Na podlagi tretjega odstavka 29. člena v povezavi s četrtim odstavkom 21. člena in na podlagi sedmega odstavka 67. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

(1) Ta sklep določa podrobnejšo vsebino zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija ter dokumentacijo in dokazila, ki mora biti priložena k tej zahtevi.
(2) Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot hibridna plačilna institucija in dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija z opustitvijo razen, če ta sklep za izdajo teh dovoljenj izrecno določa drugače.
(3) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (v nadaljevanju: ZPlaSS).

(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija mora obsegati:
a) vrsto dovoljenja, ki se zahteva;
b) navedbo plačilnih storitev, za katere se zahteva izdaja dovoljenja;
c) navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca vložnika v postopku izdaje dovoljenja, vključno s pooblastilom za zastopanje;
d) firmo oziroma osebno ime vložnika, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.
(2) K zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija mora biti priložen dokaz o plačilu takse za odločanje o zahtevi ter dokumentacija in dokazila o izpolnjevanju pogojev glede:
a) statusnega ustroja iz 20. do 27. člena ZPlaSS;
b) varnega in zanesljivega poslovanja iz 44. člena ZPlaSS;
c) sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol iz 45. člena ZPlaSS;
d) zagotavljanja minimalnega kapitala iz 46. člena ZPlaSS;
e) varstva denarnih sredstev uporabnikov iz 59. do 63. člena ZPlaSS.

Vložnik mora v zvezi z izpolnjevanjem zahtev glede pravnoorganizacijske oblike in dejavnosti plačilne institucije predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) izpisek iz sodnega registra;
b) statut oziroma glede na pravnoorganizacijsko obliko plačilne institucije, drug akt iz katerega je razviden statusni ustroj.

(1) Osebe, ki so ali bodo člani poslovodstva plačilne institucije, morajo izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 26. člena ZPlaSS.
(2) Vložnik mora v zvezi s presojo primernosti oseb, ki so oziroma bodo člani organov poslovodstva predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) dokazilo, da član poslovodstva ni član organa nadzora vložnika;
b) dokazila, da član poslovodstva v zadnjih petih letih ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine;
c) dokazila, da v zadnjih dveh letih ni bil na prestajanju zaporne kazni zaradi kaznivega dejanja iz točke b) tega člena;
d) dokazilo, da članu poslovodstva vložnika ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, ki še traja;
e) izjavo člana poslovodstva, da v zadnjih dveh letih ni bil pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine upnikom kot član poslovodstva ali nadzora družbe, nad katero je bil začet stečajni postopek na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij;
f) izpolnjen vprašalnik PLAČ 1 iz Priloge I tega sklepa.

(1) Osebe, ki so ali bodo v plačilni instituciji neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami morajo izpolnjevati pogoje iz drugega odstavka 26. člena ZPlaSS.
(2) Vložnik mora z zvezi s presojo primernosti oseb, ki so oziroma bodo v plačilni instituciji neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) dokazila o končani izobrazbi osebe ter o delovnih izkušnjah na področju opravljanja plačilnih storitev;
b) dokazila o izkušnjah z vodenjem poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti, kot je oziroma bo dejavnost plačilne institucije, oziroma z vodenjem drugih primerljivih poslov;
c) izpolnjen vprašalnik PLAČ 2 iz Priloge II tega sklepa.

Vložnik mora v zvezi s presojo primernosti imetnikov kvalificiranih deležev plačilne institucije (v nadaljevanju kvalificirani imetnik) predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) seznam kvalificiranih imetnikov, ki so imetniki več kot 10% deleža glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu plačilne institucije, z navedbo njihovega deleža;
b) seznam kvalificiranih imetnikov, ki so imetniki manj kot 10% deleža glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu plačilne institucije z opisom načina uveljavljanja pomembnega vpliva tega imetnika na upravljanje plačilne institucije;
c) izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra, v katerega je vpisan kvalificirani imetnik, če je kvalificirani imetnik pravna oseba, oziroma fotokopijo osebnega dokumenta, če je kvalificirani imetnik fizična oseba;
d) statut, oziroma glede na pravnoorganizacijsko obliko kvalificiranega imetnika, drug akt iz katerega je razviden statusni ustroj kvalificiranega imetnika;
e) seznam desetih največjih delničarjev oziroma, glede na pravnoorganizacijsko obliko kvalificiranega imetnika, drug ustrezen dokaz o njegovi lastniški strukturi in informacija o morebitnem obstoju delničarskih sporazumov ali drugih povezav lastnikov, ki bi bistveno vplivale na upravljanje kvalificiranega imetnika;
f) letni poročili kvalificiranega imetnika za zadnji dve leti poslovanja, ki vsebujeta primerljive podatke predhodnega leta;
g) revizorjevi poročili k letnima poročiloma za zadnji dve poslovni leti, če je bil kvalificirani imetnik zavezan k reviziji letnega poročila;
h) če je od zadnjega poslovnega leta minilo že več kot 6 mesecev, računovodske izkaze kvalificiranega imetnika za tekoče poslovno leto;
i) izjavo kvalificiranega imetnika, ki je fizična oseba, o premoženjskem stanju kvalificiranega imetnika, s pooblastilom, da Banka Slovenije navedbe v izjavi preveri pri pristojnih organih;
j) podatke o viru sredstev za naložbo v kvalificirani delež in obrazložitev sposobnosti financiranja izvedbe poslovnega načrta plačilne institucije.

(1) Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezane na enega od naslednjih načinov:
– tako, da je ena od njiju posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerega je udeležena pri upravljanju druge osebe ali v kapitalu druge osebe z najmanj 20-odstotnim deležem,
– z obvladovanjem,
– tako, da jih vse obvladuje ista tretja oseba.
(2) Vložnik mora v zvezi z osebami, ki so s plačilno institucijo v razmerju tesne povezanosti, predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) seznam oseb, ki so s plačilno institucijo v razmerju tesne povezanosti;
b) opis načina povezave.

Vložnik mora za presojo višine začetnega kapitala predložiti dokazila o posameznih sestavinah iz tretjega odstavka 25. člena ZPlaSS, glede na vrsto plačilnih storitev za katere je vložena zahteva za izdajo dovoljenja.

Vložnik mora za presojo pogojev za varno in zanesljivo poslovanje plačilne institucije predstaviti poslovanje plačilne institucije, ki zajema:
a) podroben opis plačilnih storitev in drugih gospodarskih poslov, ki jih namerava opravljati plačilna institucija;
b) opis nameravane uporabe podružnic, zastopnikov in zunanjih izvajalcev;
c) opis tveganj, ki jim bo plačilna institucija izpostavljena pri opravljanju plačilnih storitev in drugih gospodarskih poslov, ter ukrepe za obvladovanje teh tveganj;
d) poslovni načrt opravljanja plačilnih storitev za prva tri poslovna leta, iz katerega izhajajo podatki o izpolnjevanju organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih pogojev za varno in zanesljivo poslovanje plačilne institucije iz 44. člena tega ZPlaSS;
e) navedbo pooblaščenih revizorjev ali revizijskih družb, če morajo biti letna poročila plačilne institucije revidirana in če so že imenovani.

(1) Organizacijski pogoji, ki jih mora zagotavljati plačilna institucija za opravljanje plačilnih storitev, so:
– dosledno izdelani delovni postopki, ki se izvajajo v posameznih fazah plačilnih storitev;
– sprejeti postopki delovanja v primeru izrednih okoliščin;
– zagotavljanje sistema usposabljanja zaposlenih za izvajanje delovnih nalog.
(2) Vložnik mora za presojo zagotavljanja organizacijskih pogojev plačilne institucije predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) navedbo delovnih funkcij, ki bodo sestavljale proces opravljanja plačilnih storitev;
b) opis in shematski prikaz postopkov izvajanja posamezne plačilne storitve;
c) navodila za izvajanje delovnih postopkov v okviru posamezne plačilne storitve;
d) pravila poslovanja v izrednih okoliščinah.

(1) Kadrovski pogoji, ki jih mora zagotavljati plačilna institucija za opravljanje plačilnih storitev, so:
– usposobljenost zaposlenih glede na vrsto plačilnih storitev;
– zadostno število usposobljenih zaposlenih glede na predvideni obseg plačilnih storitev;
– nadomestljivost neposredno odgovornih oseb za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami.
(2) Vložnik mora za presojo zagotavljanja kadrovskih pogojev plačilne institucije predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) podatke o izobrazbeni strukturi zaposlenih, ki bodo izvajali aktivnosti v zvezi s plačilnimi storitvami, in o njihovih delovnih izkušnjah;
b) potrdila oziroma druge dokaze o strokovni usposobljenosti zaposlenih, ki bodo izvajali aktivnosti v zvezi s plačilnimi storitvami.

(1) Tehnična pogoja, ki ju mora zagotavljati plačilna institucija za opravljanje plačilnih storitev sta:
– razpolaganje z ustrezno opremljenimi poslovnimi prostori za varno in nemoteno izvajanje plačilnih storitev,
– zagotavljanje informacijskega sistema, ki temelji na razvojni strategiji in varnostni politiki.
(2) Tehnična opremljenost poslovnih prostorov mora plačilni instituciji omogočati varno in nemoteno izvajanje poslovnih procesov v okviru opravljanja plačilnih storitev in zagotavljati ločenost izvajanja posameznih funkcij v skladu s pravili o obvladovanju tveganj, kot tudi možnost njihove medsebojne povezave v skladu z delovnimi postopki.
(3) Plačilna institucija, ki izvaja plačilne storitve z gotovino, mora biti opremljena tako, da zagotavlja poslovanje v skladu z veljavnimi pravili in standardi poslovanja z gotovino.
(4) Plačilna institucija mora imeti izdelan elaborat o varovanju premoženja, ki temelji na analizi tveganj in zajema:
– načrt varovanja premoženja,
– organizacijo prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk,
– upravljanje z varnostno-nadzornim centrom in
– načrtovanje, razvoj in izvajanja varnostnih sistemov.
(5) Plačilna institucija mora vzpostaviti strategijo razvoja in politiko varnosti informacijskih sistemov, ki upošteva priporočila slovenskih standardov SIST ISO/IEC 27001:2006, SIST ISO/IEC 17799:2005 in SIST ISO/IEC 17799:2003, ki jih izdaja Slovenski inštitut za standardizacijo oziroma drug pooblaščen organ. Politika varnosti informacijskih sistemov mora vključevati najmanj:
– cilje pri zagotavljanju varnosti informacijskih sistemov;
– načela in postopke za zaščito zaupnosti, neoporečnosti in razpoložljivosti informacij; »zaupnost informacij« pomeni, da je informacija dostopna samo pooblaščenim uporabnikom; »neoporečnost informacij« pomeni, da je informacija točna in popolna; »razpoložljivost informacij« pomeni, da imajo pooblaščeni uporabniki v potrebnem času zagotovljen dostop do informacij;
– porazdelitev odgovornosti glede varovanja informacijske tehnologije in informacij, shranjenih v informacijskih sistemih plačilne institucije, ter pripadajoče dokumentacije; »informacijska tehnologija« pomeni strojno in programsko opremo; »strojna oprema« pomeni opredmeteno računalniško in komunikacijsko opremo; »programska oprema« pomeni računalniške programe, postopke in pravila, ki zagotavljajo načrtovano operativnost strojne opreme.

Vložnik mora za presojo zagotavljanja tehničnih pogojev plačilne institucije predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) predstavitev tehnične opremljenosti poslovnih prostorov za varno in nemoteno izvajanje poslovnih procesov pri izvajanju plačilnih storitev, če je načrtovano, tudi za gotovinsko poslovanje za stranke;
b) strategijo razvoja informacijskih sistemov (strojne in programske opreme);
c) opis postopkov za neprekinjeno delovanje sistemov;
d) okvirno predstavitev vsebine elaborata o varovanju premoženja;
e) varnostno politiko na področju informacijskih sistemov.

(1) Plačilna institucija mora zagotavljati jasno organizacijsko strukturo, ki temelji na:
– natančno opredeljenih, preglednih in doslednih notranjih razmerjih glede odgovornosti;
– učinkoviti komunikaciji in sodelovanju na vseh organizacijskih ravneh, ki sodelujejo v delovnem procesu;
– pravočasnem in zanesljivem informiranju vodstvene ravni za sprejemanje poslovnih odločitev, vključujoč poročanje o tveganjih.
(2) Vložnik mora za presojo ustreznosti organizacijske strukture plačilne institucije predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) organigram plačilne institucije;
b) interne pravilnike in druge akte, ki opredeljujejo izvajanje plačilnih storitev;
c) dokumentacijo, iz katere sta razvidna sistem sprejemanja odločitev in odgovornost posameznikov, ki sprejemajo odločitve pri posameznih delovnih procesih v okviru opravljanja plačilnih storitev.

(1) Sistem upravljanja s tveganji plačilne institucije mora zajeti vsa finančna (kot so: kapitalsko, kreditno, likvidnostno in valutno tveganje ter tveganje dobičkonosnosti) in nefinančna tveganja (kot so: operativno tveganje, tveganje ugleda in strateško tveganje), vključno s tehničnimi in proceduralnimi tveganji, ki obsegajo tudi tveganja iz naslova poslovnega sodelovanja z zunanjimi izvajalci, ki za plačilno institucijo izvajajo operativne ali druge pomožne storitve v zvezi z njeno poslovno dejavnostjo.
(2) Za upravljanje z operativnim tveganjem mora plačilna institucija vzpostaviti sistem v skladu s splošnimi standardi upravljanja z operativnim tveganjem iz Priloge III. tega sklepa.
(3) Poslovodstvo plačilne institucije je odgovorno za vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja s tveganji na podlagi sprejetih strategij in izvedbenih politik glede na vrsto tveganja. Poslovodstvo plačilne institucije mora zlasti zagotoviti, da:
– ugotavljanje tveganj zajema celovito in pravočasno prepoznavanje tveganj ter analizo vzrokov za njihov nastanek;
– merjenje oziroma ocenjevanje tveganj temelji na kvalitativnih kot tudi kvantitativnih metodah;
– obvladovanje tveganj vključuje ukrepe in pravila za spremljavo, zmanjševanje, razpršitev, prenos in izognitev ugotovljenim tveganjem;
– spremljanje tveganj zajema pravila glede odgovornosti, pogostosti poročanja in načina spremljave s ciljem doseganja sprejemljivega profila tveganosti.
(4) Plačilna institucija mora imeti za namen upravljanja s tveganji sprejeta pravila uvajanja novih produktov ali sistemov, s katerimi določi, kaj šteje za nov produkt oziroma sistem, in pravila za izvedbo analize pripadajočih tveganj.

Vložnik mora za presojo postopkov ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja, spremljanja in poročanja o tveganjih plačilne institucije predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) strategije in politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji;
b) pravila glede uvajanja novih produktov ali sistemov;
c) pravila uporabe zastopnikov, podružnic in zunanjih izvajalcev;
d) opis obravnave tveganj pri poslovanju preko podružnic, zastopnikov in zunanjih izvajalcev;
e) predstavitev sistema notranjega poročanja o tveganjih;
f) predstavitev sposobnosti poročanja Banki Slovenije in Uradu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

(1) Plačilna institucija mora imeti učinkovito strukturo sistema notranjih kontrol, na katerih temelji izvajanje notranjih kontrolnih dejavnosti. Notranje kontrolne dejavnosti se morajo izvajati na ravni vseh plačilnih storitev, v okviru vseh dnevnih poslovnih dejavnosti, vključno s spremljanjem delovanja informacijskih sistemov ter delovanja zaposlenih, kot tudi zunanjih izvajalcev. Bistvene ugotovitve notranjih kontrolnih dejavnosti ter pripadajoči ukrepi morajo biti dokumentirani.
(2) Plačilna institucija mora v okviru izvajanja notranjih kontrol zagotoviti najmanj: jasno opredeljene kontrolne točke v vseh delovnih procesih, limite za omejevanje izpostavljenosti plačilne institucije finančnim tveganjem, fizične kontrole in sistem rednega poročanja ustreznim vodstvenim strukturam, kot tudi sistem ugotavljanja in odprave kršitev in drugih nepravilnosti pri izvajanju plačilnih storitev.
(3) Notranje kontrolne dejavnosti na področju delovnih procesov se morajo izvajati na podlagi pisnih navodil in usmeritev, ki vključujejo opise poslovnih procesov, delovna navodila in pravilnike, ki urejajo delovne procese. Plačilna institucija mora zagotoviti ustrezno stopnjo podrobnosti navodil in usmeritev, vključno s pravili glede organizacijske in poslovno-operativne strukture plačilne institucije, sistema dodeljevanja nalog, hierarhije sprejemanja odločitev, pristojnosti in odgovornosti zaposlenih ter izvajanja postopkov. Stopnja podrobnosti teh navodil in usmeritev mora biti odvisna od značilnosti, obsega in zapletenosti poslovnih dejavnosti plačilne institucije ter pripadajočih tveganj. V primeru kakršnih koli sprememb poslovnih dejavnosti ali pripadajočih procesov morajo biti navodila in usmeritve ustrezno in čim prej ažurirani. Navodila in usmeritve morajo biti dokumentirani. Zaposleni morajo biti seznanjeni z vsebino tistih navodil in usmeritev, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje vseh svojih delovnih nalog.
(4) Notranje kontrolne dejavnosti na področju določanja limitov za omejevanje izpostavljenosti finančnim tveganjem vključujejo: vzpostavitev strukture limitov izpostavljenosti, sistem preverjanja skladnosti poslovnih transakcij z vzpostavljenimi limiti ter morebitne postopke presoje odobritev poslovnih transakcij, ki presegajo te limite.
(5) Notranje kontrolne dejavnosti na področju fizičnih kontrol vključujejo: fizične kontrole dostopa do premičnega in nepremičnega premoženja plačilne institucije in njegovo varovanje, izvajanje načela štirih oči ter redno popisovanje premičnega in nepremičnega premoženja plačilne institucije.
(6) Notranje kontrolne dejavnosti na področju kadrov vključujejo spremljanje zasedenosti delovnih mest, znanja in strokovnosti zaposlenih ter izvajanja izobraževanja, spremljanje števila zaposlenih za določen čas ter izvajanje nadzora nad njimi.
(7) Plačilna institucija mora zagotoviti notranje in zunanje poročanje, ki poleg poročil o tveganjih vključuje tudi podatke o:
– o poslovanju plačilne institucije,
– o skladnosti delovanja plačilne institucije z veljavno zakonodajo, standardi in kodeksi ter notranjimi akti in
– o zunanjem poslovnem okolju plačilne institucije ter zunanjih razvojnih trendih.
(8) Notranje kontrolne dejavnosti na področju poročanja temeljijo na spremljanju poročil s strani ustreznih vodstvenih ravni in vključujejo ugotavljanje morebitnih pomanjkljivosti in napak v poročilih ter drugih nepravilnosti v delovanju zaposlenih pri izdelavi poročil.
(9) Plačilna institucija mora na področju informacijskih sistemov izvajati sledeče notranje kontrolne dejavnosti:
– pri izvajanju strategije razvoja informacijskih sistemov: ugotavljati njegove skladnosti s poslovnimi procesi, kvaliteto projektnega načrtovanja, vključenosti ustreznih kadrov ter seznanjenosti različnih vodstvenih ravni s pripadajočo problematiko;
– pri zagotavljanju varnosti informacijskih sistemov: logične in fizične kontrole pri dostopanju do informacijskih sistemov;
– pri strojni opremi: ugotavljati njene ustreznosti glede zahtev pripadajočih poslovnih procesov, notranjih in tehničnih standardov ter rednosti njenega vzdrževanja;
– pri programski opremi: ugotavljati njene ustreznosti in uporabe v poslovnih procesih v smislu izpolnjevanja zahtev uporabnikov ter ločevanja funkcij razvoja, vzdrževanja in uporabe programske opreme.
(10) Plačilna institucija mora v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma izvajati zlasti sledeče kontrolne dejavnosti:
– oceno tveganja pojava pranja denarja in financiranja terorizma,
– izvajanje internih navodil za preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v skladu s predpisi,
– imenovanje in umestitev pooblaščenca v poslovni proces plačilnih storitev.

(1) Vložnik mora za presojo sistema notranjih kontrol plačilne institucije predložiti dokumentacijo, ki zajema predstavitev organiziranosti sistema notranjih kontrol, z opisom strukture notranjih kontrol in izvajanja notranjih kontrolnih dejavnosti v okviru:
a) delovnih procesov,
b) vzpostavitve in izvajanja limitov,
c) fizičnih kontrol,
d) poročanja,
e) informacijskega sistema,
f) spremljave delovanja zaposlenih,
g) uporabe podružnic, zastopnikov in zunanjih izvajalcev,
h) izvajanja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(1) Plačilna institucija, ki namerava uporabljati podružnice, zastopnike ali zunanje izvajalce pri izvajanju svojih poslovnih dejavnosti, mora v zvezi z uporabo podružnic, zastopnikov in zunanjih izvajalcev oblikovati politiko prevzemanja in upravljanja s tveganji, ki mora vključevati najmanj naslednje elemente:
– opis nameravane uporabe podružnic, zastopnikov in zunanjih izvajalcev ter zagotavljanja ustrezne kakovosti storitev,
– osnovna načela oziroma usmeritve glede upravljanja s tveganji iz naslova uporabe podružnic, zastopnikov in zunanjih izvajalcev,
– zagotavljanje neprekinjenega poslovanja v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja podružnica, zastopnik ali zunanji izvajalec,
– strategijo ukrepanja za primer pričakovane ali nepričakovane prekinitve pogodbenega razmerja z zastopnikom ali zunanjim izvajalcem, pri čemer uporaba podružnic, zastopnikov in zunanjih izvajalcev ne sme oslabiti izvajanja poslovnih dejavnosti in procesa upravljanja s tveganji plačilne institucije oziroma ne sme otežiti izvajanja nadzora nad plačilno institucijo.
(2) Uporaba zastopnikov in zunanjih izvajalcev plačilne institucije mora biti organizirana na način, ki plačilni instituciji omogoča nepretrgano spremljanje delovanja zastopnikov in zunanjih izvajalcev ter upravljanje s tveganji, ki izhajajo iz uporabe zastopnikov in zunanjih izvajalcev vključno z izvajanjem postopkov notranje kontrole plačilne institucije v razmerju do zastopnikov in zunanjih izvajalcev.
(3) Pogodbene pravice ter obveznosti plačilne institucije in zastopnika oziroma zunanjega izvajalca morajo biti natančno opredeljene in razumljive. Pogodbene pravice plačilne institucije morajo vključevati možnost predčasne prekinitve pogodbenega razmerja z zastopnikom oziroma zunanjim izvajalcem na njeno zahtevo, v primeru ugotovljenih odstopanj od pogodbenih obveznosti. Pogodbene obveznosti zastopnika oziroma zunanjega izvajalca morajo vključevati: zaščito podatkov, skladnost delovanja zastopnika oziroma zunanjega izvajalca z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi ter popoln dostop plačilne institucije do vseh prostorov in podatkov zastopnika oziroma zunanjega izvajalca in njeno neomejeno pravico do pregleda le teh.
(4) Zastopnik ter zunanji izvajalec morata na temelju pogodbe o ravni kakovosti storitev s plačilno institucijo (»Service Level Agreement«) zagotoviti dogovorjeno raven kakovost storitev. Pogodba o ravni kakovosti storitev mora vsebovati kvantitativna in/ali kvalitativna merila, na podlagi katerih lahko zastopnik oziroma zunanji izvajalec in plačilna institucija ocenita ustreznost kakovosti zadevne storitve. Če raven kakovosti storitev ni v skladu s to pogodbo, mora plačilna institucija nemudoma sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.

(1) Če namerava plačilna institucija uporabljati podružnice, zastopnike ali zunanje izvajalce pri izvajanju svojih poslovnih dejavnosti, mora vložnik zahtevi za izdajo dovoljenja priložiti opis politike prevzemanja in upravljanja s tveganji iz naslova uporabe zastopnikov, podružnic in zunanjih izvajalcev, ter dokumentacijo v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev preko podružnice in zastopnika oziroma glede izvajanja operativnih funkcij preko zunanjega izvajalca.
(2) Vložnik mora v zvezi z nameravanim opravljanjem plačilnih storitev preko zastopnika predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) pogodbo o sodelovanju z zastopnikom;
b) opis plačilnih storitev, ki jih namerava opravljati plačilna institucija preko zastopnika;
c) statut oziroma glede na pravnoorganizacijsko obliko zastopnika, ki je pravna oseba, drug akt iz katerega je razviden statusni ustroj;
d) izpis iz sodnega registra ali drugega javnega registra pravnih oseb, če je zastopnik pravna oseba, oziroma izpis iz uradne evidence stalnih prebivališč fizičnih oseb, če je zastopnik fizična oseba;
e) dokazila iz 5. in 6. člena tega sklepa glede primernosti poslovodstva zastopnika oziroma oseb, odgovornih za neposredno vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, ki jih v imenu plačilne institucije opravlja zastopnik;
f) opis postopkov ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja, spremljanja in poročanja o tveganjih pri zastopniku ter opis mehanizmov notranje kontrole, ki jih bo uporabljal zastopnik v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma v skladu s predpisi.
(3) Vložnik mora v zvezi z nameravanim opravljanjem plačilnih storitev preko podružnice predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) opis plačilnih storitev, ki jih namerava opravljati plačilna institucija preko podružnice;
b) akt o ustanovitvi podružnice;
c) izpis iz sodnega registra ali drugega javnega registra, v katerega se vpisuje podružnica;
d) dokazila iz 5. in 6. člena tega sklepa glede primernosti poslovodstva podružnice oziroma oseb; odgovornih za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, ki jih opravlja podružnica;
e) opis postopkov ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja, spremljanja in poročanja o tveganjih v podružnici.
(4) Vložnik mora v zvezi z izvajanjem operativnih funkcij preko zunanjega izvajalca, na katerega namerava plačilna institucija prenesti izvajanje pomembnih operativnih nalog v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev, predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) pogodbo o sodelovanju z zunanjim izvajalcem;
b) opis pomembnih operativnih nalog, ki se prenašajo na zunanjega izvajalca;
c) opis ureditve odgovornosti med plačilno institucijo in zunanjim izvajalcem;
d) opis postopkov ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja, spremljanja in poročanja o tveganjih pri zunanjem izvajalcu.

(1) Vložnik mora v zvezi z zahtevami glede izpolnjevanja minimalnega kapitala predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) poslovni načrt opravljanja plačilnih storitev za prva tri poslovna leta, iz katerega izhajajo podatki za izračun minimalnega kapitala v prvem letu poslovanja po vseh treh metodah iz drugega odstavka 46. člena ZPlaSS;
b) letni poročili za zadnji dve poslovni leti, ki vsebujeta primerljive podatke predhodnega leta;
c) revizorjevi poročili k letnima poročiloma za zadnji dve poslovni leti, če je bil vložnik zavezan k reviziji letnega poročila;
d) če je od zadnjega poslovnega leta minilo že več kot 6 mesecev, računovodske izkaze za tekoče poslovno leto.
(2) Poslovni načrt iz a) točke prvega odstavka tega člena mora za namen določitve metode za izračun kapitalske zahteve v skladu s 46. členom ZPlaSS in Sklepom o kapitalu plačilnih institucij (Uradni list RS, št. 73/09), vsebovati naslednje podatke:
a) predvideni skupni znesek stalnih splošnih stroškov in njihovo strukturo po vrstah teh stroškov;
b) predvideno višino povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij za prvo leto poslovanja;
c) izračun predvidenega indikatorja prihodkov za prvo leto poslovanja iz 50. člena ZPlaSS.

(1) Vložnik mora za presojo zagotavljanja varstva denarnih sredstev uporabnikov plačilnih storitev predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) opis načina varstva denarnih sredstev uporabnikov plačilnih storitev;
b) dokazila o zagotavljanju ločitve denarnih sredstev uporabnikov plačilnih storitev in vodenju ločene evidence denarnih sredstev v skladu z 59. členom ZPlaSS oziroma dokazilo sklenitvi zavarovalne pogodbe oziroma druge primerljive garancije v skladu s 60. členom ZPlaSS;
c) opis notranje revizijskih postopkov za zagotavljanje varovanja denarnih sredstev uporabnikov.
(2) Poleg dokumentacije iz prvega odstavka tega člena mora vložnik v primeru zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot hibridna plačilna institucija, kjer se obseg denarnih sredstev, ki bodo uporabljena za plačilne storitve, spreminja ali ni vnaprej znan, predložiti tudi opis metode za določitev deleža sredstev, ki jih bodo uporabniki plačilnih storitev predvidoma uporabili za izvrševanje plačilnih transakcij in časovno vrsto preteklih podatkov o uporabi denarnih sredstev za izvrševanje plačilnih transakcij oziroma za druge namene, če z njo razpolaga. Če hibridna plačilna institucija ob vložitvi zahteve ne razpolaga z ustrezno časovno vrsto preteklih podatkov, lahko v zahtevi predlaga, da se do pridobitve teh podatkov uporabi ocena deleža denarnih sredstev uporabnikov, ki se bodo predvidoma uporabila za izvrševanje plačilnih transakcij, na podlagi podatkov, kot izhajajo iz poslovnega načrta.

Vložnik mora v zvezi z morebitno udeležbo plačilne institucije v domačih in tujih plačilnih sistemih predložiti dokumentacijo, ki obsega:
a) opis glavnih značilnosti plačilnega sistema glede izračuna in poravnave denarnih obveznosti udeležencev plačilnega sistema;
b) opis nameravane oblike udeležbe v plačilnem sistemu;
c) opis pomembnih tveganj, ki jih prevzema z udeležbo v plačilnem sistemu v skladu s pravili plačilnega sistema glede obvladovanja teh tveganj;
d) opis notranjih kontrolnih dejavnosti v zvezi z udeležbo v plačilnem sistemu in prevzemanjem tveganj v zvezi z udeležbo v tem sistemu.

(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev izvrševanja denarnih nakazil kot plačilna institucija z opustitvijo mora poleg sestavin iz prvega odstavka 3. člena tega sklepa vsebovati tudi predlog vložnika, za katere posamezne zahteve glede statusnega ustroja iz 2. podpoglavja in glede sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol iz 7. podpoglavja 2. poglavja ZPlaSS zahteva opustitev ali uporabo v omejenem obsegu. V zahtevi mora vložnik podrobno utemeljiti razloge, ki utemeljujejo dopustitev opustitve ali uporabo posameznih zahtev za plačilne institucije v omejenem obsegu.
(2) V primeru, če vložnik zahteva uporabo določene zahteve iz prvega odstavka tega člena v omejenem obsegu, mora predlog vključevati tudi opis, v kakšnem obsegu naj se posamezna zahteva upošteva.
(3) Vložnik mora zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija z opustitvijo poleg dokazila o plačilu takse za odločitev o zahtevi, priložiti dokumentacijo in dokazila glede:
a) izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka 67. člena ZPlaSS;
b) razlogov, ki utemeljujejo dopustitev predlagane opustitve ali omejenega izvajanja posameznih zahtev;
c) drugih pogojev in zahtev iz drugega odstavka 3. člena tega sklepa za katere vložnik ni predlagal opustitve oziroma omejenega izpolnjevanja oziroma za katere opustitev ali omejeno izpolnjevanje ni dopustno.

Vložnik mora v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz drugega odstavka 67. člena ZPlaSS predložiti naslednjo dokumentacijo:
a) izpis iz sodnega registra ali drugega ustreznega javnega registra pravnih oseb ali potrdilo o stalnem prebivališču fizične osebe, iz katerega je razvidno, da ima pravna oseba oziroma fizična oseba, ki bo opravljala plačilne storitve kot plačilna institucija z opustitvijo, sedež ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
b) dokazila, da bo plačilna institucija z opustitvijo opravljala storitve izvrševanja denarnih nakazil kot dodatno dejavnost in bodo te storitve dostopne le tistim uporabnikom, ki bodo hkrati uporabljali njene druge storitve, ki niso plačilne storitve;
c) poslovni načrt za prva tri poslovna leta, ki mora vsebovati tudi povprečni mesečni znesek vseh plačilnih transakcij, ki jih namerava vložnik opraviti, vključno s transakcijami opravljenimi preko njegovih zastopnikov iz katerega izhaja, da povprečni mesečni znesek vseh plačilnih transakcij, ki jih namerava opraviti plačilna institucija z opustitvijo, vključno s transakcijami, opravljenimi preko njenih zastopnikov, v posameznem letu ne bo presegel 100.000 eurov;
d) glede primernosti članov poslovodstva in oseb odgovornih za vodenje poslov, kot je določeno v 5. in 6. členu tega sklepa.

Ta sklep začne veljati 1. novembra 2009.