Na podlagi petega odstavka 61. člena in sedmega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09) je Občinski svet Občine Brežice na 20. redni seji dne 15. 6. 2009 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za Zakot
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošne določbe)
S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o zazidalnem načrtu v Zakotu (Uradni list SRS, št. 14/79, 17/80, 66/00 – odločba US, Uradni list RS, št. 4/02). Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Zakot (v nadaljevanju: SDZN) je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p., Krško pod številko SDZN-11/08.
2. člen
(vsebina)
SDZN vsebujejo odlok, besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o SDZN
(B) Besedilo
(C) Kartografski del
– Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov M 1 : 5000
Občine Brežice
– Načrt parcel z mejo območja urejanja M 1 : 1000
– Geodetski načrt s certifikatom M 1 : 500
– Geodetski načrt z mejo območja M 1 : 500
– Situacija obstoječega stanja M 1 : 500
– Zazidalna situacija iz obstoječega ZN M 1 : 1000
– Zazidalna situacija M 1 : 250
– Načrt parcelacije M 1 : 250
– Situacija zakoličbe M 1 : 250
– Zbirna situacija infrastrukture M 1 : 250
– Prikaz vplivnega območja z ukrepi za obrambo in M 1 : 250
zaščito
(D) Priloge
– Sklep o začetku priprave SDZN
– Odločba MOP
– Izvleček iz planskega akta
– Povzetek za javnost
– Obrazložitev in utemeljitev SDZN
– Strokovne podlage
– Smernice za načrtovanje
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi SDZN
– Lastništvo
(E) Dokazila
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(meja območja)
(1) Območje osnovnega zazidalnega načrta ostane nespremenjeno. SDZN se nanašajo na parc. št. 215/2, *29/2, delno 202 (cesta) in delno 207/3, vse k.o. Zakot.
(2) Območje urejanja s SDZN je veliko cca 1.200 m2.
(3) Na severu območje meji na kmetijsko zemljišče in sadovnjak, na vzhodu na sadovnjak, na severovzhodu na manjši gozdiček, na jugu in zahodu na dvorišče obstoječe stanovanjske hiše, na jugozahodu na javno cesto.
4. člen
(ureditve izven območja SDZN)
Izven območja SDZN se izvede:
– priključitev na obstoječ vodovod v dolžini cca 5,00 m;
– priključitev na TK omrežje v dolžini cca 10,00 m;
– priključite na predvideno plinsko omrežje v dolžini cca 5,00 m.
5. člen
(skupno vplivno območje)
Skupno vplivno območje obsega parc. št.: 215/2, *29/2, 207/1, 347/1, 214/8, 215/3, 215/1, 214/1, 214/6 (pot), 214/4, 202 (cesta), 207/3, vse k.o. Zakot.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
Za 2. členom Odloka o zazidalnem načrtu za Zakot (Uradni list SRS, št. 14/79) se doda nov 2.a člen, ki se glasi:
»2.a člen
Na parc. št. *29/2, 215/2 in delno 207/3 (na območju SDZN) k.o. Zakot veljajo naslednja določila:
(1) Vrste gradenj:
– gradnje novega objekta (tudi dozidave, nadzidave, legalizacije),
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti objektov,
– redna vzdrževalna dela na objektih,
– investicijska vzdrževalna dela na objektih,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitve objektov.
(2) Vrste dopustnih objektov: dovoljene so naslednje vrste objektov povzete po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list, RS, št. 33/03):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje),
– nestanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za dejavnost),
– gradbeni inženirski objekti (nekategorizirane poti, prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, prenosna komunikacijska omrežja, prenosni elektroenergetski vodi, distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja ipd.).
Dovoljena je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), če s tem odlokom ni drugače določeno. Dovoljeni so:
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti (dovoljeni so: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti), začasni objekti, vadbeni objekti (dovoljeni so le vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem), spominska obeležja, urbana oprema.
Dovoljeni so tudi gospodarski objekti, in sicer nadstrešnice in garaže za garažiranje osebnih vozil, ki ne sodijo v nezahtevne in enostavne objekte.
(3) Ureditev okolice: dovoljene so naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
(4) Vrste dejavnosti: poleg bivanja (stanovanja) se v 1. fazi le v obstoječem objektu na parc. št. *29/2 k.o. Zakot ohranja dejavnost ključavničarstva, v drugi fazi objekt spremeni namembnost v garažo za osebna vozila. Dovoljene so tudi dejavnosti povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08), in sicer
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO – dovoljene so vse vrste dejavnosti.
Navedene dejavnosti so dovoljene, če se zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
Prepovedane so dejavnosti, ki bi presegale zakonsko dovoljene meje onesnaževanja zraka (smrad, plini, prah ipd.).
Prepovedano je izvajati dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje po predpisih s področja varstva okolja.
(5) Regulacijski elementi
Veljajo naslednji regulacijski elementi:
Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti ter drugi spremljajoči objekti (nadstrešnice, garaže)) ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati tudi parkirišča in zelenice.
Stavbišča obstoječih in predvidenih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
Manipulativno dvorišče s parkirišči je asfaltirana površina, namenjena manipulaciji in parkiranju osebnih vozil.
Na manipulativnem dvorišču s parkirišči je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov in nadstrešnic ter vse vrste hortikulturne in parterne ureditve, dovoljeno je tudi urejati zelenice, ni pa dovoljeno graditi stavb, razen na površini za razvoj objekta(ov).
Zelenice so površine, namenjene hortikulturni in parterni ureditvi (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja ipd.).
Na zelenicah je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, vseh hortikulturnih in parternih ureditev, dovoljeno je urejati vhode na parcelo, ni pa dovoljeno graditi stavb.
Gradbena meja je črta, ki jo novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
(6) Predvidena stanovanjska stavba:
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti ali atrijski objekti.
Velikost in zmogljivost objekta:
Horizontalni gabariti: določeni so v grafični prilogi št. 7 Zazidalna situacija na površini za razvoj objekta ob upoštevanju stopnje izkoriščenosti in faktorja zazidave parcele.
Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. slemena strehe ipd.) do 10,00 m nad najvišjo koto urejenega terena ob predvideni stavbi. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren, ali le 0.60 m vidnih nad terenom. V celoti je lahko vidna le ena fasada ene kletne etaže.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi 7. Zazidalna situacija. Kota pritličja je lahko največ 0,60 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: max 1,30 m.
– Streha: v osnovi dvokapnica, možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, vendar dvokapnica mora prevladovati. Naklon je od 35˚ do 42°, na streho je možno postavljati frčade, čope, steklene kupole, strešna okna, svetlobne trakove, piramide, kolektorje, oddajnike ipd. Kolektorji morajo biti postavljeni vzporedno s površino strehe.
– Kritina: opečna, rdeče barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, vendar največ na 1/3 horizontalne projekcije strehe, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov in vidne pocinkane pločevine. Vsi objekti na isti parceli morajo imeti kritino iz enakega materiala, če s tem odlokom ni drugače določeno.
– Fasada: omet, steklo, les, svetlih barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanj 1,0 m, oziroma določena je v grafičnem delu SDZN s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 5,50 m, objekta se lahko držita skupaj, oziroma določena je v grafičnem delu SDZN s površino za razvoj objekta(ov).
Površine, namenjene izključno peš prometu, so tlakovane z drobnimi tlakovci. Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. Manipulativno dvorišče je asfaltirano ali tlakovano. Ograja parcele je v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic, višine do 1.20 m.
Višinske razlike terena se rešujejo z brežinami ali v kombinaciji z opornimi zidovi. Brežine se zatravijo, lahko se zasadijo z nizkimi grmovnicami. Oporni zidovi so betonski zamaskirani s trajno zelenimi plezalkami ali kamniti oziroma obloženi s kamnom.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): do največ 0,6.
Faktor zazidave parcele: do največ 0,5.
(7) Nezahtevni in enostavni objekti: lahko se postavljajo na celotni parceli. Od parcelne meje morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m.
Nezahtevni in enostavni objekti in drugi spremljajoči objekti morajo biti oblikovno usklajeni s fasado, streho in kritino glavnega objekta.
Objekti za lastne potrebe so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina morata biti enaki naklonu strehe in kritini glavnega objekta na isti parceli, dovoljena je tudi ravna ali zakrivljena (polkrožna ipd.) streha. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
Oporni zidovi so betonski, prekriti s trajno zelenimi plezalkami ali v kamniti izvedbi oziroma obloženi s kamnom.
Zunanje stopnice so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega naravnega materiala.
(8) Nadstrešnice: ki ne sodijo v enostavne objekte iz 2.a. člena tega odloka, so lahko konstrukcije po izbiri projektanta, ravne ali blago položne strehe, z naklonom do 15°. Položne strehe imajo kritino, ki je transparentna, enotna kritini glavnega objekta, ali vsaj enaka barvi kritine glavnega objekta, dovoljena je tudi pločevina, razen vidne pocinkane pločevine.
(9) Garaža: ki ne sodi v nezahtevne objekte je lahko konstrukcije po izbiri projektanta, oblika, naklon in kritina strehe ter fasada mora biti poenotena s stanovanjskim objektom. Garaža za osebna vozila je lahko sestavni del stanovanjskega objekta, ali pa samostojna stavba, ki mora biti nižja od stanovanjskega objekta.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
7. člen
Za novim 2.a členom Odloka o zazidalnem načrtu za Zakot (Uradni list SRS, št. 14/79) se doda nov 2.b člen, ki se glasi:
»2.b člen
Na parc. št. *29/2, 215/2 in delno 207/3 (na območju SDZN) k.o. Zakot veljajo naslednja določila:
(1) Pogoji za prometno urejanje
Splošni pogoji:
Ob priključku na parcelo mora biti zagotovljeno obračanje vozil na parceli, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
Hodniki za pešce morajo biti dvignjeni od roba vozišča in od njega fizično ločeni.
Vsi pokrovi jaškov morajo biti locirani izven vozišča cest oziroma na levem ali desnem robu vozišča.
Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov.
Vsa cestna oprema se zaradi zimskega pluženja locira izven telesa hodnika za pešce, v zelenici.
Motorni promet:
Vhod na parcelo je asfaltiran, širine najmanj 3,50 m, s poglobljenimi robniki ali uvoznimi radiji. Priključek na javno pot mora omogočati zadostno preglednost na cesto. V preglednostnem trikotniku priključka in varovalnem pasu javne poti ni dovoljeno postavljati objektov.
Mirujoči promet: parkirišča z obračališčem se zagotovijo na lastni parceli, izvedejo se lahko kot asfaltirana, tlakovana ali s travnatimi ploščami.
Kolesarski promet: se odvija po vozišču javne poti.
Peš promet: se odvija ob javni poti.
(2) Pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje
Splošni pogoji:
Na trasi priključnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu je prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov.
V varovalnem pasu vodovoda je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda od predpisane.
Na mestih poteka infrastrukturnih vodov (vodovoda, elektrike, telefona ipd.) pod povoznimi površinami se vode položi v zaščitno cev, ki sega najmanj 1,5 m čez obe strani roba vozišča.
Vodomerni jašek se izvede na vedno dostopnem mestu in ne na parkirnih prostorih ali prometnih površinah.
Obračunski vodomer se v klasični vodomerni jašek namesti tako, da je minimalna globina vodomera 1,50 m od pokrova jaška.
Pri projektni obdelavi, kjer se natančno opredeli potek komunalne, energetske in ostale infrastrukture na območju cest, je potrebno v primeru odstopanj od že načrtovanih tangenc, eventualnih potreb po prestavitvah, zaščitah in dograditvah rešitve predhodno uskladiti z upravljavcem teh cest.
Posegi v varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture se izvajajo pod strokovnim nadzorom pristojnega organa oziroma službe.
Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora odmik dreves od posameznih vodov znašati najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa min. 2,00 m.
Vodovodno omrežje:
Gradnja na parc. št. *29/2 in 215/2 k.o. Zakot se napaja iz obstoječega javnega vodovoda, ki poteka po parc. št. 214/8 k.o. Zakot in ki je zadostnega profila.
Predvideni objekti se priključijo na nov razvod preko lastnega odjemnega mesta, lociranega na lastni parceli. Vodomerni jašek se locira izven objekta, na vedno dostopnem mestu, lahko so betonske izvedbe kvadratnega tlorisa, svetlih dimenzij 100 x 100 cm, globine najmanj 100 cm ali montažni, ki morajo biti toplotno izolirani.
Vodovodni priključek se izvede iz cevi PE ali LŽ duktilne izvedbe preseka najmanj 32 mm. Minimalna globina vodenja cevi je 0,80 m do temena cevi.
Hidrantno omrežje:
Za zagotovitev požarne vode zadostuje obstoječe hidrantno omrežje.
Kanalizacijsko omrežje:
Izvede se ločen sistem kanalizacije. Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno.
Padavinske odpadne vode: do izgradnje javne meteorne kanalizacije se vodijo v ponikalnice. S parkirišča na parceli jih je potrebno predhodno prečistiti preko lovilca olj. Meteorne vode s parcele ne smejo biti speljane na cesto in v naprave za odvodnjavanje cest. Odvajanje odpadnih voda iz obstoječe ključavničarske delavnice mora biti usklajeno z veljavno zakonodajo.
Komunalna odpadna voda: izvede se delna prestavitev obstoječega javnega kanala kanalizacije, ki poteka po parc. št. 215/2 k.o. Zakot. Na trasi javne kanalizacije ne smejo biti zgrajeni trajni objekti. Zgradi se priključni vod od stanovanjskega objekta do prestavljenega javnega kanala kanalizacije. Priključitev se izvede v revizijskem jašku, najmanjšipresek kanalizacijskega priključka je 200 mm. Minimalna kvaliteta cevi mora zadoščati standardom, predpisanim v tehničnih pravilnikih EU.
Elektroenergetsko omrežje
Preko parc. št. 215/2 k.o. Zakot poteka podzemni NN razvod. Novi objekti se priključijo na obstoječ vod iz obstoječe elektro omarice, ki je na fasadi obstoječega objekta, na parc. št. *29/2 k.o. Zakot.
Telekomunikacijsko omrežje (TK)
Novi objekti na parc. št. 215/2 in *29/2 k.o. Zakot se priključijo na obstoječe TK omrežje, ki poteka ob javni poti. Priključitev se izvede od obstoječe telefonske omarice, ki je na fasadi obstoječega objekta, na parc. št. 215/1 k.o. Zakot.
Kabelska televizija (KTV)
Novi objekti na parc. št. 215/2 in *29/2 k.o. Zakot se priključijo na obstoječe KTV omrežje, ki poteka ob telefonskem vodu.
Plinovodno omrežje
Po izgradnji plinovodnega omrežja, trasa katerega je predvidena ob javni poti (enotno dovoljenje za gradnjo št. 35102-202/2002-141 izdano dne 14. 10. 2002 s strani UE Brežice) se novi objekti na parc. št. 215/2 in *29/2 k.o. Zakot lahko priključijo nanj.
Ogrevanje
Do izgradnje mestnega plinovodnega omrežja se za ogrevanje objektov lahko uporabi utekočinjeni naftni plin iz vkopane cisterne ali kurilno olje prav tako iz vkopane cisterne ali postavljene znotraj objekta. Možni so tudi individualni načini ogrevanja z uporabo drugih energentov, kot so obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, voda, sonce, veter ipd).
Odpadki
Zbiranje in odvoz odpadkov je urejen kot individualen odvoz komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto mora biti opremljeno z dvema tipiziranima posodama za biološki in mešani odpad. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in drugo/, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. Potrebno je upoštevati navodila upravljavca. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z veljavnimi predpisi.«
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
8. člen
Za novim 2.b členom Odloka o zazidalnem načrtu za Zakot (Uradni list SRS, št. 14/79) se doda nov 2.c člen, ki se glasi:
»2.c člen
Na parc. št. *29/2, 215/2 in delno 207/3 (na območju SDZN) k.o. Zakot veljajo naslednja določila:
(1) Varstvo zraka
Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Varstvo pred hrupom
Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) se gradnja uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 60dBA za dan in 50 dBA za noč, kritične pa 69 dBA za dan in 59 dBA za noč.
(3) Varstvo plodne zemlje
Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v Občini Brežice.
(4) Varstvo krajinskih značilnosti
Kote objektov se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena.
Višinske razlike terena se urejajo z brežinami in opornimi zidovi.
Žive meje, drevoredi in ostala vegetacija se zasadi iz avtohtonih rastlinskih vrst.«
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
9. člen
Za novim 2.c členom Odloka o zazidalnem načrtu za Zakot (Uradni list SRS, št. 14/79) se doda nov 2.d člen, ki se glasi:
»2.d člen
Na parc. št. *29/2, 215/2 in delno 207/3 (na območju SDZN) k.o. Zakot veljajo naslednja določila:
(1) Potres
Pri načrtovanju novih objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli–Cancan–Seiberg.
(2) Požar
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
Mora biti omogočen dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce. Hidrantno omrežje zagotavlja zadostne količine požarne vode. Medsebojna oddaljenost med objekti je minimalno 5,50 m, v primeru manjšega razmika se mora izvesti zid brez odprtin, ali se morajo upoštevati drugi ukrepi za preprečitev prenosa požara z objekta na objekt.
Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
(3) Obramba in zaščita
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na predpise s tega področja ni potrebno predvideti.
Potrebna je ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Uradni list RS, št. 51/06 – UPB).«
VII. NAČRT PARCELACIJE
10. člen
Za novim 2.d členom Odloka o zazidalnem načrtu za Zakot (Uradni list SRS, št. 14/79) se doda nov 2.e člen, ki se glasi:
»2.e člen
Na parc. št. *29/2, 215/2 in delno 207/3 (na območju SDZN) k.o. Zakot veljajo naslednja določila:
(1) Načrt parcelacije
Načrt parcel in koordinate zakoličbenih točk gradbene parcele in objektov so prikazani v grafičnem delu OPPN.
(2) Javno dobro
Javno dobro predstavlja javna pot.«
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE SDZN
11. člen
Za novim 2.e členom Odloka o zazidalnem načrtu za Zakot (Uradni list SRS, št. 14/79) se doda nov 2.f člen, ki se glasi:
»2.f člen
Na parc. št. *29/2, 215/2 in delno 207/3 (na območju SDZN) k.o. Zakot veljajo naslednja določila:
(1) Etapnost gradnje
V prvi fazi se ohranja obstoječ objekt na parc. št. *29/2 k.o. Zakot z obstoječo dejavnostjo, v drugi fazi spremeni namembnost iz delavnice v garažo za osebna vozila in se sanirajo njegovi oblikovni elementi.
V drugi fazi se izvede vodovodni priključek in gradnja objektov.
Na parceli morajo biti zagotovljene najmanj dovozna cesta, elektrika, vodovod in kanalizacija.
Objekte je možno graditi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(2) Obveznosti investitorjev in izvajalcev
Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
Če med gradnjo pride do poškodbe obstoječih infrastrukturnih vodov je investitor dolžan sanirati škodo.
Če zaradi gradnje pride do onesnaževanja ceste, jo mora investitor oziroma izvajalec del očistiti.
(3) Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine za razvoj objekta(ov), pri tem je potrebno upoštevati druga določila tega odloka (faktor izrabe, zazidave ipd.). Objekti so lahko manjši od grafično prikazanih.
Tolerance za vertikalne gabarite so podane z največjo možno višino objekta, dovoljeni so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve dimnikov, anten, oddajnikov ipd. ter v primeru arhitektonskega oblikovnega poudarka, ki zaseda največ 1/3 površine strehe.
Ograjevanje parcel ni obvezno.
Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt.
Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (prilagajanje obstoječi parcelaciji), ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
Pri objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture in sistema zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globini polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialov in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
Objekt je možno izvesti brez kleti, kakor tudi z neizkoriščenim podstrešjem.
Dovoljeno je odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so prikazane v grafičnih prilogah, vendar upoštevajoč določila tega odloka. Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje ureditve na parceli, ki je prikazana v grafičnih prilogah.«
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12. člen
(projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja)
Projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvede v skladu z veljavnimi predpisi na posameznem področju.
13. člen
Spremeni se 3. člen Odloka o zazidalnem načrtu za Zakot (Uradni list SRS, št. 14/79), ki se glasi:
»3. člen
Zazidalni načrt je na vpogled pri pristojni občinski službi Občine Brežice in Upravni enoti Brežice.«
14. člen
Spremeni se 4. člen Odloka o zazidalnem načrtu za Zakot (Uradni list SRS, št. 14/79), ki se glasi:
»4. člen
Nadzor nad izvajanjem SDZN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.«
15. člen
(vpogled v SDZN)
SDZN je na vpogled pri pristojni občinski službi Občine Brežice in Upravni enoti Brežice.
16. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem SDZN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
17. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-4/2008
Brežice, dne 15. junija 2009
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.