Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08) izdaja minister za gospodarstvo

Ta pravilnik določa obvezne vsebine lokalnega energetskega koncepta, način njegove priprave in načine spremljanja in vrednotenja dejavnosti, ki izhajajo iz lokalnega energetskega koncepta.

Izrazi uporabljeni v tem pravilniku pomenijo:
– lokalni energetski koncept je koncept razvoja samoupravne lokalne skupnosti ali več samoupravnih lokalnih skupnosti pri oskrbi in rabi energije, ki poleg načrtov oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije;
– raba energije pomeni pridobivanje, pretvorbo, prenos in distribucijo ter uporabo vseh vrst energije;
– izvajanje lokalnega energetskega koncepta pomeni izvajanje ukrepov, predlogov in projektov, ki so opredeljeni v akcijskem načrtu tega koncepta;
– lokalna energetska agencija je pravna oseba, ki jo samoupravna lokalna skupnost ustanovi ali za določeno obdobje pooblasti, da na zaokroženem območju najmanj ene občine skrbi za izvajanje lokalnega energetskega koncepta, za uveljavljanje in spodbujanje energetske učinkovitosti ter za uvajanje obnovljivih virov energije;
– občinski energetski upravljavec je odgovorna oseba v občini, ki je določena kot nosilec izvajanja akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta, če v samoupravni lokalni skupnosti ni lokalne energetske agencije;
– usmerjevalna skupina je skupina, ki pripravlja lokalni energetski koncept, če ga samoupravna lokalna skupnost pripravlja sama, oziroma skupina, ki usmerja delo, če samoupravna lokalna skupnost sklene pogodbo z zunanjim izvajalcem;
– akcijski načrt je načrt dejavnosti samoupravne lokalne skupnosti pri učinkoviti rabi energije, uporabi obnovljivih virov energije, oskrbi z energijo ter ozaveščanju širše javnosti, ko velja lokalni energetski koncept.

Lokalni energetski koncept mora vsebovati:
1. analizo porabe energije in energentov po posameznih področjih in za samoupravno lokalno skupnost kot celoto;
2. analizo oskrbe z energijo;
3. analizo emisij;
4. opredelitev šibkih točk oskrbe in porabe energije z vidika stabilnosti in okoljske sprejemljivosti;
5. oceno predvidene porabe energije in napotke za prihodnjo oskrbo z energijo;
6. analizo možnosti učinkovite rabe energije in analizo potencialov obnovljivih virov energije;
7. določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti;
8. analizo možnih ukrepov;
9. akcijski načrt;
10. povzetek;
11. napotke za izvajanje.

(1) Analiza rabe energije in porabe goriv (energentov) po posameznih področjih in za samoupravno lokalno skupnost kot celoto vsebuje: pregled in analizo rabe energije po posameznih skupinah porabnikov (stanovanjski odjem, javne stavbe, industrija, storitve, promet) po energentih v obravnavani samoupravni lokalni skupnosti; poseben pregled in analizo porabe električne energije po posameznih skupinah porabnikov (gospodinjski odjem, javna razsvetljava, preostali odjem) ter prikaz količin in strukture po področjih (strnjena poselitev, razpršena poselitev) in za samoupravno lokalno skupnost kot celoto.
(2) Lokalne samoupravne skupnosti ki imajo na svojem območju organiziran javni mestni oziroma krajevni in primestni oziroma medkrajevni javni promet, morajo to dejavnost vključiti v analizo iz prvega odstavka tega člena. Če je analizi dodana tudi poraba energije v prometu, analiza vsebuje mestni oziroma krajevni in primestni oziroma medkrajevni javni promet, če tak promet obstaja. Zajema število vozil javnega cestnega prometa, njihovo stanje ter letno porabo goriva za ta vozila.

Analiza oskrbe z energijo vsebuje analizo večjih kotlovnic, daljinskih sistemov ogrevanja, oskrbe z električno energijo, oskrbe z zemeljskim plinom in utekočinjenim naftnim plinom ter analizo oskrbe z energijo v individualnih gradnjah.

Analiza emisij vsebuje analizo količin emisij plinov, ki nastajajo v obravnavani samoupravni lokalni skupnosti kot posledica ugotovljenih količin porabljenih goriv v obravnavanem obdobju.

Opredelitev šibkih točk oskrbe z energijo in njene rabe pomeni ugotovitev šibkih točk na podlagi analize podatkov o oskrbi in rabi energije, pri porabi energije po posameznih področjih in oskrbi z energijo iz posameznih virov. Šibke točke morajo biti opredeljene s kazalniki odmikov trenutnega stanja od zaželenega oziroma pričakovanega stanja.

(1) Ocena predvidene prihodnje porabe energije in napotki za prihodnjo oskrbo z energijo vsebujejo:
– predvideno količinsko opredeljeno prihodnjo porabo energije na podlagi načrtov o novogradnjah iz veljavnih prostorskih aktov;
– napotke za oskrbo z energijo v novogradnjah v skladu s podzakonskim predpisom, ki določa učinkovito rabo energije v stavbah in uporabo obnovljivih virov energije;
– kartografski prikaz tras plinovoda in toplovoda (če obstajajo) z vrisanimi načrti razvoja omrežja;
– kartografski prikaz večjih kotlovnic;
– določitev prostorskih območij primernih za postavitev elektrarn na obnovljive vire energije;
– izsledke analize o možnosti uvedbe posameznih novih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja z lesno biomaso in/ali bioplinom ter oskrbe z električno in drugo energijo iz drugih obnovljivih virov energije;
– usmeritve za območja, ki jih ni mogoče oskrbovati z energijo iz lokalnih energetskih sistemov, pri čemer je potrebno za ta območja konkretno opredeliti možnosti oskrbe: spodbujanje kotlov na lesno biomaso, mikrosistemov na lesno biomaso ali bioplin, uporabe geotermalne, sončne energije in podobno;
– rezultate študij izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, ki se morajo izdelati pred graditvijo novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo.
(2) Če samoupravna lokalna skupnost še nima toplovoda, ima pa v razvojnih dokumentih opredeljene načrte v zvezi s tem, je treba vrisati tudi načrte, ki naj bi bili izvedeni po uveljavitvi lokalnega energetskega koncepta in vključujejo obnovljive vire energije ali kogeneracijo.

Pred določitvijo ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti in določitvijo ukrepov za učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov, je treba pregledati stanje na teh dveh področjih. Analizirati je potrebno možnosti za učinkovito rabo energije po področjih s poudarkom na javnem sektorju, možnosti izkoriščanja vsakega posameznega obnovljivega vira energije in tudi morebitne posebnosti samoupravne lokalne skupnosti, pomembne za energetsko načrtovanje.

(1) Določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti je orodje za spremljanje uspešnosti izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. Cilji samoupravne lokalne skupnosti morajo biti usklajeni s cilji nacionalnega energetskega programa, kar potrjuje minister, pristojen za energijo, z izdajo soglasja k lokalnemu energetskemu konceptu. Za spremljanje učinkovitosti izvajanja ukrepov se določijo kazalniki, s katerimi samoupravna lokalna skupnost spremlja izvajanje posameznega ukrepa.
(2) Cilji, ki si jih postavi samoupravna lokalna skupnost, morajo biti usklajeni z možnostmi učinkovite rabe energije in obnovljivih virov na njenem območju. Postavljene cilje lahko skupnost doseže samostojno ali pa v sodelovanju z drugo samoupravno lokalno skupnostjo.

(1) Potrebno je analizirati možne ukrepe za:
– oskrbo z energijo,
– učinkovito rabo energije,
– uporabo obnovljivih virov energije,
– zmanjšanje porabe goriv in emisij v prometu,
– ozaveščanje, izobraževanje, obveščanje.
(2) Ukrepe mora samoupravna lokalna skupnost predlagati na podlagi trenutnega stanja porabe in oskrbe z energijo ter analiziranih možnosti za učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov. Vsi predlagani ukrepi morajo biti konkretno opredeljeni (prostorsko, časovno, vrednostno, za večje projekte pa tudi njihova rentabilnost).

(1) Akcijski načrt lokalnega energetskega koncepta določa dejavnosti samoupravne lokalne skupnosti namenjene izvedbi lokalnega energetskega koncepta s časovnim in finančnim načrtom. Za vsako dejavnost morajo biti določeni:
– nosilec,
– oseba, odgovorna za usklajevanje,
– rok predvidene izvedbe (časovni načrt izvajanja),
– pričakovani dosežki (kratek opis projekta in njegovih učinkov),
– celotna vrednost (finančni načrt izvajanja dejavnosti), pri čemer se določijo financiranje, ki ga zagotovi samoupravna lokalna skupnost in drugi predvideni viri financiranja ter
– kazalnik, s katerim se bo spremljala učinkovitost izvajanja dejavnosti.
(2) Akcijski načrt mora določati dejavnosti za doseganje učinkovite rabe energije v javnem sektorju (na primer energetsko knjigovodstvo, učinkovitejšo javno razsvetljavo, energetske preglede občinskih javnih stavb itd.) ter ukrepe in usmeritve za doseganje učinkovite rabe v zasebnem sektorju. Akcijski načrt mora določati uporabo obnovljivih virov energije v stavbah javnega sektorja. Vsebovati mora tudi projekte namenjene ozaveščanju in izobraževanju prebivalstva ter načrt vnašanja usmeritev iz lokalnega energetskega koncepta v prostorske akte samoupravne lokalne skupnosti.
(3) Dejavnosti, povezane z učinkovito rabo energije in uvajanjem obnovljivih virov energije, je treba v akcijskem načrtu določiti za prvih pet let po sprejetju lokalnega energetskega koncepta. V prvih dveh letih je treba izvajanje dejavnosti v časovnem načrtu določiti mesečno, v naslednjih treh letih pa letno. Akcijski načrt mora vsebovati tudi dejavnosti, ki se izvajajo stalno, torej celotno obdobje veljavnosti koncepta. Za naslednjih pet let je treba opredeliti dejavnosti, ki predvidoma trajajo dlje (na primer infrastrukturni projekti ter projekti, ki imajo trajno naravo in se izvajajo stalno).
(4) Pri pripravi časovnega načrta izvajanja lokalnega energetskega koncepta mora samoupravna lokalna skupnost upoštevati posebnosti posameznih letnih časov, kadar vplivajo na izvajanje posameznih dejavnosti.
(5) Finančni načrt izvajanja dejavnosti določa:
– približen obseg finančnih sredstev, potrebnih za posamezno dejavnost,
– možne vire financiranja posamezne dejavnosti z opredelitvijo deleža samoupravne lokalne skupnosti in opredelitvijo drugih finančnih virov.
(6) Samoupravna lokalna skupnost mora najkasneje po petih letih od sprejetja lokalnega energetskega koncepta pripraviti njegove spremembe.
(7) Akcijski načrt mora biti prikazan za vsako predlagano dejavnost na obrazcu, določenem v PRILOGI 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Povzetek lokalnega energetskega koncepta je njegova priloga. Vsebuje:
– namen in cilje,
– povzetek analize sedanjega stanja rabe energije in oskrbe z njo,
– povzetek možnosti uporabe obnovljivih virov energije in učinkovitejše rabe energije,
– opredelitev prostorskih območij primernih za postavitev elektrarn na obnovljive vire energije,
– finančne obveznosti za samoupravno lokalno skupnost.

Lokalni energetski koncept mora vsebovati tudi napotke za izvajanje, in sicer glede nosilcev njegove izvedbe, financiranja posameznih ukrepov ter glede spremljanja izvajanja ukrepov in njihovih učinkov.

Za izvajanje lokalnega energetskega koncepta skrbita:
– lokalna energetska agencija ali
– občinski energetski upravljavec.

(1) Ministrstvo, pristojno za energijo pripravi in objavi na svojih spletnih straneh informacijski priročnik, ki vsebuje podrobnejše napotke za izdelavo lokalnega energetskega koncepta.
(2) Lokalni energetski koncept se izdela za obdobje desetih let. Najkasneje po petih letih ga je potrebno prirediti, dopolniti ali izboljšati oziroma izdelati nov koncept.

(1) Energetske dejavnosti, ki izhajajo iz koncepta, morajo minimalno dosegati cilje iz:
– Nacionalnega energetskega programa,
– Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do 2012,
– Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016,
– nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije,
– nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije proizvedene v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom,
– opredelitve ciljev in predvidenih ukrepov v posamezni samoupravni lokalni skupnosti.
(2) Če lokalna samoupravna skupnost s svojim konceptom teh ciljev ne more doseči, se mora povezati z eno ali več drugimi lokalnimi skupnostmi, da skupaj dosežejo zastavljene cilje.

Samoupravna lokalna skupnost lahko lokalni energetski koncept pripravi sama ali na podlagi javnega razpisa izbere zunanjega izvajalca. Samoupravne lokalne skupnosti se lahko tudi interesno povežejo in izdelajo skupen energetski koncept, v katerem pa morajo biti cilji in akcijski načrti izdelani in prikazani za vsako skupnost posebej.

(1) Samoupravna lokalna skupnost praviloma imenuje usmerjevalno skupino, katere naloga je priprava ali spremljanje priprave lokalnega energetskega koncepta.
(2) Usmerjevalna skupina ima praviloma najmanj štiri člane. Za člane skupine se imenujejo predstavniki gospodarstva, javne infrastrukture, prostorskega načrtovanja, kmetijstva, energetike in drugih področij delovanja lokalne skupnosti. Če je na območju samoupravne lokalne skupnosti ustanovljena energetska agencija, je lahko en član skupine predstavnik agencije.
(3) Usmerjevalna skupina praviloma izmed svojih članov imenuje vodjo skupine in sprejme poslovnik o svojem delu.

Izvajalec lokalnega energetskega koncepta mora najmanj enkrat letno pripraviti pisno poročilo o njegovem izvajanju in ga predložiti pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti.

(1) Samoupravna lokalna skupnost mora enkrat letno poročati o izvajanju lokalnega energetskega koncepta ministrstvu, pristojnemu za energijo, na obrazcu določenem v PRILOGI 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Samoupravna lokalna skupnost mora poročilo za preteklo leto oddati do 31. januarja naslednjega leta.
(2) Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko v primeru nejasnosti ali v primeru, ko potrebuje še druge podatke za pripravo poročil in analiz, od samoupravne lokalne skupnosti zahteva dodatna ali vmesna poročila.
(3) Obrazcu iz prvega odstavka tega člena morajo biti priloženi izpiski iz zapisnikov tistega dela sej, na katerih je občinski ali mestni svet obravnaval poročila o izvajanju lokalnega energetskega koncepta.

Samoupravna lokalna skupnost mora o sprejemu lokalnega energetskega koncepta obvestiti ministrstvo, pristojno za energijo in ministrstvo, pristojno za okolje in prostor.

Izvajanje tega pravilnika nadzirata inšpekcija, pristojna za energetiko in ministrstvo, pristojno za energijo.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.