Na podlagi 20. in 20.a člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr. in 65/09 – popr.) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa postopek in nosilce, pristojne za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela na področju javne službe z:
– novimi javno veljavnimi programi vzgoje in izobraževanja, ki s sistemskega oziroma vsebinskega vidika na novo opredeljujejo pravice in obveznosti (v nadaljnjem besedilu: nov program) otrok, učencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci izobraževanja),
– novimi elementi javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki obstoječe programe s sistemskega oziroma vsebinskega vidika spreminjajo in s tem posegajo v pravice in obveznosti udeležencev izobraževanja, kot jih določajo veljavni dokumenti (v nadaljnjem besedilu: nov programski element), in
– novimi rešitvami na izvedbeni ravni in novostmi na področju organizacije in financiranja vzgoje in izobraževanja, ki s sistemskega oziroma vsebinskega vidika ne posegajo v javno veljavni program (v nadaljnjem besedilu: novost).
Posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela sestavljajo postopek uvajanja, spremljanja in evalvacije izvajanja novih programov, novih programskih elementov in novosti.
Posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela z novimi programskimi elementi ali novostmi lahko poteka poskusno na vzorcu vrtcev, šol ali organizacij za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: vzgojno-izobraževalnih organizacij).
Ta pravilnik določa tudi postopek in nosilce, pristojne za evalvacijo sistema vzgoje in izobraževanja, ki poteka na podlagi nacionalnih evalvacijskih študij.
2. člen
(spremljava in evalvacija programov zasebnih šol)
Za spremljavo in evalvacijo izobraževalnih programov zasebnih šol iz četrtega odstavka 17. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr. in 65/09 – popr.; v nadaljnjem besedilu: zakon), ki niso sestavni del javne službe, se smiselno uporabljajo določbe od 6., 7. in 8. člena tega pravilnika.
3. člen
(Svet za kakovost in evalvacije)
Svet za kakovost in evalvacije, ki ga imenuje minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), opravlja naslednje naloge:
– enkrat letno do začetka septembra pripravi in ministru predlaga program evalvacijskih študij,
– daje mnenje k načrtom uvajanja, spremljanja in evalvacije izvajanja novega programa ali novega programskega elementa,
– daje mnenje k poročilom o uvajanju, spremljanju in evalvaciji novega programa ter k poročilom o poskusnem izvajanju novega programskega elementa ali novosti,
– sodeluje z javnimi zavodi, inštituti in univerzami na področju spremljanja in evalvacije,
– opravlja druge naloge, povezane s spremljanjem in evalvacijo.
Strokovno in administrativno podporo za delovanje Sveta za kakovost in evalvacije nudi ministrstvo, pristojno za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Svet za kakovost in evalvacije pripravlja letna poročila o svojem delovanju in je dolžan z njimi seznaniti pristojne strokovne svete iz 22. člena zakona in ministra.
4. člen
(pristojni javni zavod)
Strokovno podporo in izvajanje posameznih nalog v postopkih posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela po tem pravilniku izvaja tisti javni zavod iz 28. člena zakona, ki je v skladu z zakonom pristojen za pripravo strokovnih podlag na področju, na katerega se nanaša posamezen element posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: pristojni javni zavod).
II. UVAJANJE, SPREMLJANJE IN EVALVACIJA
5. člen
(uvajanje, spremljanje in evalvacija)
Uvajanje je postopek sistematične in načrtne uvedbe novih programov in novih programskih elementov ter priprave optimalnih pogojev za njihovo izvajanje.
Spremljanje izvajanja novih programov in novih programskih elementov je postopek metodološko utemeljenega in sistematičnega zbiranja informacij o poteku in uresničevanju posodabljanja z namenom sprotnega reševanja vprašanj neposredno v pedagoški praksi.
Evalvacija novih programov in novih programskih elementov je postopek, ki na osnovi raziskovalne metodologije omogoči oblikovanje strokovne presoje o doseganju ciljev in kakovosti izvedbe posodabljanja.
Za namen pomoči pri oblikovanju šolskih politik se z nacionalnimi evalvacijskimi študijami izvaja evalvacija sistema vzgoje in izobraževanja oziroma evalvacija posameznih elementov tega sistema.
6. člen
(načrt posodabljanja)
Preden ministrstvo v skladu z 18. členom zakona objavi nov program ali njegovo spremembo zaradi uvedbe novega programskega elementa, sprejme minister načrt uvajanja, spremljanja in evalvacije izvajanja novega programa ali novega programskega elementa (v nadaljnjem besedilu: načrt posodabljanja).
Načrt posodabljanja pripravi pristojni javni zavod in ga pošlje Svetu za kakovost in evalvacije v mnenje. Javni zavod skupaj z mnenjem Sveta za kakovost in evalvacije predlaga načrt ministru v sprejem.
Načrt posodabljanja mora poleg metodologije uvajanja, spremljanja in evalvacije vsebovati:
– utemeljitev uvajanja novega programa ali novega programskega elementa,
– trajanje uvajanja, spremljanja in evalvacije,
– vzgojno-izobraževalne organizacije, v katerih uvajanje in spremljanje poteka, ali način izbiranja vzgojno-izobraževalnih organizacij,
– merljive cilje izboljšav in kriterije za ugotavljanje doseganja teh ciljev,
– podatke, ki se jih sme zbirati, katere podatke se bo zbralo pred in po posodobitvi in način zbiranja le-teh,
– ureditev pravic udeležencev izobraževanja,
– roke, v katerih morajo pristojni javni zavodi pripraviti morebitna vmesna poročila, in rok, v katerem morajo pripraviti končno poročilo o poteku uvajanja, spremljanja in evalvacije,
– razpoložljiva finančna sredstva.
7. člen
(naloge pristojnega javnega zavoda v okviru uvajanja, spremljanja in evalvacije novega programa ali novega programskega elementa)
Naloge pristojnega javnega zavoda v okviru uvajanja, spremljanja in evalvacije novega programa ali novega programskega elementa so:
– priprava in izvajanje načrta posodabljanja,
– svetovanje in pomoč pri reševanju konkretnih vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z izvajanjem novega programa ali novega programskega elementa,
– oblikovanje pobud za usposabljanje in izvajanje usposabljanja pedagoških delavcev ter dajanje predlogov za spremembe usposabljanja,
– zbiranje in obdelava podatkov v skladu z načrtom,
– analiza in interpretacija obdelanih podatkov ter predlog ukrepov,
– priprava končnega poročila in morebitnih vmesnih poročil o uvajanju, spremljanju in evalvaciji novega programa ali novega programskega elementa,
– druge naloge po naročilu ministrstva.
Pristojni javni zavod lahko za načrtovanje in izvedbo uvajanja, spremljanja in evalvacije vključi tudi zunanje strokovnjake.
8. člen
(poročilo o uvajanju, spremljanju in evalvaciji novega programa ali novega programskega elementa)
Pristojni javni zavod je dolžan pripravljati letna in končno poročilo o uvajanju, spremljanju in evalvaciji novega programa ali novega programskega elementa. Pristojni javni zavod za letna in končna poročila pridobi mnenje Sveta za kakovost in evalvacije. Poročila skupaj z mnenjem Sveta za kakovost in evalvacije predloži pristojnemu strokovnemu svetu in ministru najkasneje do konca novembra za preteklo šolsko leto.
Letna poročila in končno poročilo o uvajanju, spremljanju in evalvaciji izvajanja novega programa ali novega programskega elementa morajo vsebovati:
– podatke o trajanju uvajanja, spremljanja in evalvacije,
– podatke o tem, koliko in katere vzgojno-izobraževalne organizacije so vključene v uvajanje, spremljanje in evalvacijo,
– podatke o številu udeležencev izobraževanja, vključenih v uvajanje, spremljanje in evalvacijo,
– predstavitev zbranih podatkov in njihovo analizo, v skladu z metodologijo zbiranja in obdelave podatkov,
– podatke o aktivnostih, izvedenih v skladu z načrtom,
– poročilo o doseganju ciljev novega programa ali programskega elementa z oceno doseganja standardov znanja,
– ovrednotenje posodobitve na osnovi analize podatkov, pridobljenih pred in po posodobitvi,
– predloge za morebitne spremembe novega programa ali novega programskega elementa, ki je bil predmet evalvacije in spremljanja,
– poročilo o porabljenih finančnih sredstvih.
III. PREVERJANJE NOVIH ELEMENTOV IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ALI NOVOSTI S POSKUSOM
9. člen
(predlog za uvedbo poskusa)
Pristojni javni zavod ali pristojni strokovni svet lahko predlagata ministru, da se nov programski element, nove rešitve na izvedbeni ravni, ki vsebinsko ne posegajo v program, ali novost na področju organizacije in financiranja sistema vzgoje in izobraževanja poskusno preverijo na omejenem vzorcu šol. Predlog mora vsebovati:
– utemeljitev poskusa z analizo stanja in navedbo razlogov za uvedbo,
– trajanje in časovni okvir poskusa,
– število vzgojno-izobraževalnih organizacij, ki bodo predvidoma vključene v poskus, in kriterije za oblikovanje vzorca,
– število udeležencev izobraževanja, ki bodo predvidoma vključeni v poskus,
– merljive cilje poskusa in kriterije za ugotavljanje doseganja teh ciljev,
– seznam podatkov, ki jih bo treba zbirati, in način njihovega zbiranja,
– katere osebne podatke se zbira z navedbo pravne podlage za njihovo zbiranje ter način njihovega zbiranja.
10. člen
(priprava načrta za uvedbo poskusa)
Na podlagi predloga iz prejšnjega člena minister odloči, ali se poskus uvede, in v primeru odločitve za uvedbo naloži pristojnemu javnemu zavodu, da pripravi načrt za poskusno izvajanje novega programskega elementa ali novosti na vzorcu šol in določi rok za pripravo načrta. Načrt mora vsebovati:
– odgovorno osebo in člane projektne skupine, ki bodo vodili poskus,
– utemeljitev poskusa z analizo stanja in navedbo razlogov za uvedbo,
– trajanje in časovni okvir poskusa,
– izvedbeni načrt uvajanja, spremljanja in evalvacije poskusa,
– merljive cilje poskusa in kriterije za ugotavljanje doseganja teh ciljev,
– podatke, ki se jih zbira, katere podatke se bo zbralo pred in po uvedbi poskusa, in način njihovega zbiranja,
– seznam vzgojno-izobraževalnih organizacij, izbranih za udeležbo v poskusu,
– predlog začasne ureditve pravic udeležencev izobraževanja, ki bodo vključeni v poskus,
– predvideno število udeležencev izobraževanja, vključenih v poskus, ter njihove pravice ob izstopu ali prenehanju poskusa,
– soglasje ravnatelja izbrane vzgojno-izobraževalne organizacije, v kateri bo poskus potekal,
– način zagotavljanja svetovanja in pomoči pri reševanju konkretnih vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z izvajanjem poskusa,
– potrebne materialne pogoje, ki bremenijo javna finančna sredstva.
11. člen
(uvedba poskusa)
Pristojni javni zavod posreduje načrt iz prejšnjega člena v mnenje pristojnemu strokovnemu svetu. Pred obravnavo na strokovnem svetu mora pridobiti mnenje pristojnega sektorja ministrstva.
Minister sprejme sklep o uvedbi poskusa na podlagi načrta, ki mu ga skupaj z mnenjem strokovnega sveta o načrtu predloži pristojni javni zavod. Sklep o uvedbi vsebuje:
– trajanje poskusa,
– vzgojno-izobraževalne organizacije, v katerih poskus poteka, ali način izbiranja vzgojno-izobraževalnih organizacij,
– podatke, ki se jih sme zbirati in način zbiranja,
– ureditev pravic udeležencev izobraževanja, vključenih v poskus,
– roke, v katerih mora pristojni javni zavod pripraviti morebitna vmesna, letna in končno poročilo o poteku poskusa,
– način zagotavljanja pogojev poskusnega izvajanja in razpoložljiva finančna sredstva,
– način zagotavljanja svetovanja in pomoči pri reševanju konkretnih vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z izvajanjem poskusa,
– način objave sklepa.
Poskus izvaja pristojni javni zavod in o svojih ugotovitvah poroča ministru in pristojnemu strokovnemu svetu.
Za načrtovanje in izvedbo poskusa lahko pristojni javni zavod vključi tudi zunanje strokovnjake.
12. člen
(seznanitev udeležencev poskusa in njihovih staršev ter soglasja)
Vzgojno-izobraževalna organizacija seznanitev s cilji, načrtovanim potekom poskusa ter pravicami in dolžnostmi udeležencev izobraževanja opravi praviloma ob razpisu za vpis.
Če se poskus uvede za že vpisano generacijo udeležencev izobraževanja, mora vzgojno-izobraževalna organizacija udeležence in starše oziroma skrbnike mladoletnih udeležencev (v nadaljnjem besedilu: starši) seznaniti s cilji, načrtovanim potekom poskusa ter pravicami in dolžnostmi udeležencev ter od njih pridobiti soglasje za udeležbo v poskusu.
13. člen
(možnost izbire)
Udeleženci izobraževanja, ki ne dajo soglasja iz drugega odstavka 12. člena tega pravilnika, in mladoletni udeleženci, za katere niso dali soglasja njihovi starši, morajo imeti možnost izobraževanja v drugem oddelku ali prešolanja na drugo šolo.
14. člen
(izstop iz poskusa)
Posamezni udeleženec izobraževanja lahko izstopi iz oddelka, v katerem se uvajajo novi programski elementi ali novosti s poskusom. Z izstopom udeleženca izobraževanja, ki še ni polnoleten, morajo soglašati njegovi starši.
15. člen
(obvezne prvine poročila o poskusu)
Pristojni javni zavod je dolžan pripravljati končna in morebitna vmesna oziroma letna poročila o poteku in zaključku poskusa in o njih pridobiti mnenje Sveta za kakovost in evalvacije. Poročila skupaj z mnenjem Sveta za kakovost in evalvacije predloži pristojnemu strokovnemu svetu in ministru najkasneje do konca novembra za preteklo šolsko leto.
Poročilo o poskusu mora vsebovati vse prvine, predvidene z načrtom posodabljanja s poskusom, in naslednje elemente:
– predstavitev zbranih podatkov in njihovo analizo, v skladu z metodologijo zbiranja in obdelave podatkov,
– doseganju ciljev poskusa z oceno doseganja standardov znanja,
– ovrednotenje posodobitve na osnovi analize podatkov, pridobljenih pred in po posodobitvi,
– poročilo o porabljenih finančnih sredstvih.
Morebitno vmesno oziroma letno poročilo mora vsebovati tudi predlog za nadaljevanje poskusa ali za prekinitev poskusa. Končno poročilo mora vsebovati tudi predlog, ali se nov programski element oziroma novost uvede na nacionalni ravni, in oceno, ali je ne glede na rezultate poskusa uvajanje na nacionalni ravni še potrebno spremljati in evalvirati po postopku, predpisanem v 6., 7. in 8. členu tega pravilnika.
16. člen
(prekinitev poskusa)
Minister prekine nadaljnje izvajanje poskusa, če iz poročil o poteku poskusa izhaja, da se ne dosega predpisani izobrazbeni standard.
Če so kršene pravice udeležencev izobraževanja, lahko šolska inšpekcija ali pristojni javni zavod predlaga ministru prekinitev nadaljnjega izvajanja poskusa.
IV. NACIONALNE EVALVACIJSKE ŠTUDIJE
17. člen
(nacionalne evalvacijske študije)
Svet za kakovost in evalvacije enkrat letno pripravi predlog programa izvajanja evalvacijskih študij in ga predloži v sprejem ministru. Program evalvacijskih študij izvaja pristojni javni raziskovalni zavod, ki lahko za potrebe izvedbe programa na podlagi javnega povabila pridobi tudi zunanje sodelavce.
Javnost razvojno-raziskovalne dejavnosti na področju evalvacije sistema vzgoje in izobraževanja se zagotavlja z objavo evalvacijskih študij, ki so v teku, končnih poročil o evalvacijskih študijah na spletnih straneh ministrstva in s predstavitvami rezultatov v strokovnih publikacijah, na strokovnih in znanstvenih srečanjih ter v drugih javnih medijih.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela (Uradni list RS, št. 13/03).
19. člen
(dokončanje postopkov)
Poskusi, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo po postopku, določenem v pravilniku iz prejšnjega člena.
20. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-51/2009
Ljubljana, dne 10. septembra 2009
EVA 2009-3311-0047
dr. Igor Lukšič l.r.
Minister
za šolstvo in šport