Na podlagi 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in 50. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 – popr. in 123/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: javni linijski prevoz), zlasti pa vsebino te gospodarske javne službe in obveznosti javne službe, ki jih ima izvajalec, pravice potnikov pri izvajanju javne službe, financiranje te javne službe, način podelitve koncesije te javne službe in nadzor nad njenim izvajanjem.
(2) Ta uredba je tudi koncesijski akt za izvajanje javnega linijskega prevoza.
(3) Koncesija gospodarske javne službe po tej uredbi predstavlja koncesijsko javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), katerega predmet so storitve (koncesija storitev).
(4) Ta uredba se ne nanaša na prevoz potnikov v mestnem prometu, razen kolikor ureja razmerje med prevozom potnikov v mestnem prometu in javnim linijskim prevozom.
2. člen
(pristojnost)
Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in v koncesijskem razmerju izvaja Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: direkcija), razen tistih nalog in odločitev, ki so po tej uredbi ali drugem predpisu izrecno v pristojnosti ministrice ali ministra, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), ali Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. »avtobus« je vozilo v cestnem prometu, ki ima poleg voznikovega več kot osem sedežev;
2. »izročena prtljaga« so stvari, ki jih preda potnica ali potnik oziroma druga oseba za prevoz na podlagi pogodbe o prevozu prtljage;
3. »kompatibilna vozovnica« je vozovnica, ki ne glede na fizično obliko in značilnosti zagotavlja imetniku prevoz na relaciji in liniji, na katero se nanaša, ne glede na to, katera oseba (koncesionar, član konzorcija ali podizvajalec) jo je prodala in kateri prevoznik (koncesionar, član konzorcija ali podizvajalec) je opravil prevoz;
4. »koncedent« je Republika Slovenija;
5. »koncesija« je koncesija za opravljanje javne službe po tej uredbi;
6. »koncesionar« je pravna ali fizična oseba ali konzorcij, ki izvaja naloge javnega prevoza potnikov na podlagi koncesije;
7. »koncesijsko območje« je zaključeno prometno in geografsko območje, ki zajema linije, ki se izvajajo na tem območju;
8. »konzorcij« je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na podlagi medsebojnega obligacijskopravnega razmerja, sklenjenega skladno s 64. členom te uredbe, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v njej zavežejo v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije skupaj izvajati pravice in obveznosti koncesionarja;
9. »linija« je določena relacija in smer vožnje od začetne do končne postaje, upoštevaje zaporedje vseh vmesnih postaj oziroma postajališč;
10. »obveznosti javne službe« so vse obveznosti koncesionarja ali njegovih podizvajalcev v zvezi z izvajanjem javne službe javni linijski prevoz, določene s to uredbo in drugimi predpisi ali posamičnimi akti, ki jih prevoznik ne bi izvajal, če bi prevoze opravljal prosto na trgu kot tržne storitve, in sicer zlasti obveznost izvajati prevoze po liniji in določenem voznem redu ne glede na število potnikov, obveznost izvajati prevoze po ceniku prevoznin, obveznost prevzeti vsakega potnika in prtljago, ki izpolnjuje splošne pogoje, obveznost zagotavljati predpisano kvaliteto storitev, obveznost obveščati javnost in obveznost uporabe kompatibilne vozovnice, če opravlja prevoze koncesionarja več prevoznikov (člani konzorcija ali podizvajalci);
11. »podizvajalec« je izpolnitveni pomočnik koncesionarja;
12. »potnica ali potnik« (v nadaljnjem besedilu: »potnik«) je fizična oseba, ki je upravičena do določenega prevoza v okviru javnega potniškega prometa;
13. »prtljažnica« je potrdilo o prevzemu izročene prtljage;
14. »ročna prtljaga« so stvari, ki jih je dovoljeno prinesti v vozilo in spraviti na določen prostor in ki jih potnik sam varuje;
15. »vozni red« so določeni časi prihodov in odhodov vozil na posamezne postaje oziroma postajališča na liniji.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določata zakon, ki ureja prevoze v cestnem prometu, in zakon, ki ureja prevozne pogodbe v cestnem prometu.
II. PREDMET KONCESIJE IN OBVEZNOSTI JAVNE SLUŽBE
1. Predmet koncesije
4. člen
(vsebina gospodarske javne službe)
(1) Javna služba javni linijski prevoz obsega naslednje storitve:
a) prevoz potnikov na linijah po voznem redu skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu, in to uredbo;
b) prodajo vozovnic;
c) obveščanje uporabnikov javnega linijskega potniškega prometa o voznih redih, prevoznih pogojih in cenah prevoza;
d) prevoz ročne in izročene prtljage v obsegu, določenem s to uredbo.
(2) Koncesionar mora kot sestavni del javne službe opravljati tudi naloge v zvezi z obveščanjem uporabnikov, oblikovanjem voznih redov, vodenjem evidenc in obveščanjem koncedenta, kot to določata zakon, ki ureja prevoze v cestnem prometu, in ta uredba.
5. člen
(dejavnosti koncesionarja)
(1) Predmet koncesije po tej uredbi je izvajanje javne službe javni linijski prevoz na območju koncesije v času trajanja koncesije po tej uredbi in koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja tudi druge prevoze ali druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje.
6. člen
(območje koncesije)
(1) Koncesijska območja se oblikujejo kot skupine oziroma paketi linij, izjemoma pa se v primerih, določenih s to uredbo, lahko podeli koncesija tudi za posamezno linijo ali odhod na takšni liniji. Koncesijska območja so določena v prilogi 1A, ki je sestavni del te uredbe.
(2) V času trajanja koncesije ni dovoljeno podeliti druge koncesije po tej uredbi, razen če zakon, ki ureja prevoze v cestnem prometu, ali ta uredba ne določata drugače.
(3) V času trajanja koncesije se lahko podeli nova koncesija tudi krajši čas pred prenehanjem koncesijskega razmerja zaradi zagotovitve nepretrganega izvajanja javnih linijskih prevozov tako, da novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji koncesionar.
7. člen
(linije)
(1) Skupine linij, ki oblikujejo eno koncesijsko območje, so določene v prilogi 1B, ki je sestavni del te uredbe.
(2) V času trajanja koncesije se lahko posamezne linije opustijo, spremenijo ali uvedejo dodatne linije le izjemoma, če je to potrebno zaradi demografskih sprememb, sprememb v prometnem režimu ali če lokalna skupnost oziroma druga oseba iz prvega odstavka 51. člena te uredbe želi spremembo linije ali dodatno linijo in prevzame stroške, ki so s tem povezani, kot tudi če plačevanje teh stroškov opusti. Sprememba linije pomeni tudi spremembo njenega itinerarja.
(3) Vpliv spremembe linij na koncesijsko razmerje je določen v 54. do 59. členu te uredbe, podrobneje pa se uredi v koncesijski pogodbi.
8. člen
(standard dostopnosti in okvirni vozni red)
(1) Standard dostopnosti predstavlja splošno shemo števila odhodov vozila na liniji v določenem časovnem okviru, upoštevaje velikost naselja, dejstvo, da gre za naselje, kjer je sedež občine, in število potencialnih potnikov v periodični migraciji.
(2) Standard dostopnosti je določen v prilogi 1C, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Število odhodov za posamezno linijo in smer vožnje v posameznih časovnih okvirih in/ali intervalih (okvirni vozni red) določi direkcija s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Okvirni vozni red je sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa za podelitev koncesije po tej uredbi.
(4) V času trajanja koncesije se lahko okvirni vozni red spremeni z uvedbo novih odhodov ali opustitvijo posameznih odhodov, če je to potrebno zaradi demografskih sprememb, sprememb v možnostih financiranja javnih linijskih prevozov iz državnega proračuna ali če lokalna skupnost oziroma druga oseba želi spremembo standarda dostopnosti in prevzame stroške, ki so s tem zvezani, kot tudi če plačevanje teh stroškov opusti.
(5) Vpliv spremembe okvirnega voznega reda na koncesijsko razmerje je določen v 54. do 59. členu te uredbe, podrobneje pa se uredi v koncesijski pogodbi.
9. člen
(trajanje koncesije)
(1) Koncesija po tej uredbi se podeli najugodnejšemu ponudniku za tri leta (rok koncesije).
(2) Rok koncesije začne teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe, če ni v koncesijski pogodbi določen poznejši začetek teka roka koncesije.
(3) Rok koncesije se lahko v skladu s koncesijsko pogodbo podaljša največ za dve leti.
10. člen
(izključna pravica)
(1) S sklenitvijo koncesijske pogodbe koncesionar pridobi izključno pravico v času trajanja koncesije izvajati javni linijski prevoz potnikov v Republiki Sloveniji na linijah in odhodih, za katere je dobil koncesijo, razen izjem, določenih z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu, in to uredbo.
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se nanaša tudi na vse morebitne spremenjene linije in odhode, za katere ima pridobljeno koncesijo. V primeru uvedbe nove linije se koncesija za to linijo podeli koncesionarju, ki na tem območju že izvaja javno službo.
11. člen
(posebni linijski prevozi)
(1) Ne glede na izključno pravico iz prejšnjega člena lahko posamezni prevoznik opravlja posebne linijske prevoze oseb, določene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, ki so registrirani skladno z določbami navedenega zakona. Izvajalec posebnega linijskega prevoza ne sme sprejemati drugih potnikov razen tistih, ki so na seznamu potnikov v pogodbi, ki je v vozilu.
(2) Direkcija z odločbo zavrne vpis posebnega linijskega prevoza v register posebnih linijskih prevozov, če prevoz ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za posebni linijski prevoz.
(3) Dovoljenje za posebni linijski prevoz drugih oseb v kraje in iz krajev, kjer ni javnega linijskega prevoza, izda direkcija, če z uvedbo nove linije ali s spremembo obstoječih linij (podaljšanje ali sprememba itinerarja linije) ni mogoče zagotoviti ustreznih javnih linijskih prevozov iz teh krajev ali v te kraje. Pred izdajo dovoljenja direkcija pridobi tudi neobvezujoče mnenje koncesionarja, ki na tistem območju izvaja javne linijske prevoze potnikov. V tem primeru za sprejemanje potnikov ne velja omejitev iz prvega odstavka tega člena.
12. člen
(linijski prevozi v mestnem prometu)
(1) Izključna pravica koncesionarja iz 10. člena te uredbe se ne nanaša na linijske prevoze v mestnem prometu, ki jih uvede občina kot javno službo znotraj posameznega naselja.
(2) Izključna pravica koncesionarja se tudi ne nanaša na linijske prevoze v mestnem prometu po linijah, ki povezujejo posamezno naselje s sosednjimi naselji, če je občina skladno z določbami zakona, ki ureja prevoze v cestnem prometu, pridobila dovoljenje direkcije. Pred izdajo dovoljenja direkcija pridobi tudi neobvezujoče mnenje koncesionarja, ki na tistem območju izvaja javne linijske prevoze potnikov.
(3) Linije iz prejšnjega odstavka, ki se izvajajo ob objavi javnega razpisa za podelitev koncesije in za katere ima občina veljavno dovoljenje, se navedejo v razpisni dokumentaciji.
(4) Vpliv uvedbe novih linij mestnega prometa iz drugega odstavka tega člena ali njihovih sprememb v času trajanja koncesijskega razmerja na koncesijsko razmerje je določen v 54. do 59. členu te uredbe, podrobneje pa se uredi v koncesijski pogodbi.
13. člen
(prevoz potnikov v mednarodnem prometu)
(1) Izključna pravica koncesionarja iz 10. člena te uredbe se ne nanaša na prevoze potnikov v mednarodnem prometu, uvedene in izvajane skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
(2) Linije iz prejšnjega odstavka, ki se izvajajo ob objavi javnega razpisa za podelitev koncesije in za katere ima na ta dan prevoznik veljavno dovoljenje direkcije ali drugega pristojnega organa, se navedejo v razpisni dokumentaciji.
(3) Vpliv uvedbe novih linij mednarodnega prometa iz prvega odstavka tega člena ali njihovih sprememb v času trajanja koncesijskega razmerja na koncesijsko razmerje je določen v 54. do 59. členu te uredbe, podrobneje pa se uredi v koncesijski pogodbi.
2. Način izvajanja javne službe in obveznosti koncesionarja v zvezi s tem
2.1. Nepretrgano izvajanje javne službe in vozni red
14. člen
(nepretrgano izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar je v času trajanja koncesije dolžan opravljati javni linijski prevoz potnikov nepretrgano v skladu z voznim redom na vseh linijah, določenih s to uredbo, ne glede na število potnikov.
(2) Če je mogoče zaradi časa pred prazniki ali dopusti ali iz drugih podobnih razlogov pričakovati bistveno povečanje števila potnikov, tako da bi moral zaradi pomanjkanja števila mest v vozilu koncesionar zavrniti prevoz večjemu številu potnikov (praviloma več kot 50% sprejetih potnikov), mora zagotoviti dodatna vozila po istem voznem redu (bis vožnje).
15. člen
(spremembe zaradi nepredvidenih dogodkov)
(1) Posamezen prevoz ali prevoz na posamezni liniji je lahko začasno prekinjen (ali opuščen), če zaradi okoliščin, ki ne izvirajo iz sfere koncesionarja ali koncedenta, katerih ni mogoče predvideti ali se jim izogniti in katerih posledic ni moč odvrniti (višja sila), koncesionar objektivno ne more izvesti takega prevoza.
(2) O prekinitvi ali opustitvi prevoza iz prejšnjega odstavka mora koncesionar obvestiti javnost preko sredstev javnega obveščanja takoj, ko nastopijo okoliščine, ki so povzročile prekinitev oziroma opustitev, istočasno pa tudi direkcijo, avtobusne postaje ter pomembnejša avtobusna postajališča.
(3) Če okoliščine višje sile trajajo ali bodo predvidoma trajale več kot sedem dni, določi za čas trajanja teh okoliščin na predlog koncesionarja ali na lastno pobudo direkcija začasni potek linije in začasni vozni red na njej.
16. člen
(začasne spremembe zaradi predvidenih razlogov)
(1) Če koncesionar zve za okoliščine, ki bodo povzročile opustitve določenih prevozov ali spremembo voznega reda, mora o tem takoj obvestiti direkcijo.
(2) Organ, ki odloča o izdaji dovoljenja za delno ali popolno zaporo državne ali lokalne ceste, ki vpliva na linije javnih potniških prevozov, mora v postopku pridobiti mnenje koncesionarja in o času zapore obvestiti koncesionarja, če je glede na naravo zapore to mogoče, najmanj 14 dni pred začetkom zapore.
(3) Če bodo okoliščine iz prvega odstavka tega člena trajale več kot sedem dni, določi za čas trajanja teh okoliščin na predlog koncesionarja ali na lastno pobudo direkcija začasni potek linije in začasni vozni red na njej.
(4) O začasnem poteku linije in začasnem voznem redu mora koncesionar pravočasno obvestiti javnost preko sredstev javnega obveščanja in avtobusne postaje ter pomembnejša avtobusna postajališča.
17. člen
(podrobni vozni red)
(1) Podrobni vozni red določa za posamezne postaje in postajališča na posamezni liniji odhod vozila, za postaje pa tudi prihod vozila, in sicer na minuto natančno. Če je za posamezno linijo v določenem obdobju zahtevana v okvirnem voznem redu uporaba določenega časovnega intervala med posameznimi vožnjami (intervalni vozni red), mora podrobni vozni red upoštevati ta interval.
(2) Predlog podrobnega voznega reda pripravi koncesionar, pri čemer mora upoštevati standard dostopnosti in okvirni vozni red iz 8. člena te uredbe, in ga predloži direkciji v sprejem.
(3) Predlog podrobnega voznega reda predloži koncesionar direkciji najkasneje v naslednjih rokih:
– 30 dni pred začetkom izvajanja prevozov na podlagi nove sklenjene koncesijske pogodbe, razen če je bil predlog voznega reda že sestavni del vloge za podelitev koncesije;
– deset dni po določitvi nove linije ali spremembi obstoječe linije skladno s 7. členom te uredbe;
– deset dni po spremembi okvirnega voznega reda na obstoječi liniji ali linijah skladno s četrtim odstavkom 8. člena te uredbe.
(4) Če koncesionar ne predloži predloga podrobnega voznega reda v roku iz prejšnjega odstavka, kakor tudi v drugih primerih, ko meni, da je potrebno spremeniti podrobni vozni red, določi podrobni vozni red direkcija brez predloga koncesionarja.
(5) Če koncesionar meni, da je potrebno na določeni liniji spremeniti podrobni vozni red, lahko direkciji predlaga njegovo spremembo ne glede na roke iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Direkcija določi podrobni vozni red s sklepom, ki ga mora v primeru odločanja na podlagi predloga izdati v enem mesecu po sprejemu popolnega predloga, pri čemer ni vezana na predlog koncesionarja.
(7) Podrobni vozni red se začne uporabljati petnajsti dan po vročitvi sklepa koncesionarju, razen če ni v sklepu o določitvi voznega reda določen poznejši datum začetka njegove uporabe. V postopek dokončne določitve voznega reda lahko direkcija vključi tudi predstavnike zainteresiranih lokalnih skupnosti.
(8) Koncesionar je dolžan objaviti vozni red najkasneje z začetkom njegove uporabe v sredstvih javnega obveščanja, na svetovnem spletu pa na način, določen v 24. členu te uredbe. Na posamezni postaji ali postajališču mora koncesionar razobesiti tisti del voznega reda, ki se nanaša na to postajo ali postajališče, v kolikor je ustrezno opremljeno, na avtobusnih postajah pa z vizualnimi in zvočnimi sporočili zagotoviti tudi čimbolj jasno obveščanje potnikov o prihodih in odhodih avtobusov.
18. člen
(točnost izvajanja voznega reda)
(1) Koncesionar mora, razen v primerih iz 15. in 16. člena te uredbe, v okviru stanja ceste in okoliščin prometa na njej zagotavljati čim večjo točnost voženj vozil po voznem redu, pri čemer ne sme biti noben odhod s postaje in pomembnejšega postajališča pred uro in minuto, določeno s podrobnim voznim redom. Podrobneje se zahteve glede točnosti izvajanja voznega reda določijo v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar ali upravljavec avtobusne postaje je dolžan voditi evidenco prihodov in odhodov vseh voženj avtobusov na vseh linijah. O odstopanjih od voznega reda je koncesionar dolžan poročati koncedentu na njegovo zahtevo, pri čemer pridobi tudi podatke upravljavcev avtobusnih postaj. Koncedent ugotavlja točnost izvajanja voznega reda v okviru nadzora v skladu s to uredbo.
(3) Kršitev standarda točnosti iz prvega odstavka tega člena je vsak primer odhoda avtobusa s postaje ali pomembnejšega postajališča, ki ne ustreza zahtevam iz prvega odstavka in ni nastal zaradi višje sile ali razlogov, ki niso na strani koncesionarja ali njegovega podizvajalca. Za kršitev šteje tudi opustitev zagotovitve drugega vozila skladno s petim odstavkom tega člena.
(4) V koncesijski pogodbi se določijo pogodbene kazni za kršitve standarda točnosti iz prvega odstavka tega člena, upoštevaje njihovo število v posameznem obdobju.
(5) V primeru okvare vozil ali nesreče, pri katerih ne bi bilo moč nadaljevati vožnje oziroma bi nastala zamuda, večja od ene ure, je koncesionar dolžan zagotoviti drugo vozilo in nadaljevati vožnjo v roku ene ure od nastanka okvare ali nastanka nesreče.
2.2. Avtobusi in druga vozila
19. člen
(vrsta in videz vozil)
(1) Koncesionar mora javni linijski prevoz opravljati z avtobusi, ki so po številu sedežev prilagojeni običajnemu številu potnikov na posamezni liniji in posameznih vožnjah voznega reda. Za novo nabavljena vozila mora koncesionar zagotoviti, da so prilagojena gibalno in senzorno oviranim osebam, v skladu s standardi in normativi, ki urejajo to področje, in izpolnjujejo vsaj standard Euro 4.
(2) Koncesionar lahko na posameznih linijah in v določenih obdobjih, ko je število potnikov tako majhno, da ni potrebno opraviti prevoza z avtobusom, opravi prevoz z vozili, ki imajo poleg voznikovega sedeža najmanj osem sedežev.
(3) Avtobus mora biti v času vožnje po liniji označen v skladu z določbami predpisa, ki določa oznake in opremo vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu.
20. člen
(čistoča avtobusov)
(1) Koncesionar mora ves čas zagotavljati, da so avtobusi zunaj in znotraj primerno očiščeni.
(2) Vsak avtobus mora koncesionar oprati zunaj in izvesti notranje čiščenje najmanj enkrat na sedem dni, najmanj enkrat mesečno pa ga znotraj tudi temeljito očistiti.
(3) Voznik mora preveriti notranjost avtobusa na vsaki končni postaji in ga po potrebi pomesti.
(4) Koncesionar mora voditi evidenco čiščenja in pranja avtobusov.
(5) V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za kršitev zahtev glede čiščenja iz tega člena.
21. člen
(vzdrževanje avtobusov)
(1) Poleg vzdrževanja, ki je potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev varnosti cestnega prometa in tehnične ustreznosti avtobusov, mora koncesionar zagotoviti tako vzdrževanje opreme vozila, ki je namenjena potnikom, da je ta ves čas v celoti funkcionalna.
(2) V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za kršitev zahteve iz prejšnjega odstavka.
2.3. Vozno osebje
22. člen
(oblačila in oznake)
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da imajo voznik in morebitne druge osebe, ki stopajo v stik s potniki (v nadaljnjem besedilu: vozno osebje), oznake, iz katerih izhaja, da gre za vozno osebje javnega linijskega prometa. Na oznakah mora biti navedeno osebno ime člana voznega osebja.
(2) V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za kršitev zahteve iz tega člena.
23. člen
(naloge voznega osebja)
(1) Vozno osebje mora omogočiti potnikom varen vstop in izstop iz vozila ter varno in udobno vožnjo. V okviru možnosti mora gibalno oviranim potnikom zagotoviti pomoč pri vstopu in izstopu iz vozila ter sedež.
(2) Vozno osebje mora potnikom dajati podatke o liniji in njenem poteku ter o posamezni vožnji. Skrbeti mora tudi za svoj urejen videz.
2.4. Pravice in dolžnosti potnikov
24. člen
(obveščanje potnikov)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja javne službe javni linijski prevoz zagotoviti popolno, pregledno in ažurno obveščanje potnikov in drugih uporabnikov o vseh vprašanjih, ki zadevajo izvajanje prevoznih storitev v okviru te javne službe in pravice ter dolžnosti potnikov.
(2) Koncesionar mora obveščati zlasti o:
– tarifi in cenah prevozov, vključno z morebitnimi popusti,
– voznem redu ter dejanskih prihodih in odhodih vozil,
– linijah in morebitnih odstopanjih pri posamezni vožnji,
– načinu nakupa vozovnic ter njihove uporabe,
– prevozu potnikov in prepovedih v zvezi z ravnanjem potnikov v vozilu ter možnostjo izključitve potnika,
– načinu vstopa in izstopa iz vozil in še posebej o pravicah gibalno oviranih potnikov v zvezi s tem,
– prevozu prtljage, omejitvah in prepovedih v zvezi s tem ter načinom njenega sprejema ter izročitve.
(3) Če ni s to uredbo drugače določeno, mora koncesionar obveščati potnike najmanj na naslednje načine:
– z objavami v sredstvih javnega obveščanja, brošurami, letaki in podobnimi pisnimi sporočili,
– z obvestili na avtobusnih postajah in postajališčih, kolikor je glede na njihovo opremo to mogoče,
– preko portala, dosegljivega s svetovnega spleta, lahko pa tudi s posebnih terminalov.
(4) Upravljavec avtobusne postaje in pomembnejšega postajališča je dolžan omogočiti koncesionarju izpolnjevanje obveznosti obveščanja iz druge alinee prejšnjega odstavka, lahko pa se s koncesionarjem dogovori, da bo te obveznosti izvajal sam.
(5) Obveščanje preko svetovnega spleta mora koncesionar zagotoviti tako, da je uporabniku omogočena pridobitev podatkov brez plačila ali posredovanja osebnih podatkov, razen če je to potrebno zaradi narave storitve, ki naj jo uporabnik opravi (rezervacija ali nakup vozovnice, iskanje izgubljene prtljage in drugih predmetov in podobno).
25. člen
(vstopanje in izstopanje)
(1) Potnik mora sam poskrbeti, da na odhodni ali vmesni postaji oziroma postajališču vstopi v pravi avtobus in da na namembni postaji izstopi. Potnik sme vstopiti in izstopiti samo na postaji ali postajališču, kjer je po voznem redu predviden postanek.
(2) Vstopanje in izstopanje se izvede hitro in brez zastojev, pri čemer se upoštevajo posebne potrebe gibalno oviranih potnikov.
26. člen
(sprejem in izključitev potnika)
(1) Koncesionar je dolžan v mejah razpoložljivih mest v vozilu, v skladu z voznim redom, sprejeti v prevoz vsako fizično osebo in njeno prtljago.
(2) Koncesionar ni dolžan sprejeti osebe, za katero se zaradi njenega vedenja lahko upravičeno domneva, da mu bo onemogočila izpolniti njegove obveznosti do drugih potnikov.
(3) Vozno osebje ne sme dovoliti vstopa v vozilo oziroma mora odstraniti iz vozila osebo, ki:
– je nasilna ali nadležna do drugih potnikov,
– s svojim vedenjem predstavlja nevarnost za vožnjo ali potnike ali nadleguje potnike ali voznika,
– je v umazani delovni obleki, če se ji ne more odrediti primernega, od drugih potnikov ločenega prostora (npr. dimnikarji, pleskarji),
– želi vstopiti v vozilo z rolerji ali drugimi nestabilnimi pripravami za hojo,
– želi na vozilo vnesti neprimerno prtljago ali nevarne snovi.
(4) Odstranitev potnika iz vozila se lahko opravi le na avtobusni postaji ali postajališču.
27. člen
(vedenje potnikov)
(1) Potniki se morajo v vozilu obnašati tako, da skrbijo za svojo varnost in varnost drugih.
(2) Potniki v vozilu ne smejo:
– pogovarjati se s šoferjem, medtem ko vozi,
– odpirati vrata med vožnjo,
– metati predmetov po avtobusu ali iz avtobusa,
– skakati iz avtobusa ali na avtobus med vožnjo,
– ovirati ostale potnike pri vstopanju in izstopanju,
– kaditi, uživati pijačo in/ali hrano.
(3) Potnik ne sme uničevati ali odtujevati opreme oziroma onesnaževati avtobusa. Za kršitev te prepovedi je potnik odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom.
28. člen
(prevoz ročne prtljage)
Ročna prtljaga se prepelje brez posebnega plačila. Koncesionar sme preprečiti vnos ročne prtljage, ki lahko zaradi svojih lastnosti ali stanja ogrozi varnost prevoza, v vozilo.
29. člen
(prevoz izročene prtljage)
(1) Koncesionar je dolžan prevzeti za prevoz potnikovo izročeno prtljago in jo prepeljati od odhodnega do namembnega kraja. Koncesionar lahko odkloni prevoz izročene prtljage, ki je zaradi njene teže ali obsega ne more varno ali brez škodnih posledic prepeljati.
(2) Za izročeno prtljago mora potnik plačati znesek v skladu z veljavno tarifo, koncesionar pa mu mora izdati potrdilo o prevzemu izročene prtljage (prtljažnico), v katerem mora biti naveden podatek o številu kosov in vrsti prtljage. Dodatno je na potrdilu tudi evidenčna številka. Prevoz koles, ki so glede teže in dimenzij v skladu s prejšnjim odstavkom, se opravi brezplačno, pod pogojem, da je avtobus za to ustrezno opremljen.
30. člen
(ročna prtljaga)
(1) Za ročno prtljago se štejejo stvari, ki tehtajo do deset kilogramov in so manjših dimenzij (ročne torbe, šolske torbe, manjši nahrbtniki, nakupovalne vrečke, manjši zavoji oziroma paketi) ter se lahko položijo na prtljažnik nad sedeži v avtobusu ali jih imajo potniki pri sebi na sedežu oziroma pod sedežem, vendar tako da ne ovirajo drugih potnikov.
(2) Ročna prtljaga se lahko pelje s potnikom samo takrat, ko s tem ne gre za ogrožanje varnosti in reda v vozilu in če ročna prtljaga ne ovira ostalih potnikov.
31. člen
(izročena prtljaga)
(1) Pod izročeno prtljago se praviloma štejejo zapakirani predmeti teže do 30 kilogramov, ki jih potnik nosi s seboj (kovčki, torbe, košare, zaboji, potne vreče, škatle, kolesa, otroški vozički, ležalni stoli, glasbeni instrumenti), kot tudi drugi predmeti, ki se po svojih dimenzijah in teži lahko namestijo v prostor za prevoz prtljage in ne onemogočajo hitrega natovora oziroma raztovora prtljage.
(2) Prtljaga iz prejšnjega odstavka se prevaža v prostoru, določenem za namestitev izročene prtljage.
(3) Koncesionar je dolžan sprejeti izročeno prtljago in jo prepeljati, vendar največ dva kosa. Večje število enot izročene prtljage lahko sprejme samo v primeru, če razpolaga s potrebnim prostorom in s tem ne obremenjuje avtobusa.
32. člen
(prepovedana prtljaga)
(1) Potnik ne sme prinesti v izročeni ali ročni prtljagi v avtobus naslednjih stvari:
– vnetljivih, eksplozivnih, radioaktivnih, korozivnih (jedkih), kužnih, strupenih in drugih snovi, ki zaradi svojih lastnosti pomenijo posebno nevarnost in lahko povzročijo hujše posledice potnikom in vozilu,
– predmetov, katerih prevoz je prepovedan z zakonom,
– predmetov, ki so posamezno težji od 30 kilogramov in volumna večjega od 100 x 60 x 30 cm,
– stvari, ki niso ustrezno pakirane ali drugače zaščitene, tako, da se lahko med vožnjo poškodujejo.
(2) Vozno osebje po potrebi opravi pregled in prevoz zavrne, če ugotovi, da prtljaga ni primerna.
33. člen
(občutljiva prtljaga)
(1) Radijske aparate, zložljive otroške vozičke, televizorje, razne precizne aparate, lahko lomljive in pokvarljive stvari in podobno lahko sprejme koncesionar za prevoz kot izročeno prtljago, vendar na odgovornost potnika z opozorilom, da za morebitne okvare ali škodo ne odgovarja.
(2) Potnik mora pri oddaji prtljage iz prejšnjega odstavka za prevoz natančno navesti podatke o vrsti prtljage, da se vpišejo v potrdilo (prtljažnico).
34. člen
(prevoz živali)
(1) Z vozili javnega linijskega prevoza se ne smejo prevažati žive živali, razen:
– policijski psi in psi gorske reševalne službe v spremstvu vodnika,
– psi vodniki za slepe s slepo osebo,
– manjše živali na način in pod pogoji iz četrtega odstavka tega člena.
(2) Pes mora biti na vrvici, imeti mora nagobčnik in znamko o veterinarskem cepljenju, veljavno za tekoče leto.
(3) Nesnažni in mokri psi se ne smejo prevažati. V primeru prezasedenosti vozila se psi ne smejo prevažati, razen v izjemnih primerih.
(4) Kot ročna prtljaga se smejo prevažati manjše živali v primernih sredstvih za prevoz, vendar na vso odgovornost potnika in tako, da zaradi tega niso ovirani, ogroženi ali moteni drugi potniki in da to ne onesnažuje vozila.
35. člen
(pritožbe potnikov)
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da se lahko potniki in drugi uporabniki pri njem pritožijo glede kvalitete in načina izvajanja prevoznih storitev. V ta namen mora koncesionar organizirati način sprejemanja pritožb in zagotoviti njihovo hitro in učinkovito reševanje.
(2) O načinu vlaganja pritožb in njihovega reševanja mora koncesionar obveščati potnike in druge uporabnike na način, določen v 24. členu te uredbe.
(3) Koncesionar se mora na pritožbo potnika oziroma drugega uporabnika odzvati v 14 dneh po njenem prejemu, bodisi s tem da mu pisno navede razloge, zakaj meni, da pritožba ni utemeljena, bodisi s tem da odpravi zatrjevane pomanjkljivosti opravljene prevozne storitve oziroma navede rok in način, kako bo te pomanjkljivosti odpravil. O prejetih pritožbah in odzivih nanje mora koncesionar poročati koncedentu na način in v rokih, določenih v prvem in drugem odstavku 74. člena te uredbe, pri čemer mora v poročilu navesti podatke o posamezni pritožbi, razlogih zanjo in svojem odzivu nanjo.
(4) Če potnik oziroma drug uporabnik ni zadovoljen z odzivom koncesionarja na svojo pritožbo oziroma z njegovim ravnanjem glede odprave zatrjevane pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi v okviru javnega potniškega prometa, lahko v 30 dneh od poteka roka za odziv koncesionarja, v kolikor se koncesionar ni odzval v predpisanem roku, ali od prejema nezadovoljivega odgovora koncesionarja ali od ravnanja koncesionarja glede odprave pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi vloži na direkcijo zahtevo za naložitev ustreznega ravnanja. V zahtevi ni mogoče uveljavljati denarnih oziroma odškodninskih zahtevkov.
(5) Direkcija po opravljenem upravnem postopku z odločbo naloži koncesionarju, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju storitev v okviru javnega linijskega prevoza ali mu naloži drugo ravnanje, s katerim naj koncesionar uskladi izvajanje teh storitev s to uredbo in drugimi predpisi ali običajnimi pravili izvajanja prevozov, če ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju javnega linijskega prevoza ravnal v nasprotju s to uredbo in drugimi predpisi ali običajnimi pravili izvajanja prevozov.
36. člen
(splošni pogoji)
Direkcija podrobneje uredi način izvajanja prevozov in pravic ter obveznosti potnikov s splošnimi pogoji, ki morajo biti v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu, zakonom, ki ureja prevozne pogodbe v cestnem prometu, in to uredbo.
III. FINANCIRANJE JAVNEGA LINIJSKEGA PREVOZA
1. Splošne določbe
37. člen
(viri financiranja)
(1) Storitve v okviru javne službe javni linijski prevoz se financirajo iz naslednjih virov:
1. sredstev plačil potnikov za opravljene prevozne storitve – prevoznin;
2. nadomestila iz proračuna koncedenta za izvajanje obveznosti javne službe;
3. sofinanciranja lokalnih skupnosti in drugih pravnih ali fizičnih oseb;
4. drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi posebnih predpisov in so namenjena financiranju ali sofinanciranju prevozov določenih kategorij potnikov (subvencije za prevoze dijakov in študentov, subvencije za invalidne osebe in podobne subvencije za določene kategorije potnikov).
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati izključno za opravljanje javne službe javni linijski prevoz.
38. člen
(ločene računovodske evidence)
Koncesionar mora skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, drugimi predpisi in računovodskimi standardi voditi ločeno računovodsko evidenco o sredstvih in virih sredstev ter prihodkih in odhodkih za izvajanje javne službe javni linijski prevoz.
2. Cene prevoznih storitev
39. člen
(tarifa)
(1) Cene prevoznih storitev (prevoznina) se oblikujejo glede na dolžino prevoza in vrsto vozovnice.
(2) Prevoznina se določi na posameznega potnika in na kos izročene prtljage.
(3) Posamezne kategorije prevoznin in njihova medsebojna razmerja glede na kriterije iz prvega odstavka tega člena so določena v tarifi prevoznin, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
40. člen
(določitev višine prevoznin)
Na podlagi tarife in razdalje po daljinarju med posameznimi postajami in postajališči določi direkcija cenik prevoznin. Direkcija določi tudi daljinar, ki ga objavi na svojih spletnih straneh.
41. člen
(obveznost uporabe cenika)
(1) Razen v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena koncesionar ne sme uporabljati drugačnih cen prevoznin, kot so določene s cenikom iz prejšnjega člena.
(2) Če koncesionar za posamezne kategorije potnikov pridobiva v skladu s predpisi državne subvencije ali druga sredstva, ki se obračunajo na višino prevoznine, se pri izračunu višine tega nadomestila uporablja prevoznina, določena s cenikom, posameznemu potniku, za katerega je prejel subvencijo, pa lahko koncesionar zaračuna le razliko med prevoznino, določeno s cenikom, in subvencijo.
(3) Če je koncesionar na podlagi pogodbe z lokalno skupnostjo ali drugo pravno oziroma fizično osebo po 51. členu te uredbe dolžan vse potnike na določeni liniji ali določeno kategorijo potnikov voziti brezplačno ali za zmanjšano prevoznino, mora tako zmanjšanje uporabljati nediskriminatorno za vse potnike, ki ustrezajo splošnim pogojem, določenim v pogodbi.
(4) Koncesionar mora zagotoviti obveščanje potnikov in drugih uporabnikov o ceniku in morebitnih popustih na način, določen v 24. členu te uredbe.
3. Vozovnica
42. člen
(dolžnost izdati vozovnico)
(1) Prevoznik je potniku dolžan izdati vozovnico. Vozovnica je lahko posamična ali skupinska ter terminska, zneskovna ali za določeno število prevozov (kuponska vozovnica).
(2) Vozovnica se praviloma glasi na prinositelja, lahko pa se glasi tudi na ime. Če se vozovnica glasi na ime, se brez privolitve prevoznika ne sme prenesti na drugega potnika.
(3) Vozovnica mora znotraj koncesijskega območja zagotavljati potniku prevoz na relaciji in liniji, za katero je kupljena, ne glede na to, kateri prevoznik opravi prevozno storitev.
(4) Koncesionar mora v primeru uvedbe enotne vozovnice na celotnem območju Republike Slovenije zagotoviti, da so vse vozovnice javnih linijskih prevozov kompatibilne in da je po uvedbi elektronske registracije vstopa potnika v vozilo elektronski zapis na njih poenoten.
(5) Minister, pristojen za promet, določi tehnične pogoje in karakteristike za zagotavljanje interoperabilnosti elektronske vozovnice.
43. člen
(integriran javni potniški promet)
(1) Če se v času trajanja koncesije po tej uredbi skladno s predpisi uvede uporaba vozovnice, ki jo morajo različni prevozniki uporabljati za več vrst prevoza in vključuje javne linijske prevoze po tej uredbi (enotna vozovnica), mora koncesionar začeti uporabljati to vozovnico.
(2) Če enotne vozovnice potnikom po njeni uvedbi ne prodaja več koncesionar, ne glede na določbe te uredbe in koncesijske pogodbe koncesionar ni več upravičen prodajati vozovnic potnikom.
(3) Če se zaradi uvedbe enotne vozovnice spremenijo prihodki koncesionarja iz prevoznin, se opravi prilagoditev v skladu z določbami od 54. do 59. člena te uredbe. Kot prihodek iz prevoznin se štejejo sredstva, ki jih prejme koncesionar bodisi od potnikov bodisi od tretje osebe ali oseb, ki v sistemu enotne vozovnice prodajajo te vozovnice, in sicer kot njegov delež na skupnem plačilu prevoznin v integriranem javnem potniškem prometu. V tem primeru se med upravičene stroške izvajanja javne službe javni linijski prevoz štejejo tudi nujni stroški in odhodki, vključno s prestrukturiranjem zaposlenih in dezinvestiranjem sredstev, ki so povezani s prestrukturiranjem koncesionarja zaradi uvedbe integriranega potniškega prometa, kot so na primer stroški zaradi opustitve določene dejavnosti oziroma nalog (prodaja vstopnic, obveščanje,…), prilagoditev na enotno vozovnico integriranega potniškega prometa, prilagoditev na usklajene vozne rede in podobno.
44. člen
(dolžnost predložitve vozovnice)
(1) Potnik mora imeti vozovnico ves čas prevoza pri sebi in jo na zahtevo pristojnega inšpektorja, voznega osebja ali koncesionarjevega kontrolorja predložiti na vpogled.
(2) Potnik, ki ima vozovnico “na vpogled”, jo mora pokazati brez zahteve pri vstopu v vozilo, med vožnjo pa na zahtevo voznega osebja, koncesionarjevega kontrolorja ali pristojnega inšpektorja.
(3) Kjer se uporabljajo elektronske vozovnice (kontaktne in brezkontaktne), ki so prilagojene posebnim avtomatom za registracijo, je vozovnica veljavna šele, ko je registrirana.
(4) Kuponska vozovnica je veljavna z izročitvijo kupona prevozniku.
45. člen
(nakup vozovnice)
(1) Potnik lahko kupi vozovnico v predprodaji na avtobusnih postajah in avtobusnih postajališčih ali drugih prodajnih mestih, kjer je predprodaja vozovnic organizirana. V predprodaji lahko kupi potnik vozovnico in rezervacijo za sedež največ za 30 dni vnaprej. Koncesionar mora omogočiti, da potnik lahko kupi vozovnico tudi na avtobusu.
(2) Če se prevoznina spremeni, velja v predprodaji kupljena vozovnica pred povečanjem cene, brez doplačila razlike med novo in staro višino prevoznine.
46. člen
(prevoz brez vozovnice)
(1) Potnik, ki pri sebi nima veljavne vozovnice ali uporablja vozovnico, ki ni veljavna ali se ne glasi nanj, mora plačati koncesionarju nadomestno prevoznino v višini petkratne vrednosti prevoznine na celotni liniji.
(2) Če potnik uporablja ponarejeno terminsko vozovnico ali terminsko vozovnico, ki je bila preklicana, jo mora vozno osebje, kontrolor koncesionarja ali pristojni inšpektor odvzeti.
(3) O pritožbah glede odvzema vozovnice oziroma izreka nadomestne prevoznine odloča koncesionar v skladu s to uredbo.
47. člen
(preklic vozovnice in izdaja nove)
(1) V primeru izgube, kraje ali uničenja mesečne ali druge večkratne vozovnice uporabnik vozovnico prekliče pri koncesionarju. Poleg dokazila o preklicu pri predložitvi vloge za izdajo nove vozovnice uporabnik (za mladoletne osebe pa njihovi starši oziroma skrbniki) poda tudi pisno izjavo o razlogih za preklic vozovnice.
(2) Koncesionar na podlagi preklica in pisne izjave iz prejšnjega odstavka o razlogih za preklic izda dvojnik vozovnice in pri tem zaračuna strošek izdaje nove vozovnice.
(3) Nova vozovnica se lahko izda tudi v primeru, ko se ugotovi, da je mesečna oziroma druga večkratna vozovnica poškodovana. Koncesionar pri tem obdrži poškodovano vozovnico (vključno z nalepko) in uporabniku zaračuna stroške izdaje nove vozovnice. Pri elektronskih vozovnicah se v primeru poškodbe (razmagnetenje in drugo) ne zaračuna izdaja novih vozovnic, razen v primeru poškodbe, ki je nastala zaradi malomarnega ravnanja.
48. člen
(doplačilo ali preplačilo)
(1) Če je prevoznina zaračunana nepravilno, mora potnik znesek, ki je premalo zaračunan, doplačati, preveč zaračunan znesek pa mora koncesionar potniku vrniti. Povračilo lahko uveljavi potnik na podlagi pisnega zahtevka pri prevozniku najkasneje v 30 dneh po opravljenem prevozu.
(2) Potnik, ki želi podaljšati potovanje prek postaje, do katere ima izdano vozovnico, plača redno prevoznino od prvotne do nove namembne postaje pred odhodom s prvotne namembne postaje.
4. Nadomestilo za izvajanje obveznosti javne službe
49. člen
(plačevanje nadomestila)
(1) Koncedent plačuje koncesionarju za izvajanje obveznosti javne službe po tej uredbi nadomestilo iz sredstev proračuna.
(2) Nadomestilo se določi v letnem znesku in se plačuje koncesionarju mesečno na podlagi izstavljenega računa.
(3) Če koncesionarja sestavlja več pravnih ali fizičnih oseb (konzorcij), se nadomestilo plačuje enemu od njih ali na račun, ki ga določijo.
(4) Podrobneje se plačevanje nadomestila uredi v koncesijski pogodbi.
50. člen
(višina nadomestila)
(1) Znesek nadomestila ne sme presegati zneska, potrebnega za pokrivanje upravičenih stroškov, ki so nastali pri izpolnjevanju obveznosti javne službe, ob upoštevanju ustreznih prihodkov in primernega dobička.
(2) Višina nadomestila se določi tako, da se stroškom, ki nastanejo z izvajanjem javne službe, prištejejo primeren dobiček in stroški financiranja ter odštejejo vsi prihodki pri izvajanju javne službe. Razlika predstavlja višino nadomestila.
(3) Primeren dobiček iz prvega odstavka tega člena predstavlja največ višino obrestne mere na državne vrednostne papirje primerljive ročnosti glede na koncesijsko pogodbo, povečano za največ 2%.
(4) Upravičeni stroški iz prvega odstavka tega člena so:
a) neposredni stroški v zvezi z izvajanjem javne službe:
– energija,
– amortizacija vozil in opreme,
– amortizacija opreme v vozilih,
– vzdrževanje vozil,
– stroški dela voznega osebja,
– zavarovanja vozil,
– parkiranje in avtobusne postaje;
b) splošni stroški:
– stroški dela (brez voznega osebja),
– stroški materiala,
– stroški storitev,
– amortizacija osnovnih sredstev (brez vozil in opreme v vozilih),
– stroški financiranja in primeren dobiček.
(5) Glede delitve splošnih stroškov in presojanja objektivne upravičenosti sodil, ki služijo razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov in temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva, je potrebno upoštevati določbe tretjega odstavka 8. člena Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08).
(6) Višina letnega nadomestila se določi v koncesijski pogodbi na podlagi zneska, ki ga je navedel koncesionar v svoji vlogi in je bil usklajen v postopku pogajanj.
(7) Tako določena višina letnega nadomestila se prilagodi le iz razlogov in na način, določen v 54. do 59. členu te uredbe.
5. Sredstva sofinanciranja lokalnih skupnosti in drugih pravnih ali fizičnih oseb
51. člen
(sofinanciranje lokalne skupnosti in drugih pravnih ali fizičnih oseb)
(1) Lokalna skupnost ali druga pravna oziroma fizična oseba lahko na podlagi pogodbe zagotavlja dodatna sredstva za izvajanje obveznosti javne službe javni linijski prevoz, s tem da:
– zagotavlja sredstva za prevoz določene skupine ali kategorije potnikov v okviru vožnje po liniji, kar lahko vključuje tudi posebna postajališča za te potnike (šoloobvezni otroci, delavci, …),
– zagotavlja sredstva za večje število odhodov na posamezni liniji,
– zagotavlja sredstva za dodatne postaje oziroma postajališča na liniji,
– zagotavlja sredstva za dodatno linijo ali njeno podaljšanje,
– zagotavlja sredstva za nižjo prevoznino na posamezni liniji ali delu linije znotraj posamezne lokalne skupnosti.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka ne sme biti sklenjena tako, da bi se zaradi dodatnih stroškov koncesionarja, ki niso v celoti povrnjeni s plačili, ki jih prejme po pogodbi koncesionar, moralo povečati nadomestilo iz 49. člena te uredbe. Prilagoditev nadomestila se kljub povečanim stroškom koncesionarja v takem primeru ne opravi.
(3) Če ima kandidat za koncesijo oziroma njegovi podizvajalci ob vložitvi vloge za koncesijo na javnem razpisu sklenjene pogodbe iz prvega odstavka tega člena, mora to v vlogi navesti in priložiti kopije pogodb. Če kandidira za koncesijo konzorcij, se ta določba nanaša na vse člane konzorcija in podizvajalce. Sredstva po teh pogodbah mora kandidat navesti v okviru lastne cene po 55. členu te uredbe.
(4) Koncesionar mora takoj po sklenitvi pogodbe o zagotavljanju sredstev iz prvega odstavka tega člena o tem obvestiti direkcijo. V obvestilu mora koncesionar navesti čas sklenitve pogodbe, stranko ali stranke, s katerimi je sklenjena, trajanje pogodbe, njen predmet z natančnim opisom morebitnih dodatnih obveznosti v zvezi s prevozi ali drugih obveznosti, ki vplivajo na stroške in prihodke koncesionarja, ter izračun predvidenih sprememb stroškov koncesionarja in njegovih prihodkov, povezanih s koncesijo.
(5) Lokalne skupnosti in druge pravne oziroma fizične osebe, ki s koncesionarjem sklenejo pogodbo iz prvega odstavka tega člena, morajo takoj po sklenitvi pogodbe o tem obvestiti direkcijo in v obvestilu navesti podatke iz prejšnjega odstavka.
6. Drugi viri sredstev
52. člen
(subvencije za potnike)
(1) Koncesionar je dolžan uporabiti za izvajanje javne službe sredstva, ki jih pridobi na podlagi posebnih predpisov in so namenjena financiranju ali sofinanciranju prevozov določenih kategorij potnikov (subvencije za prevoze dijakov, subvencije za prevoze študentov, subvencije za invalidne osebe, …). Ta določba se nanaša tudi na vse člane konzorcija, kadar je koncesionar konzorcij več oseb, in podizvajalce koncesionarja.
(2) Subvencije iz prejšnjega odstavka ne smejo presegati višine prevoznine, določene s cenikom. Če koncesionar ne prejema sredstev subvencije v višini prevoznine, zaračuna razliko potniku.
(3) Pristojna ministrstva so dolžna omogočiti, da je direkcija z elektronsko izmenjavo podatkov obveščena o višini sredstev, ki jih izplačajo koncesionarju oziroma članom konzorcija ter njegovim podizvajalcem kot subvencijo za prevoze določenih kategorij potnikov.
(4) O višini prihodkov iz tega člena mora koncesionar poročati koncedentu na način, določen v 74. členu te uredbe.
53. člen
(druga sredstva)
(1) Če koncesionar prejema kakršnakoli druga sredstva za izvajanje javnih linijskih prevozov, ki niso navedena v 37. členu te uredbe, mora ta sredstva, zmanjšana za upravičene stroške v zvezi z njihovim pridobivanjem, uporabiti za izvajanje te javne službe.
(2) O višini prihodkov iz prejšnjega odstavka mora koncesionar poročati koncedentu na način, določen v 74. členu te uredbe.
7. Prilagoditev finančnih razmerij v zvezi s koncesijo
54. člen
(splošna določba)
(1) Prilagoditev finančnih razmerij med koncedentom in koncesionarjem se izvede iz razlogov, določenih v 56. členu te uredbe, kadar je to potrebno zaradi spremembe prihodkov ali odhodkov, ki jih ima koncesionar z izvajanjem javne službe.
(2) Prilagoditev se ne izvede, če je do sprememb iz prejšnjega odstavka prišlo po krivdi koncesionarja. Ta določba ne velja za pravne akte, dejanja in odločitve koncesionarja, ki so potrebni in upravičeni za pravilno in redno izvajanje javne službe javni linijski prevoz.
(3) Prilagoditev se opravi le pod pogoji, na način in v obsegu, kot to določa ta uredba. V ostalem obsegu koncesionar nosi tveganja izvajanja prevozov v okviru javne službe.
(4) Podrobneje se način prilagoditve finančnih razmerij uredi s koncesijsko pogodbo.
55. člen
(lastna cena)
(1) Lastna cena so odhodki in stroški, ki jih ima koncesionar z izvajanjem javne službe, vključno s primernim dobičkom, preračunani na kilometer opravljenega prevoza.
(2) Izhodiščno lastno ceno po strukturi odhodkov in stroškov navede koncesionar v vlogi za pridobitev koncesije na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. V okviru izhodiščne lastne cene koncesionar navede tudi strukturo prihodkov za pokrivanje izhodiščne lastne cene. Kandidat mora v okviru izhodiščne lastne cene navesti tudi povprečni delež uporabe vozil za tržne prevoze in delež uporabe vozil za javne linijske prevoze glede na prevožene kilometre enih in drugih voženj in vračunati stroške amortizacije in vzdrževanja vozil v obseg izhodiščne lastne cene le v ustreznem deležu.
(3) Vpliv spremembe posameznih odhodkov in stroškov ter prihodkov na finančna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se ugotavlja na podlagi izhodiščne lastne cene in strukture prihodkov za njeno pokrivanje.
(4) Izhodiščna lastna cena se lahko spremeni samo, če se spremenijo cene, ki vplivajo na stroške in odhodke, za več kot 5%.
56. člen
(razlogi za prilagoditev finančnih razmerij)
(1) Finančna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se prilagodijo le iz naslednjih razlogov:
– če pride do povečanja ali zmanjšanja upravičenih odhodkov in stroškov, ki jih ima koncesionar z izvajanjem prevozov v okviru javne službe, tako, da se spremeni lastna cena koncesionarja;
– če na podlagi zahteve koncedenta pride do spremenjenega obsega kilometrov, ki vpliva na število angažiranih voznikov in vozil za izvajanje javne službe;
– če se zaradi povečanja ali zmanjšanja števila potnikov povečajo ali zmanjšajo prihodki, ki jih ima koncesionar iz prevoznin v okviru javne službe, za več kot 5%;
– če se zaradi uvedbe enotne vozovnice v okviru integriranega potniškega prometa zmanjšajo ali povečajo prihodki, ki jih ima koncesionar iz prevoznin v okviru javne službe;
– če se zaradi odločitve vlade o zvišanju ali zmanjšanju višine prevoznin spremenijo prihodki koncesionarja iz prevoznin;
– če se iz javnofinančnih razlogov spremeni višina nadomestila iz 49. člena te uredbe.
(2) Povečanje ali zmanjšanje veljavnega nadomestila se izračuna glede na veljavno izhodiščno lastno ceno koncesionarja.
57. člen
(prilagoditev nadomestila)
(1) Prilagoditev finančnih razmerij se praviloma izvede s spremembo nadomestila iz 49. člena te uredbe. Višina nadomestila se spremeni tako, da skupaj z novimi prihodki koncesionarja pokriva novo lastno ceno.
(2) Izračun nove lastne cene in novega nadomestila v posameznem koledarskem letu pripravi direkcija do 28. februarja v tekočem letu na obrazložen in izkazan predlog ter obračun koncesionarja, ki ga le-ta predloži direkciji najkasneje do 31. januarja v tekočem letu.
(3) Na način iz prejšnjega odstavka se izjemoma opravi sprememba nadomestila tudi tekom leta, če se cena dizelskega goriva od zadnje prilagoditve spremeni za več kot 10%.
(4) Če direkcija na podlagi revidiranega letnega poročila iz 74. člena te uredbe ugotovi, da je v prejšnjem koledarskem letu znesek prekomernega nadomestila presegel 10% zneska letnega nadomestila, koncesionar prekomerno nadomestilo vrne v obliki zmanjšane akontacije nadomestila.
(5) Če v proračunu ni na razpolago sredstev za prilagoditev nadomestila, se prilagoditev izvede v naslednjem proračunskem obdobju, če v tem proračunu zagotovljena sredstva zadoščajo, sicer se izvede prilagoditev v skladu z 58. členom te uredbe.
(6) Prilagoditev nadomestila v tekočem letu se ne izvede, v kolikor niso bili realizirani planirani prihodki, ki so bili osnova za izračun nadomestila. Prilagoditev nadomestila se izvede v naslednjem letu, v kolikor se pokaže razlika med realiziranimi prihodki v dveh zaporednih letih.
(7) Ključi za razporejanje splošnih stroškov za potrebe ugotavljanja lastne cene in revidiranega letnega poročila se določijo v koncesijski pogodbi.
58. člen
(druga prilagoditev finančnih razmerij)
(1) V primeru, ko s prilagajanjem nadomestila ni mogoče izvesti prilagoditve ali je ni mogoče izvesti v celoti, se prilagoditev izvede z ustrezno spremembo višine prevoznin tako, da koncesionar s prihodki za financiranje javne službe po tej uredbi pokriva novo lastno ceno.
(2) Če prilagoditev iz prejšnjega odstavka ni mogoča ali je ni mogoče izvesti v celoti, se prilagoditev izvede z ustrezno spremembo standarda dostopnosti, spremembo linij ali na drug način.
59. člen
(način prilagoditve)
(1) Vsaka stranka mora drugo stranko nemudoma obvestiti o okoliščinah, ki so pomembne za izvedbo prilagoditve finančnih razmerij v zvezi s koncesijo.
(2) Prilagoditev nadomestila iz 57. člena te uredbe se izvede z usklajenim izračunom novega nadomestila in sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi.
(3) Prilagoditev iz prejšnjega člena se izvede s sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi.
(4) Če do sklenitve aneksa h koncesijski pogodbi ne pride, se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava o spremenjenih okoliščinah.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesionar skladno s predpisi opravljati javne linijske prevoze, ima pa pravico do povrnitve potrebnih stroškov v zvezi z njihovim izvajanjem, ob upoštevanju primernega dobička.
8. Druga finančna vprašanja
60. člen
(garancija)
(1) Koncesionar mora najkasneje v 20 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo, veljavno najmanj dve leti, v višini 0,5% od letne vrednosti sklenjene koncesijske pogodbe, glede na izhodiščno lastno ceno in predvideno število prevoženih kilometrov. Garancijo mora koncesionar najmanj tri mesece pred potekom njene veljavnosti podaljšati za najmanj dve leti oziroma do izteka roka koncesije.
(2) Bančno garancijo sme koncedent unovčiti v primeru, ko koncesionar brez utemeljenih razlogov ne izpolnjuje bistvenih pogodbenih obveznosti ali če preneha ali delno preneha izvajati dejavnost iz koncesijskega razmerja.
61. člen
(zavarovanja)
(1) Koncesionar mora imeti za vsa vozila sklenjena obvezna zavarovanja za povzročeno škodo potnikom in drugim osebam.
(2) Najkasneje v desetih dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti tudi zavarovanje za škodo, ki bi jo z opravljanjem dejavnosti javnega linijskega prevoza povzročil potnikom ali tretji osebi (odgovornost prevoznika).
IV. PODELITEV KONCESIJE
62. člen
(postopek podelitve koncesije)
(1) Koncedent bo podelil koncesijo v postopku sklenitve koncesijskega javno-zasebnega partnerstva po določbah zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) Direkcija vodi postopek podelitve koncesije in izda akt izbire koncesionarja (v nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri). Pred odločitvijo o izbiri se lahko izvede tudi pogajanje s kandidati, ki izpolnjujejo pogoje.
(3) Vsak kandidat lahko za eno koncesijsko območje predloži le eno vlogo. Če en kandidat vloži več pravočasnih vlog, se vloge, ki so prispele prej, zavržejo.
(4) Vlogo lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (konzorcij).
(5) Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi za koncesijo na istem koncesijskem območju. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več skupnih vlogah na istem koncesijskem območju, se take vloge zavržejo. Če pravna ali fizična oseba že kandidira samostojno, na istem koncesijskem območju, ne more kandidirati še kot član konzorcija.
63. člen
(pogoji za koncesionarja)
(1) Kandidat za koncesionarja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu za dejavnosti, ki so predmet koncesije;
– da ima licenco za opravljanje prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu oziroma je v drugi državi članici Evropske skupnosti, v kateri je ustanovljen ali ima sedež, pooblaščen za opravljanje linijskih prevozov;
– da kandidat ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, določeno v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08);
– da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, da z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče ali da ni opustil poslovne dejavnosti;
– da nima neporavnanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež;
– da nima neporavnanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež;
– da mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija iz razlogov na njegovi strani;
– da je v zadnjih petih letih opravljal dejavnost javnih linijskih prevozov;
– da razpolaga s potrebnim številom avtobusov in voznikov za izvajanje predvidenega obsega prevozov.
(2) V primeru skupne vloge članov konzorcija morajo pogoje iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka izpolnjevati osebe, ki bodo izvajale prevoze v okviru javne službe javni linijski prevoz, pogoje iz tretje do osme alinee morajo izpolnjevati vsi člani konzorcija, pogoj iz devete alinee pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci, navedeni v vlogi, pri čemer mora biti za vsakega člana konzorcija navedeno, s kakšnim številom avtobusov in voznikov kandidira v posameznem konzorciju oziroma koncesijskem območju.
(3) Način dokazovanja pogojev iz prvega odstavka tega člena se določi v razpisni dokumentaciji.
(4) Kandidat mora vlogi za pridobitev koncesije priložiti izdelan program izvajanja javnih linijskih prevozov v okviru koncesije (organizacija izvajanja prevozov glede na število avtobusov, število voznikov, kvaliteta vozil, predvideni vozni red ipd.).
64. člen
(skupna vloga več oseb)
Kadar predloži skupno vlogo več pravnih ali fizičnih oseb (konzorcij), morajo vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj:
– člani konzorcija, vstop in izstop člana iz konzorcija;
– vodilni član konzorcija ali drug način, ki omogoča, da lahko sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije koncedent pošilja le eni osebi z učinkom za vse člane konzorcija;
– ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti glede izvajanja prevozov v okviru koncesije;
– medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.
65. člen
(prevzem zaposlenih)
(1) Vsak kandidat se mora v vlogi za pridobitev koncesije zavezati, da bo v primeru sklenitve koncesijske pogodbe najkasneje do pričetka izvajanja koncesije zaposlil voznike in druge osebe, ki so bile v zadnjem letu pred sklenitvijo koncesijske pogodbe zaposlene s polnim delovnim časom pri dosedanjem koncesionarju ali koncesionarjih na tem koncesijskem območju in so delale poln delovni čas na izvajanju javne službe, če in v kolikor te osebe želijo, da jih zaposli.
(2) Zaposlitev oseb iz prejšnjega odstavka se izvede v skladu s pravili o spremembi delodajalca.
(3) Način prevzema delavcev iz prvega odstavka tega člena, trajanje zaposlitve in pogodbena kazen za kršitev te obveznosti se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
66. člen
(merilo za izbiro)
(1) Merilo za izbiro koncesionarja je najnižje letno nadomestilo iz 49. člena te uredbe.
(2) Število točk za posamezno vlogo se določi tako, da najnižje nadomestilo prinese največje možno število točk, najvišje nadomestilo prinese nič točk, točke, ki jih prinesejo vmesne višine nadomestila, pa se izračunajo po metodi linearne interpolacije med najvišjim in najnižjim nadomestilom.
V. KONCESIJSKO RAZMERJE
67. člen
(koncesijska pogodba)
(1) Po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sklene direkcija z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.
(2) Če koncesionar iz razlogov na svoji strani v roku, ki je določen v odločbi o izbiri, ne sklene koncesijske pogodbe, jo lahko koncedent sklene z naslednjim na ocenjevalni lestvici.
68. člen
(vsebina koncesijske pogodbe)
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo in druga vprašanja, ki jih mora urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja.
69. člen
(prenos koncesije)
(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem direkcije. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.
(3) Direkcija lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v primeru, da:
– prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije;
– je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 79. člena te uredbe.
(4) Če se prenaša koncesija, ki je sklenjena s člani konzorcija, na prevzemnika koncesije, je potrebno pred dovoljenjem direkcije pridobiti soglasje vseh članov konzorcija. Prav tako je potrebno pridobiti soglasje vseh članov konzorcija, če se koncesija prenaša na enega izmed njih ali na več njih.
(5) Po dokončnosti dovoljenja za prenos koncesije koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je sklenjena prvotna koncesijska pogodba, in za preostali čas trajanja koncesije po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno razveže.
70. člen
(podizvajalci)
(1) Koncesionar je dolžan na koncesijskem območju oddati podizvajalcem, ki so mala ali srednje velika podjetja, v smislu četrtega odstavka 5. člena Uredbe (ES) št. 1370/2007 in so dosedanji koncesionarji ali podizvajalci na tem koncesijskem območju, najmanj 10% prevozov v okviru koncesije oziroma manj, če so dosedanji koncesionarji ali podizvajalci izvajali manj kot 10% prevozov. Pogoji glede plačila podizvajalcem morajo biti v skladu s petim odstavkom tega člena. Izjemoma se ta delež lahko zmanjša, če koncesionar v svoji vlogi izkaže, da pod pogoji iz tega člena kljub resnim ponudbam ni mogel za podizvajalce pridobiti takih podjetij v Republiki Sloveniji. V tem primeru mora vlogi priložiti svoje ponudbe, ki jih je ponudil podizvajalcem, ki morajo vsebovati osnovne podatke o podizvajalcu in pogojih, pod katerimi je bila ponudba dana. Priložiti mora tudi odgovor podizvajalca, ki je sodelovanje zavrnil. V primeru, da koncedent ugotovi, da koncesionar ni ravnal v skladu s tem členom, mu določi rok, v katerem lahko koncesionar to pomanjkljivost odpravi. V nasprotnem primeru se njegova vloga zavrže.
(2) V svoji vlogi za pridobitev koncesije mora kandidat navesti vse podizvajalce iz prejšnjega odstavka, kakor tudi druge podizvajalce za izvajanje koncesije. Obseg prevozov podizvajalcev in način njihove navedbe se podrobneje določi v razpisni dokumentaciji.
(3) Podizvajalec, ki izvaja prevozne storitve, mora izpolnjevati pogoje iz prve do sedme alinee prvega odstavka 63. člena te uredbe.
(4) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati.
(5) V pogodbi med koncesionarjem in podizvajalcem, katere predmet je opravljanje prevoznih storitev, morajo biti opredeljeni seznam linij ali posameznih voženj podizvajalca ter ostali pogoji za opravljanje prevozov. Pogodba mora biti sklenjena za čas koncesije in jo lahko stranka odpove le zaradi bistvenih kršitev druge stranke. V pogodbi mora biti določen tudi delež lastne cene koncesionarja, ki za opravljene prevoze pripade podizvajalcu, ki ne sme biti manjši od 85%. V kolikor je delež manjši od lastne cene koncesionarja, mora koncesionar zagotoviti, da so podizvajalčeva vozila glede na število prevoženih kilometrov izkoriščena vsaj v povprečni izkoriščenosti koncesionarjevih vozil, ki jih uporablja za izvajanje javne službe.
(6) Koncesionar mora plačila po pogodbi s podizvajalci izvrševati najkasneje v osmih dneh po prejemu nakazila od koncedenta in računa podizvajalca. Račun podizvajalec izda do petega dne v mesecu za storitve, opravljene v preteklem mesecu.
(7) Če koncesionar ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko podizvajalec zahteva plačilo neplačane storitve neposredno od direkcije.
(8) Za delo podizvajalcev odgovarja koncedentu koncesionar, kot da bi ga opravljal sam.
VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE IN POROČANJE KONCESIONARJA
71. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja direkcija.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javnih linijskih prevozov potnikov v cestnem prometu izvajajo inšpektorji Prometnega inšpektorata Republike Slovenije.
72. člen
(izvajanje nadzora direkcije)
(1) Koncesionar je direkciji dolžan omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam direkcije predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor direkcije se lahko izvaja v prostorih koncesionarja, v vozilih, s katerimi opravlja javne linijske prevoze, ali na postajah oziroma postajališčih in drugje na linijah.
(3) Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi s koncesijo, nadzor izvajanja dejavnosti in nadzor nad ustreznostjo uporabe prevoznih sredstev in naprav ter ostalih sredstev za izvajanje javne službe.
(4) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom direkcije. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
73. člen
(spremljanje kakovosti)
Koncedent pri koncesionarju spremlja in ocenjuje kakovost opravljenih storitev. V primeru, da ugotovi odstopanje kvalitete storitve od standardov, določenih s to uredbo in koncesijsko pogodbo, lahko uporabi pogodbene kazni in druge sankcije, določene v koncesijski pogodbi.
74. člen
(poročanje)
(1) Koncesionar mora enkrat mesečno do desetega dne v mesecu poročati o:
– številu prepeljanih potnikov na posamezni liniji v preteklem mesecu;
– številu prevoženih kilometrov;
– prejetih pritožbah potnikov in odzivih nanje;
– prihodkih iz prevoznin za pretekli mesec;
– drugih prihodkih za izvajanje javnih linijskih prevozov, prejetih v preteklem mesecu.
(2) Koncesionar je dolžan podatke iz prejšnjega odstavka pošiljati direkciji v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi direkcija.
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati periodično poročilo o opravljenih storitvah vsakih šest mesecev, in sicer do 28. februarja in do 31. avgusta, letno poročilo pa do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. V kolikor koncesionar do predpisanega roka za oddajo letnega poročila ne more zagotoviti revidiranih podatkov, poroča nerevidirane podatke. Te kasneje, po pridobitvi revizijske potrditve, vendar pa najkasneje do 30. junija tekočega leta, s posebno pisno izjavo koncedentu dokončno potrdi ali nadomesti z revidiranimi podatki, če se ti v bistvenih sestavinah poročila razlikujejo od nerevidiranih.
(4) Periodično in letno poročilo mora obsegati podatke iz prvega odstavka v pisni in elektronski obliki, poleg tega pa še podatke o doseganju standardov kakovosti storitev, določenih s to uredbo in koncesijsko pogodbo. Letno poročilo mora obsegati tudi revidirane računovodske izkaze, izdelane skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, ter opisno oceno izvajanja javnih linijskih prevozov v preteklem letu.
75. člen
(začasni ukrep zadržanja izplačil)
Če koncesionar ne posreduje pravočasno poročila iz prvega odstavka prejšnjega člena ali posreduje nepopolno poročilo, koncedent opozori koncesionarja in mu določi rok za dostavo ali dopolnitev poročila. Če koncesionar v tako določenem roku ne posreduje popolnega poročila, mu lahko koncedent začasno zadrži izplačilo odprtih zahtevkov koncesionarja iz naslova izvajanja koncesijske pogodbe, dokler koncesionar ne dostavi popolnega poročila.
VII. PRENEHANJE KONCESIJE
76. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije.
77. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha z odstopom pogodbi zveste stranke od pogodbe zaradi kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se odstop zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe kadarkoli sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
78. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z določbami 69. člena te uredbe.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na vozilih in drugih sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico skladno z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če lahko ostali člani konzorcija izvajajo koncesijo.
79. člen
(odvzem koncesije)
(1) Direkcija z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar:
– izgubi licenco za opravljanje prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu;
– ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;
– po lastni krivdi ne izvaja koncesije in zato nastanejo motnje pri izvajanju storitev;
– pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
– v primeru prostih kapacitet vozila neupravičeno odklanja opravljanje prevoza zainteresiranim potnikom;
– krši določbe te uredbe in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih uradne osebe direkcije izdajajo v okviru nadzora nad koncesijo;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo kršitve iz prejšnjega odstavka bistveno kršitev koncesijske pogodbe.
(3) Direkcija pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija velja za kršitev koncesionarja.
80. člen
(odkup koncesije)
(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo javni linijski prevoz možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ko koncesionar zaradi odkupa koncesije preneha opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzema koncedent naslednje obveznosti:
– izplačilo dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja;
– povrnitev nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
(3) Vrednost koncesije na dan odkupa oceni pooblaščeni ocenjevalec, ki je vpisan v ustrezen register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81. člen
(rok objave razpisa)
Direkcija mora objaviti javni razpis za podelitev koncesije najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve te uredbe.
82. člen
(prehodno obdobje)
(1) Ne glede na določbe 19. člena te uredbe so lahko vozila koncesionarja v prvem letu po podpisu koncesijske pogodbe brez oznak, da gre za vozilo javnega linijskega potniškega prometa.
(2) Koncesionar mora zagotoviti vozovnice v skladu s tretjim odstavkom 42. člena te uredbe najkasneje do 1. julija 2010.
(3) Koncesionar je dolžan zagotoviti, da dijaki in študentje, ki so v letu 2009 kupili letno vozovnico za prevoze v šolskem oziroma študijskem letu 2009/2010, lahko to vozovnico uporabljajo še naprej v letu 2010 do poteka njene veljavnosti.
83. člen
(prenehanje uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (Uradni list RS, št. 88/04).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe od 8. do 11. člena, 15. člena, od 18. do 35. člena, 43. in 44. člena Uredbe o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (Uradni list RS, št. 88/04) še naprej uporabljajo za koncesijska razmerja, glede katerih je sklenjena veljavna koncesijska pogodba na dan uveljavitve te uredbe.
84. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00721-15/2009/8
Ljubljana, dne 10. septembra 2009
EVA 2009-2411-0039
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister
