih, višjih od 2,00 m, se na zunanji strani zaščitijo z varnostno ograjo.

Del trase avtoceste poteka v nasipu, višine od 1,00 m do 6,0 m. Nasipi se oblikujejo v nagibu 1 : 1,5 in z blago zaokrožitvijo na dnu. Med bencinskim servisom Brdo in cesto Pot za Brdom se izvede nasip z armirano zemljino, višine do 9,0 m.

(1) Pri vseh objektih se upoštevajo sodobna načela oblikovanja ter urbana in krajinska podoba prostora tako, da se čimbolj vključujejo v okolje.
(2) Nadvozi morajo biti oblikovani tako, da je vzpostavljen vizualni stik s prostorom. V ta namen se podporni stebri oblikujejo tako, da se ohrani odprtost prostora.
(3) Oporni in podporni zidovi se izvedejo tako, da so strukturirani ali obloženi s kamnito oblogo, njihova višina in agresivnost pa ublaženi z uporabo vegetacije.
(4) Varovalne in protihrupne zaščite se izvedejo tako, da ne poudarjajo avtocestnega telesa pri pogledih iz okolice.
(5) Območje priključka Brdo se arhitekturno in krajinsko oblikuje, vmesni prostor med priključnimi kraki in avtocesto mora biti v največji možni meri zapolnjen in ustrezno ozelenjen.
(6) Na območju bencinskega servisa se načrtuje ureditev objekta ob avtocesti, ki je posebej izstopajoča, zato se v nadaljnjih fazah projektiranja in v skladu s projektnimi pogoji in to uredbo zagotovi kvalitetno in podrobnejšo ter celovito arhitekturno in krajinsko oblikovanje objekta in zunanje ureditve.
(7) Najemnik bencinskega servisa mora morebitne tipizirane arhitekturne in krajinske izvedbe podrediti ali prilagoditi zasnovi celotnega območja postaje ter arhitekturnim in krajinskim značilnostim prostora. Značilna podoba družbe oziroma podjetja se lahko ohranja v mikrourbani opremi, napisih, izveskih in ostalih sestavinah celostne podobe. Praviloma se bencinska črpalka, bife in trgovina uredijo v enem objektu.
(8) Celotno območje bencinskega servisa se zavaruje z varovalno ograjo.
(9) Protihrupne zaščite iz 32. člena te uredbe se zaradi kratke dolžine odseka oblikovno navezujejo na že izvedene tipe protihrupnih ograj v obravnavanem območju, nasipi pa na kar se da naravno oblikovanost terena.
(10) Na mestih, kjer se izvede vkop ali nasip, se brežina zasadi z ustrezno vegetacijo, skladno z načrtom krajinske arhitekture. Brežina iz armirane zemljine ob bencinskem servisu Brdo se gosto zasadi.

(1) Obcestni prostor se poveže z reliefnimi značilnostmi prostora, s krajinskimi vzorci, s sonaravno ureditvijo vodotokov, z obsaditvijo protihrupnih zidov in z obnovo gozdnih robov.
(2) Na trasi avtoceste se izvede naslednja ureditev obcestnega prostora:
– vse brežine v vkopu se oblikujejo v naklonu 1 : 1,5 ali položnejšem, z zaokroženim iztekom v obstoječi teren (brežine se uredijo samo z zemljino, urejanje z betonskimi elementi, razen izjem, pa ni dopustno);
– vse brežine v nasipu se oblikujejo v naklonu 1 : 1,5 ali položnejšem, s konkavnim iztekom v teren;
– na zunanji strani netransparentnih protihrupnih ograj se zasadijo drevesa in vzpenjavke, ki jih je treba usmerjati po ograji navzgor tako dolgo, da se prevesijo na drugo stran;
– površine ob avtocesti se uredijo kot trata;
– točkovne zasaditve se izvedejo sklenjeno v kombinaciji dreves in grmovnic;
– gozdni robovi se obnovijo z uporabo grmovnih in ponekod drevesnih vrst. Uporabijo se vrste rastlin, ki imajo široko ekološko amplitudo;
– zadrževalni bazeni meteornih voda z avtoceste se obsadijo z grmovnicami, ponekod tudi z drevjem.

Zaradi gradnje avtoceste se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekti. Njihovo projektiranje in gradnja morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav in v skladu s to uredbo.

(1) Na trasi avtoceste se:
– zgradi cevovod za oskrbo bencinskega servisa Brdo od km 1 + 60 do km 1 + 140 v okvirni dolžini 96 m;
– prestavi obstoječi cevovod od km 1 + 530 do km 1 + 556 avtoceste v okvirni dolžini 144 m, križanje z avtocesto se izvede v zaščitni cevi v km 1 + 556, kot križanja 900.
(2) Vsa križanja vodovodov z avtocesto se izvajajo z zaščitnimi cevmi in z obojestranskimi jaški z vgrajenimi zasuni. Vsa križanja vodovoda s plinovodom se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca plinovoda.

(1) Onesnažene vode z vozišča se zajemajo s kanalizacijo, z odprtimi jarki in muldami.
(2) S cestnih površin zbrane onesnažene vode se pred izpustom v naravni recipient ustrezno očistijo. Na celotnem odseku avtoceste se v struge naravnih odvodnikov spušča le voda, ki po kakovosti ustreza predpisom s področja varovanja voda.
(3) Na celotni trasi se izdelajo trije zadrževalni bazeni za čiščenje, opremljeni z lovilci olja, skladno s predpisi o izpustih snovi in toplote pri odvodnjavanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. Zagotovi se njihovo redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih se obravnava kot posebni odpadek.
(4) Kanalizacija se zgradi z vodotesnimi cevmi od DN 250 mm do DN 800 mm. Za odvodnjavanje ceste se izvedejo požiralniki iz PEHD DN 500 mm in vezne cevi iz PEHD DN 200 mm. Material se dokončno določi pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(5) Kanalizacija avtoceste je namenjena izključno padavinskim odpadnim vodam s cestnih površin. Priključevanje odpadnih voda iz drugih objektov ni dovoljeno.
(6) Po izgradnji objektov se brežine zatravijo in obsadijo. Vsi armiranobetonski ali betonski deli (prelivni jaški, cevovodi) se izvedejo vodotesno. Vsi objekti morajo biti dostopni za čiščenje in vzdrževanje.

(1) Zgradi se odpadni kanal za bencinski servis Brdo med km 1 + 036 in km 1 + 312 avtoceste, okvirne dolžine 290 m.
(2) Križanje odpadnega kanala z avtocesto se izvaja z zaščitnimi cevmi, pod prometnimi površinami parkirišč pa se cevi obbetonirajo. Pokrovi obstoječih jaškov se prilagodijo ureditvam.

(1) Na območju avtoceste se izvedejo naslednje ureditve na elektroenergetskem omrežju in objektih:
1. nadomesti se obstoječi kablovod (v nadaljnjem besedilu: SNKB) 10(20) kV transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP) Bokalce, z oznako Vk1, z novim v konstrukciji nadvoza 4-2, v okvirni dolžini 230 m;
2. nadomesti se obstoječa kabelska kanalizacija in obstoječi SNKB 10(20) kV razdelilne postaje (v nadaljnjem besedilu: RP) Kozarje–daljnovod 20 kV Črnuče–RP Kozarje, z oznako Vk3, ki križa avtocesto v km 2 + 335, v okvirni dolžini 225 m;
3. zgradi se nov SNKB 10(20) kV z oznako Vk4, od RP Kozarje do jaška na parceli številka 1635/7 k. o. Dravlje, z odcepom do TP bencinski servis Brdo, v okvirni dolžini 3173 m;
4. zgradi se nov SNKB 10(20) kV z oznako Vk5, od RP Kozarje do jaška v km 2 + 660 in do predvidene TP razsvetljava Kozarje, z oznako TP1, v okvirni dolžini 540 m;
5. zgradi se kabelska kanalizacija z oznako KK1:
– PVC-cevi 4 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm od obstoječega jaška na parceli številka 1635/7 k. o. Dravlje do km 0 + 925 avtoceste, v okvirni dolžini 895 m,
– PVC-cevi 4 x 160 mm in dvojčka PEHD 2 x 50 mm na deviaciji 1-1 ceste Koseze–Grič, v dolžini 140 m;
6. zgradi se kabelska kanalizacija z oznako KK2:
– PVC-cevi 4 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm od km 0 + 925 avtoceste do km 2 + 303 avtoceste, v okvirni dolžini 1400 m,
– PVC-cevi 6 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm od km 2 + 310 avtoceste do RP Kozarje, v okvirni dolžini 67 m,
– PVC-cevi 6 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm na deviaciji 1-3 Ceste na Bokalce, v dolžini 105 m,
– PVC-cevi 6 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm od jaška v km 2 + 230 do RP Kozarje, v dolžini 155 m;
7. zgradi se kabelska kanalizacija z oznako KK3:
– PVC-cevi 4 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm od km 0 + 925 avtoceste do odcepa za bencinski servis Brdo, v okvirni dolžini 130 m,
– PVC-cevi 8 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm od jaška v krožišču v smeri ceste Pot za Brdom, v dolžini 65 m;
8. zgradi se kabelska kanalizacija z oznako KK4, in sicer PVC-cevi 6 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm od km 0 + 920 avtoceste do bencinskega servisa Brdo, v okvirni dolžini 82 m;
9. zgradi se kabelska kanalizacija z oznako KK5, in sicer PVC-cevi 12 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm v km 2 + 230 avtoceste, v okvirni dolžini 150 m;
10. zgradi se kabelska kanalizacija z oznako KK6, in sicer PVC-cevi 4 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm od km 2 + 310 avtoceste do jaška v km 2 + 660, v okvirni dolžini 360 m;
11. zgradi se transformatorska postaja TP1 Razsvetljava Kozarje 20/0,4 kV, v km 2 + 635 avtoceste;
12. zgradi se transformatorska postaja TP bencinski servis Brdo 20/0,4 kV na območju servisa v km 1 + 000 avtoceste;
13. obstoječi kabel 2 x NN 683/A, z oznako NN1, NN2, se nadomesti z novim v konstrukciji nadvoza 4-2, v okvirni dolžini 140 m;
14. nadomesti se obstoječi kabel 3 x NN 0,4 kV, z oznako NN3, NN4 in NN5, ki križa avtocesto v km 2 + 336, v okvirni dolžini 150 m.
(2) Na območju avtoceste se izvedejo še:
1. kabelska kanalizacija z oznako KK1, in sicer 1 x PVC-cevi 6 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm od obstoječega jaška na parceli številka 1635/7 k.o. Dravlje, do km 0 + 925 avtoceste, v okvirni dolžini 895 m;
2. kabelska kanalizacija z oznako KK2:
– PVC-cevi 9 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm od obstoječega jaška na parceli številka 1635/7 k.o. Dravlje, do km 0 + 925 avtoceste, v okvirni dolžini 895 m,
– kabelska kanalizacija 6 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm na deviaciji 1-4 Ceste na Vrhovce v dolžini 95 m,
– kabelska kanalizacija 12 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm od jaška v km 2 + 230 avtoceste do RP Kozarje, v dolžini 155 m;
3. kabelska kanalizacija z oznako KK3, in sicer PVC-cevi 8 x 160 mm in PEHD 2 x 50 mm od km 0 + 925 avtoceste do odcepa za bencinski servis Brdo, v okvirni dolžini 130 m;
4. kabelska kanalizacija z oznako KK6, in sicer PVC-cevi 6 x 160 mm + PEHD 2 x 50 mm, od km 2 + 310 avtoceste do TP1 v km 2 + 635 avtoceste, v dolžini 455 m.
(3) Na celotni trasi avtoceste in priključka Brdo se izvede javna razsvetljava. Izvede se tudi na celotnem razcepu Kozarje. Odstranjena javna razsvetljava zaradi gradnje objektov se nadomesti z novo.
(4) Vsa križanja kablovodov s plinovodom se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca plinovoda.

(1) Vsi posegi se izvedejo med pripravljalnimi deli. Kabli se položijo glede na končne višine nivelete cest in deviacij cest. Če to ni mogoče, je treba pred začetkom zemeljskih in gradbenih del izvesti začasno prestavitev telekomunikacijskih (v nadaljnjem besedilu: TK) kablov z območja gradbišča.
(2) Na območju načrtovane avtoceste je treba zgraditi nadomestno TK-kanalizacijo:
– kabelsko kanalizacijo s PVC (PE)-cevmi ob zahodni strani avtoceste od jaška na parc. št. 1610/5 k. o. Dravlje, v dolžini 330 m;
– kabelsko kanalizacijo s PVC (PE)-cevmi ob deviaciji 1-3, križanje z avtocesto v km 1 + 540, v skupni dolžini 236 m;
– kabelsko kanalizacijo s PVC (PE)-cevmi ob deviaciji 1-5, križanje z avtocesto v km 2 + 236, v dolžini 130 m;
– kabelsko kanalizacijo s PVC (PE)-cevmi na vzhodni strani avtoceste, od km 1 + 140 avtoceste do bencinskega servisa Brdo, v skupni dolžini 145 m.

(1) Zaradi gradnje avtoceste in drugih ureditev, določenih s to uredbo, se izvede:
– prestavitev nizkotlačnega plinovoda DN 200 0,1 bar, od km 1 + 476 do km 1 + 549 avtoceste, v okvirni dolžini 200 m, križanje avtoceste v km 1 + 560;
– zaščita srednjetlačnega plinovoda DN 250 10 bar na križanju avtoceste v km 2 + 290;
– zaščita magistralnega plinovoda M3 DN 500 67 bar na prečkanju deviacije ceste 1-1a.
(2) Vsa križanja nizkotlačnega in srednjetlačnega plinovoda z avtocesto in deviacijami cest se izvajajo z zaščitnimi cevmi.
(3) Med gradnjo se obstoječi plinovodi zaščitijo z ograjo v pasu do 20 m od gradbišča.

(1) Klic v sili odseka avtoceste se funkcionalno naveže na klic v sili odseka avtoceste Šentvid–Koseze.
(2) Ob celotni trasi avtoceste se izvede kabelska kanalizacija s pripadajočimi kabelskimi jaški in drugo opremo, potrebno za postavitev sistema klica v sili. Kabelska trasa poteka na desni strani avtoceste v odstavnem pasu.

(1) Na trasi avtoceste se porušijo naslednji objekti:
– stanovanjski objekt (9) in trije gospodarski objekti (10), Cesta Dolomitskega odreda 163, od km 2 + 340 do km 2 + 430, na vzhodni strani avtoceste, na parcelah številka 1826/1, 1826/7 in 1826/8 k. o. Dobrova;
– stanovanjski objekt (11) v gradnji, Cesta Dolomitskega odreda 165, v km 2 + 325, na vzhodni strani avtoceste, na parceli številka 3083/1 k. o. Dobrova;
– stanovanjski objekt (8) in gospodarski objekt (12), Cesta Na ključ 98, v km 2 + 300, na zahodni strani avtoceste, na parcelah številka 1829/4 in 1829/5 k. o. Dobrova.
(2) Na trasi avtoceste se delno ali v celoti odstranijo trije nadvozi (1, 4 in 7), dva mostova (2 in 6) in dva podvoza (3 in 5).

Med gradnjo se izvedejo naslednji ukrepi za varovanje tal:
– posegi v tla morajo potekati na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, in se ne smejo razširiti na dodatne površine, ne da bi bili vplivi na tla in rastline na teh območjih ustrezno ovrednoteni;
– odkrivanje tal v kar najmanjšem možnem obsegu;
– zamočvirjena zemljišča se ne smejo zasipavati;
– nasipe je treba prilagajati konfiguraciji terena;
– čim hitrejše ozelenjevanje brežin za preprečitev erozijskih procesov;
– smotrna uporaba izkopanega nenosilnega materiala;
– dovoz nosilnega gradbenega materiala po najkrajši možni poti;
– med izvajanjem del se priporočajo čim manjši posegi v relief za objekte, ki so začasni;
– za začasne prometne in gradbene površine je treba prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki morajo biti določene pred začetkom del;
– utrjevanje brežin vkopov in nasipov;
– odvodnjavanje padavinske odpadne vode s trase avtoceste mora biti urejeno po ustrezno načrtovanem drenažnem sistemu. Odtoki in sprejemniki morajo biti natančno določeni že v projektni dokumentaciji;
– pri vkopih in oblikovanju brežin nasipanega terena je treba upoštevati zaokrožitev zgornjega roba in pete nasipov, da bo prehod v teren zvezen;
– uporaba deponiranega humusa za sonaravno urejevanje brežin;
– odpadni material, ki nastane pri razlitju pogonskega goriva, mazalnega in drugega olja, hidroizolacijski in drug material, ki se uporablja na območju gradbišča in ostane pri gradbenih delih na obstoječih objektih ali prometnih površinah, se mora odstraniti skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
– na celotnem vplivnem območju je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje ostanke hidroizolacijskega materiala, ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela;
– če oskrba transportnih vozil in drugih naprav poteka na območju gradbišča, na transportnih in drugih manipulativnih površinah, morajo biti te površine utrjene.

(1) Zaradi gradnje avtoceste se vodni režim, posebno pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati.
(2) Struge obstoječih vodotokov se ohranijo v kar največji možni dolžini.
(3) Pri regulaciji vodotokov se profili oblikujejo čim bolj sonaravno in zasadijo z avtohtono obvodno vegetacijo. Vodotoki se uredijo tako, da se njihova narava bistveno ne spremeni (pretok vode, njena kakovost in biološka raznovrstnost).
(4) Prečkanje vodotokov se izvede tako, da svetli profil zagotavlja pretok 100-letne visoke vode pri varnostni višini, ki praviloma ne sme biti manjša od 1,0 m.
(5) Objekti pod avtocesto morajo zagotavljati tudi prehod za male živali in dvoživke.
(6) Na trasi avtoceste se uredijo naslednji vodotoki in odvodniki:
– regulacija 7-1 – potok Glinščica se na območju prečkanja avtoceste uredi v okvirni dolžini 10 m gor- in dolvodno,
– regulacija 7-2 – potok Glinščica, v okvirni dolžini 166 m,
– regulacija 7-3 – potok Gradaščica se na območju prečkanja avtoceste uredi v okvirni dolžini 10 m gor- in dolvodno,
– jarek 1 – zgraditev jarka od zadrževalnika LO 1 z izlivom v potok Glinščico, v okvirni dolžini 24 m,
– jarek 2 – zgraditev jarka od zadrževalnika LO 2 z izlivom v potok Glinščico, v okvirni dolžini 40 m,
– jarek 3 – zgraditev jarka od zadrževalnika LO 3 z izlivom v potok Gradaščico, v okvirni dolžini 20 m.

Na celotnem ureditvenem območju je treba izvajati naslednje ukrepe in izpolnjevati naslednje pogoje:
– gradbena dela na vplivnem območju vodotokov se izvajajo, ko je voda nizka;
– med gradnjo se morajo preprečiti neposredni posegi v strugo potoka z materialom, ki vsebuje nevarne spojine, kakršne so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine. Prav tako ne sme biti razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo (pranje gradbenih strojev z vodo iz potoka ni dovoljeno);
– pri gradnji ni dovoljeno uporabljati materiala, ki vsebuje nevarne spojine, urejeno mora biti odvajanje odpadnih in izcednih vod;
– transportni in gradbeni stroji, ki se uporabljajo pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Potrebni so nadzor gradbene mehanizacije in gradbenega materiala ter terenske meritve na potokih zaradi ugotavljanja stanja onesnaženosti med izvajanjem gradbenih del;
– za morebitno razlitje večje količine goriva, olja in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in podobnega materiala je treba pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev ter onesnaženi material preiskati s strani pooblaščene institucije, zato da se opredeli pravilno deponiranje;
– komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih naprav je treba pred odvajanjem v vode očistiti skladno s predpisi, ki urejajo področje izpustov snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda;
– odvodnjavanje cestnega telesa se mora izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje padavinskih vod z javnih cest, tako da ni mogoče neposredno odtekanje vode v površinske vodotoke. Zbiralni vodi, odtočni žlebovi in drugi gradbeni elementi na cestišču morajo biti dimenzionirani tako, da lahko sprejmejo tudi večjo količino padavinskih vod ali drugih tekočin ob prometni nesreči;
– redno vzdrževanje zadrževalnikov tako, da je njihovo delovanje (čiščenje) kar najboljše;
– zadrževalni čas vode v zadrževalnikih mora omogočiti učinkovito usedanje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Volumen zadrževalnikov je treba načrtovati tako, da bo ob razlitju zadržal celotno količino nevarne snovi;
– mulj, ki se nabira v zadrževalnikih, je treba obravnavati kot poseben odpadek.

(1) Investitor zagotovi varovanje kmetijskih zemljišč s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja avtoceste.
(2) Dostopi na kmetijske površine morajo biti ohranjeni oziroma zagotovljeni med gradnjo avtoceste in v času obratovanja avtoceste. Med gradnjo se za gradbeni prevoz uporabi obstoječa cesta. Začasni objekti in deponije se ne postavljajo na kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev, gibanje strojev pa je treba omejiti na območje same trase in na opuščene dele cestnega omrežja. Zagotovi se sodelovanje z lastniki zemljišč v začasni uporabi.
(3) Med gradnjo se zagotovi ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo, tako da sta ohranjeni njeni rodovitnost in količina ter jo bo mogoče uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč na gradbišču avtoceste. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico in rodovitno zemljo začasno odlagati na največ 1,5 m visoke nasipe.
(4) Na območjih kakovostnih kmetijskih tal se opuščene vozne poti in zemljišča, ki se poškodujejo zaradi različnih gradbenih posegov in začasne rabe med gradnjo, zravnajo na nivo okoliškega terena, se humuzirajo in uredijo kot obdelovalne površine.
(5) Investitor zagotovi spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z organizacijo gradbišča.

(1) Odstrani se le drevje do roba obcestnega prostora. Sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Prepreči se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjeni preseki se v globini ene do dveh drevesnih višin začnejo sanirati že med gradnjo in zasadijo z avtohtonimi vrstami, pri čemer je treba poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno zgradbo oziramo zastopanost vseh slojev gozda. Poseg v gozd je treba izvajati zunaj paritvene in vzrejne dobe ptic (marec–junij). Na območju gozdov se gradbišče omeji na širino avtocestnega telesa in gradbiščne poti naj ne potekajo zunaj že utrjenih cest.
(2) Investitor zagotovi spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih s sečnjo dreves.

(1) Na vplivnem območju lokacijskega načrta ni evidentiranih naravnih vrednot.
(2) Gradbišče mora biti organizirano na čim manjši površini. Na kraju prečkanja vodotokov morajo biti posegi v strugo čim manjši.

(1) Za omogočenje varnega prehajanja živali prek avtoceste se izvedejo naslednji ukrepi:
– most čez Glinščico v km 0 + 567; zagotovi se prehod (podhod) za živali ob strugi potoka s primerno ureditvijo suhe površine širine 3,0 m do 5,0 m, svetla višina nad pohodnim delom najmanj 2,0 m;
– most čez Gradaščico v km 2 + 148; zagotovi se suhi prehod za živali v enakih danostih, kakršne so obstajale prej;
– avtocesta mora biti na celotni dolžini ograjena s standardno varovalno ograjo;
– dodatne ograje za usmerjanje dvoživk niso potrebne.
(2) Posege v vodotoke je treba izvajati zunaj drstne dobe ribjih vrst (marec–junij in avgust–oktober). Pristojna ribiška družina, ki po potrebi izvede intervencijski izlov rib, se obvesti 14 dni pred gradnjo.

(1) V zvezi z arheološko dediščino mora investitor zagotoviti:
– rezervatno varstvo arheološke dediščine na celotnem območju avtoceste in spremljajočih ureditev,
– izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, ki opredelijo možno zaščitno izkopavanje,
– stalen arheološki nadzor med gradnjo,
– gradbišča, odlagališča materiala, gradbiščne poti, obvozne poti in podobne ureditve se na območjih kulturne dediščine ne načrtujejo in ne urejajo. Med gradnjo je treba fizično zavarovati kulturno dediščino, če dela potekajo v njeni neposredni bližini,
– pri nujnih prestavitvah in novogradnjah podzemnih vodov na območjih arheološke dediščine se upoštevajo usmeritve pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor obvesti regionalni zavod, pristojen za varstvo kulturne dediščine, o začetku del deset dni prej.
(3) Na vplivnem območju lokacijskega načrta je varovan kompleks graščine Bokalce (EŠD 8773), doma starejših občanov Bokalce (EŠD 18737) in vaškega jedra Kozarje (EŠD 18695). Varuje se veduta z avtoceste na graščino Bokalce. V protihrupne ograje je treba vstaviti prosojne elemente ustrezne dolžine, ki omogočajo primerno dolge sekvence pogleda.

Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi izpusti in izpusti plinov gradbenih strojev med gradnjo mora izvajalec upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise, ki urejajo emisijske norme pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
– primerno razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče (asfaltiranje, omejitev hitrosti),
– predvideti zadostno močenje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja,
– predvideti zadostno pranje dostopnih asfaltiranih poti,
– preprečevati prašenje odkritih delov trase in gradbišča,
– vlaženje sipkega materiala in nezaščitenih površin, preprečevanje raznosa materiala z gradbišča in sprotno rekultiviranje območij velikih posegov,
– servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih dizelskih izpuhov.

(1) Na podlagi napovedi prometa za leto 2027 se izvedejo ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom, ob upoštevanju konfiguracije terena in opredeljenih stopenj varstva pred hrupom glede na obstoječo namensko rabo prostora.
(2) Osnovni ukrep je uporaba absorpcijske obrabne plasti vozišča, ki zmanjša oddajanje hrupa za 2 dB(A), dodatno pa je za preobremenjena območja predvidena aktivna in pasivna protihrupna zaščita.
(3) Na trasi avtoceste se izvede naslednja aktivna protihrupna zaščita:
– absorpcijska protihrupna ograja AOP-1 med km 1 + 356 in km 1 + 520 na vzhodni strani avtoceste, na vrhu vkopa v višini 2,5 m in dolžini 170 m,
– absorpcijska protihrupna ograja AOP-2 med km 1 + 542 in km 1 + 654 na vzhodni strani avtoceste, na vrhu vkopa v višini 2,5 m in dolžini 120 m,
– absorpcijska protihrupna ograja AOP-3 med km 1 + 640 in km 1 + 970 na vzhodni strani avtoceste, v višini 5,0 m in dolžini 325 m,
– absorpcijska protihrupna ograja AOP-4 med km 1 + 820 in km 2 + 249 na zahodni strani avtoceste, v višini 2,5 m in dolžini 440 m.
(4) Obstoječa protihrupna zaščita na trasi avtoceste se prestavi in po potrebi zviša, in sicer:
– prestavitev in zvišanje obstoječe absorpcijske protihrupne ograje AOP-5 med km 2 + 280 in km 2 + 373 na vzhodni strani avtoceste, v skupni višini 4,5 m in dolžini 93 m,
– prestavitev obstoječe absorpcijske protihrupne ograje AOP-6 med km 2 + 373 in km 2 + 670 na vzhodni strani avtoceste, v višini 4,5 m in dolžini 297 m,
– prestavitev obstoječe absorpcijske protihrupne ograje AOP-7 med km 2 + 259 in km 2 + 379 na zahodni strani avtoceste, v višini 5,0 m in dolžini 120 m,
– prestavitev in zvišanje obstoječe absorpcijske protihrupne ograje AOP-8 med km 2 + 379 in km 2 + 587 na zahodni strani avtoceste, v skupni višini 4,0 m in dolžini 210 m,
– prestavitev obstoječe absorpcijske protihrupne ograje AOP-9 med km 2 + 587 in km 2 + 670 na vzhodni strani avtoceste, v višini 4,5 m in dolžini 83 m.
(5) Preveri se potrebnost izvedbe pasivne protihrupne zaščite za stanovanjske objekte:
– stanovanjski objekt Pot za Brdom 3,
– stanovanjski objekt Koreninova ulica 23,
– stanovanjski objekt Koreninova ulica 25,
– stanovanjski objekt Koreninova ulica 21,
– stanovanjski objekt Koreninova ulica 11,
– stanovanjski objekt Koreninova ulica 9,
– stanovanjski objekt Koreninova ulica 7,
– dom starejših občanov Cesta na Bokalce 51,
– stanovanjski objekt Snojeva ulica 8,
– stanovanjski objekt Snojeva ulica 6,
– stanovanjski objekt Snojeva ulica 5,
– stanovanjski objekt Snojeva ulica 4,
– stanovanjski objekt Snojeva ulica 3,
– stanovanjski objekt Snojeva ulica 2,
– stanovanjski objekt Cesta na Bokalce 28,
– stanovanjski objekt Cesta na Bokalce 39,
– stanovanjski objekt Cesta na Bokalce 39a,
– stanovanjski objekt Cesta na Bokalce 39b,
– stanovanjski objekt Cesta na Bokalce 41,
– stanovanjski objekt Cesta na Bokalce 49,
– stanovanjski objekt Cesta na Bokalce 45,
– stanovanjski objekt Vregova ulica 9,
– stanovanjski objekt Vregova ulica 7,
– stanovanjski objekt Vregova ulica 7a,
– stanovanjski objekt Vregova ulica 5,
– stanovanjski objekt Vregova ulica 1a,
– stanovanjski objekt Vregova ulica 1,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXVI 4,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXX 1,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXX 4,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXX 5,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXX 6,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXX 7,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXX 8,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXX 9,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXX 10,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXXII 1,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXXII 2,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXXII 3,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXXII 3a,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXXII 4,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXXII 5,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXXII 7,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXXII 9,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXXII 11,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXVIII 1,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXVIII 2,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXVIII 3,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXVIII 5,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXVIII 6,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXVIII 7,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXVIII 8,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXVIII 9,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXVIII 10,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXVIII 12,
– stanovanjski objekt Vrhovci cesta XXVIII 16,
– stanovanjski objekt Cesta Dolomitskega odreda 163,
– stanovanjski objekt Španova pot 6,
– stanovanjski objekt Španova pot NH,
– stanovanjski objekt Španova pot 10,
– stanovanjski objekt Španova pot 11,
– stanovanjski objekt Španova pot 8,
– stanovanjski objekt Kozarska cesta 17,
– stanovanjski objekt Kozarska cesta 15,
– stanovanjski objekt Kozarska cesta 2,
– stanovanjski objekt Jožeta Japlja 25,
– stanovanjski objekt Jožeta Japlja 23,
– stanovanjski objekt Jožeta Japlja 21,
– stanovanjski objekt Jožeta Japlja 19.
(6) Investitor med gradnjo zagotovi izvedbo protihrupne zaščite za desetletno plansko obdobje na podlagi izračuna obremenitev hrupa in jih dograjuje skladno z ugotovitvami obratovalnega monitoringa. V skladu s tem so možni odmiki od zgoraj navedenih lokacij in dimenzij.
(7) Izvajalec mora zagotoviti izvedbo monitoringa hrupa med gradnjo in ukrepe ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načina organizacije gradbišča za naseljena območja v neposredni bližini gradbišča in cest, po katerih poteka transport.
(8) Skladno z usmeritvami za oblikovanje, določenimi v 12. členu te uredbe, se lahko absorpcijske protihrupne ograje postavijo v kombinaciji s transparentno ograjo. V fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se zagotovi izvedba pasivne protihrupne zaščite za objekte, ki so v načrtovanem desetletnem obdobju čezmerno obremenjeni s hrupom.
(9) Prve meritve hrupa in obratovalni monitoring hrupa se izvajajo skladno s predpisi, ki urejajo te meritve in obratovalni monitoring hrupa glede na vire slednjega in pogoje za njegovo izvajanje. Na podlagi monitoringa mora investitor izvesti morebitne potrebne dodatne ukrepe.

(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in predvidenimi dovozi za intervencijska vozila ter po potrebi z zamenjavo, prestavitvijo ali zaščito zadevnih vodovodov, tako da bo omogočena preskrba s požarno vodo.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja mora izvajalec med gradnjo upoštevati predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, in druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo uporabo.

(1) Na celotnem odseku je predvideno okvirno 250.000 m3 viškov materiala, ki se odlaga na odlagališča, ki so opredeljena s prostorskimi akti.
(2) Manko 165.000 m3 nasipnega materiala se zagotavlja iz kamnolomov, ki imajo pridobljena potrebna dovoljenja.

(1) Ureditve, ki jih določa državni lokacijski načrt, se lahko izvedejo v naslednjih etapah:
– trasa avtoceste z ureditvijo obcestnega prostora ter vodne ureditve,
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za realizacijo načrtovanih posegov,
– deviacije cest in poti,
– ureditev platoja bencinskega servisa,
– bencinski servis,
– drugi ukrepi in ureditve,
– dograditev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati monitoringa.
(2) Etape gradnje avtoceste, spremljajočih objektov in ureditev predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno.

Območje preveritve potrebnosti izvedbe pasivne protihrupne zaščite:
– k.o. Grič: 935/4, 937/3, 938/1, 938/2, 938/3, 938/4, 943/1, 943/3, 943/6, 944/1, 944/2, 944/3, 944/4, 945 in 967/10;
– k.o. Šujica: 285/25, 305/4, 305/5, 366/1, 366/2, 366/3, 366/5, 366/6, 367/2, 367/3, 367/4, 367/6, 367/8, 367/9, 367/10, 367/11, 368/1, 368/2, 368/3, 368/5, 368/8, 368/9, 368/10, 369/1, 369/2, 369/3, 369/4, 369/6, 369/7, 369/8, 369/9, 369/10, 369/11, 369/15, 369/18, 396/14 in 369/26;
– k.o. Brdo: 1588/1, 1588/2, 1589/4, 1589/6, 1589/7, 1589/12, 1589/14, 1589/15, 1589/16, 1589/17, 1589/18, 1590/1, 1590/2, 1590/5, 1591/3, 1594, 1596/1, 1612/4, 1613/2, 1613/4, 1613/8, 1613/9, 1614/1, 1614/3, 1614/6, 1615/1, 1615/2, 1615/3, 1616/1, 1616/2, 1617/1, 1617/2, 1618/1, 1619/1, 1620/1, 1621/1, 1621/2, 1621/3 in 1622/3;
– k.o. Dobrova: 1769/1, 1769/2, 1769/3, 1769/5, 1788/1, 1807, 1809, 1812/2, 1816/1, 1816/4,1826/9, 1904/4, 1901/5, 1901/7, 1904/3, 3081/10, 3083/1, 3085/2 in 3086/1.

(1) Investitor zagotovi celosten načrt monitoringa v času obratovanja avtoceste v skladu s Poročilom o vplivih na okolje.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (površinske vode, živalstvo) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja se zasnujejo tako, da omogočajo kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring se izvede v skladu s predpisi o varstvu okolja ter usmeritvami, ki izhajajo iz Poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor je dolžan poskrbeti za dostopnost podatkov.
(3) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatna zasaditev in vegetacijska zgostitev,
– sanacija poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.

Organizacija gradbišča je omejena na širino trase posega. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in se ureja čim manj novih dovoznih poti. Obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo so:
– zagotovitev ustreznega poteka motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi eventualno služile obvozu ali transportu, transport med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa eventualna sanacija poškodb;
– za ceste, ki se uporabljajo kot gradbiščne poti, se izvede posnetek ničelnega stanja, nato pa se ustrezno uredijo in protiprašno zaščitijo, če pa nastanejo poškodbe, se odpravijo, tako da se vzpostavi takšno stanje, kakršno je bilo pred gradnjo;
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov, po gradnji pa odprava morebitnih poškodb;
– ob nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.

Obveznosti investitorja in izvajalca so še:
– uporabljati material, skladno s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah,
– obnoviti in popraviti vse infrastrukturne vode in naprave ter druge objekte, če bi se poškodovali zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev, povzročenih z gradnjo avtoceste in z njo povezanih ureditev,
– v najkrajšem možnem času odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja avtoceste,
– zgraditi dostop do zemljišč in objektov, ki v državnem lokacijskem načrtu niso opredeljeni, se pa pri nadaljnjem projektiranju in gradnji izkažejo kot nujno potrebni,
– vzdrževati varovalne ograje in vegetacijo ob avtocesti,
– vzdrževati vse vodne ureditve, zgrajene izključno za potrebe avtoceste,
– vzdrževati celoten obcestni prostor.

(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest in poti, vodnih ureditev, vodov gospodarske javne infrastrukture in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi o javnih cestah ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji morajo upravljavci tiste infrastrukture, ki ni avtocesta (deviacije cest in poti, komunalnih vodov in drugih naprav, vodnih ureditev), le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

(1) Investitor avtoceste in vseh drugih ureditev, določenih s to uredbo, razen obveznosti iz tretjega odstavka tega člena in drugega odstavka 18. člena te uredbe, je Republika Slovenija.
(2) Za spremljajoči objekt Brdo mora investitor avtoceste odkupiti vsa potrebna zemljišča.
(3) Ureditev zgornjega ustroja platoja, objektov, zunanje ureditve in pripadajoče infrastrukture na spremljajočem objektu Brdo so strošek najemnika.
(4) Ureditve, navedene v drugem odstavku 18. člena te uredbe, so strošek Elektra Ljubljana, d.d.

(1) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z njimi morajo soglašati nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov.
(4) Širina odstavnega pasu 3,0 m se šteje kot dopustno odstopanje.
(5) Pri zasnovi objekta so dopustna odstopanja od površine objekta ± 15%.
(6) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture s traso avtoceste, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi tega križanja mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja investitorja oziroma upravljavca avtoceste.
(7) Vse prestavitve, nove povezave in zaščita se izvedejo pred začetkom gradnje avtoceste skladno s pogoji upravljavcev in tehničnimi predpisi.

Na območju državnega lokacijskega načrta se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, dovoli postavitev naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni telekomunikacijski objekti,
– pomožni komunalni objekti.

Ureditveno območje po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, 28/99, 26/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, 37/01, 63/02, 52/03, 70/03 – odl. US, 64/04 in 69/04),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja VR 7/1-1, VR 7/1-2 in VR 3/4 – Bokalce (Uradni list RS, št. 8/95 in 34/97),
– Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V7 Kozarje (Uradni list SRS, št. 6/88 in 18/88 ter Uradni list RS, št. 40/92, 11/95 in 63/99),
– Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88 in 18/88 ter Uradni list RS, št. 40/92, 49/96, 63/99 in 98/99),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š3 Podutik (Uradni list SRS, št. 20/89 ter Uradni list RS, št. 58/92, 17/97, 37/98, 63/99 in 44/02),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š1 Šiška (Uradni list SRS, št. 28/89 ter Uradni list RS, št. 24/91-II., 58/92, 5/94, 24/96, 40/97, 43/00, 18/02, 55/04 in 28/05).

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (Uradni list RS, št. 72/02, 110/02 – ZUreP-1, 33/07 – ZPNačrt in 70/07) v delu, ki se nanaša na zemljišča ali dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami:
– 1630/6, 1632/2, 1633/3, 1633/7, 1634/2, 1634/4, 1634/7, 1634/9, 1635/3, 1635/7, 1635/9, 1636/16, 1636/17, 1636/20, 1636/22, 1639/6, 1639/7, 1641/2, 1643/4, 1678/6, 1678/7, 1678/9, 1678/11, 1678/16, 1850, 1865 in 1866, vse k. o. Dravlje;
– 877/5, 880/8, 1503/2 in 1504/2, vse k. o. Grič;
– 1238/2, 1241/6, 1241/9, 1241/10, 1241/11, 1241/12, 1243/2, 1243/3, 1244/5, 1244/6, 1245/4, 1245/7, 1245/9, 1245/11, 1866/9, 1866/10, 1866/12, 1866/14, 2196/2 in 2198, vse k. o. Brdo.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (Uradni list RS, št. 72/02, 110/02 – ZUreP-1, 33/07 – ZPNačrt in 70/07) uporablja za potrebe dokončanja postopkov pridobivanja lastninske pravice v korist Republike Slovenije, začetih pred uveljavitvijo te uredbe, in sicer na zemljiščih oziroma delih zemljišč iz prejšnjega odstavka.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.