Na podlagi 194. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07, 100/07 – popr., 69/08 in 40/09) v zvezi z 11. točko 129. člena in 194. členom Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08 in 19/09) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

(1) Ta sklep predpisuje podrobnejšo vsebino, obliko in način izpolnjevanja ter posredovanja poročil o kapitalu in kapitalskih zahtevah za posamezna tveganja, ki jih borznoposredniške družbe izračunavajo upoštevaje določbe naslednjih sklepov:
(a) Sklepa o izračunu kapitala borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 106/07 in 74/09; v nadaljevanju: sklep o kapitalu),
(b) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07 in 74/09; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu),
(c) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07 in 74/09; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB),
(d) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07 in 74/09; v nadaljevanju: sklep o listinjenju),
(e) Sklepa o kreditnih zavarovanjih za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07 in 74/09; v nadaljevanju: sklep o kreditnih zavarovanjih),
(f) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07 in 74/09; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih),
(g) Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o operativnem tveganju) ter
(h) Sklepa o nadzoru borznoposredniških družb na konsolidirani podlagi (Uradni list RS, št. 106/07 in 74/09; v nadaljevanju: sklep o konsolidiranem nadzoru).
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

(1) V skladu z obveznostjo poročanja iz 1. člena tega sklepa mora borznoposredniška družba predložiti naslednja poročila o:
(a) kapitalu in kapitalskih zahtevah v obliki obrazca CA,
(b) kapitalski zahtevi za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve po standardiziranem pristopu v obliki obrazca CR SA,
(c) kapitalski zahtevi za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov v obliki obrazcev CR IRB in CR EQU IRB,
(d) kapitalski zahtevi za kreditno tveganje pri listinjenju v obliki obrazcev CR SEC SA, CR SEC IRB in CR SEC Details,
(e) kapitalski zahtevi za tržna tveganja v obliki obrazcev MKR SA TDI, MKR SA TDI-a, MKR SA TDI-b, MKR SA EQU, MKR SA FX, MKR SA COM, MKR IM, MKR IM Details in CR TB SETT ter
(f) kapitalski zahtevi za operativno tveganje v obliki obrazcev OPR in OPR Bruto izgube.
(2) Obrazci iz prvega odstavka tega člena so sestavni del sklepa.

(1) Borznoposredniška družba iz 3. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru mora poročila o kapitalu in kapitalskih zahtevah v obliki predpisanih obrazcev posredovati tudi na konsolidirani podlagi, upoštevaje določila navedenega sklepa.
(2) V poročilih iz prvega odstavka tega člena mora borznoposredniška družba naslov obrazcev dopolniti z besedo "konsolidirano" in "ime investicijske skupine".

(1) Obrazec CA vsebuje podrobne informacije o sestavinah in izračunu kapitala borznoposredniške družbe. Kapital borznoposredniške družbe se izračuna kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, pri čemer se v skladu s sklepom o kapitalu upoštevajo odbitne postavke ter razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala ter učinki, ki izhajajo iz uporabe ustreznih računovodskih standardov. V obrazcu so povzete tudi informacije o kapitalskih zahtevah, interni oceni kapitala in kapitalskih potreb ter nekatere dodatne informacije.
(2) Obrazec CA se uporablja za poročanje na posamični in konsolidirani podlagi. Polja oziroma vrstice, ki se zaradi uporabe računovodskih standardov oziroma nivoja konsolidacije ne uporabijo, ostanejo prazna. Prazna ostanejo tudi polja oziroma vrstice označena s sivo barvo.
(3) Postavke 1.1 – 1.1.5.4.2c zajemajo sestavine temeljnega kapitala borznoposredniške družbe, pri čemer se nekatere vrstice uporabljajo izključno za namen poročanja na konsolidirani podlagi, nekatere vrstice pa za namen nevtralizacije nekaterih učinkov vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz uporabljenih računovodskih standardov.
(4) Postavke 1.2 – 1.2.3.1 zajemajo sestavine dodatnega kapitala I borznoposredniške družbe, pri čemer nekatere vrstice izpolnjujejo le borznoposredniške družbe, ki izračunavajo kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: po pristopu IRB), nekatere vrstice pa se izpolnjujejo z namenom vključevanja nekaterih učinkov vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz uporabljenih računovodskih standardov.
(5) Postavke 1.3 – 1.3.11a zajemajo odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I.
(6) Postavka 1.4 predstavlja vsoto temeljnega kapitala borznoposredniške družbe (za namen kapitalske ustreznosti) ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 22. člena sklepa o kapitalu.
(7) Postavka 1.5 predstavlja vsoto dodatnega kapitala I borznoposredniške družbe (za namen kapitalske ustreznosti) ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 22. člena sklepa o kapitalu.
(8) Postavke 1.6 – 1.6.7 zajemajo sestavine dodatnega kapitala II.
(9) Postavke 1.8.2 – 1.8.3 zajemajo dodatne informacije.
(10) Obrazec CA v delu izračuna kapitala vsebuje 79 vrstic, katerih vsebina je naslednja:
(1) Vrstica 1 – SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti)
Vrstica "Skupaj kapital (za namen kapitalske ustreznosti)" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1, 1.2, 1.3 in 1.6 oziroma vsoto postavk v vrsticah 1.4, 1.5 in 1.6, v kateri je izkazan znesek kapitala kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, ob upoštevanju vseh omejitev in odbitnih postavk.
(2) Vrstica 1.1 – TEMELJNI KAPITAL
Vrstica "Temeljni kapital" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.1, 1.1.2, 1.1.4 in 1.1.5, v kateri je izkazan znesek temeljnega kapitala, kot je opredeljen v prvem odstavku 7. člena sklepa o kapitalu.
(3) Vrstica 1.1.1 – Vmesna vsota I
Vrstica "Vmesna vsota I" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.1.1, 1.1.1.2 in 1.1.1.3.
(4) Vrstica 1.1.1.1 – Vplačani osnovni kapital
Vrstica "Vplačani osnovni kapital" se delno nanaša na točko (a) 9. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek vplačanih navadnih delnic po nominalni vrednosti. V to postavko niso zajete prednostne nekumulativne delnice.
(5) Vrstica 1.1.1.2 – (-) Lastne delnice
Vrstica "(-) Lastne delnice" se nanaša na točko (a) 12. člena sklepa o kapitalu. Z negativnim predznakom se vnese vsota zneska navadnih lastnih delnic in z navadnimi lastnimi delnicami izenačenih delnic po 251. in 252. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popr., 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B, 67/07 – ZTFI, 10/08, 68/08 in 42/09).
(6) Vrstica 1.1.1.3 – Kapitalske rezerve
Vrstica "Kapitalske rezerve" se delno nanaša na točko (b) 9. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek kapitalskih rezerv, povezanih z navadnimi delnicami.
(7) Vrstica 1.1.2 – Vmesna vsota II
Vrstica "Vmesna vsota II" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.1, 1.1.2.2, 1.1.2.3, 1.1.2.4a, 1.1.2.4.b, 1.1.2.5 in 1.1.2.6.
(8) Vrstica 1.1.2.1 – Rezerve in zadržani dobiček ali izguba
Vrstica "Rezerve in zadržani dobiček ali izguba" se nanaša na točki (a) in (b) prvega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek rezerv iz dobička ter znesek zadržanega dobička ali zadržane izgube, ob izpolnjenih pogojih, ki so opredeljeni v sklepu o kapitalu. Izključijo se učinki vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v to vrstico vnesejo tudi zneski iz naslova prve konsolidacijske razlike, prevedbene razlike, ki so vsebovane v konsolidacijskih razlikah in druge razlike, ki izhajajo iz vključitve določenih pravic udeležbe v konsolidacijo, iz točk (b), (c) in (d) prvega odstavka in drugega odstavka 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru in so po Sklepu o poslovnih knjigah, letnih in polletnih poročilih borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 74/09) izkazane znotraj skupine presežkov iz prevrednotenja kot uskupinjevalni popravek kapitala.
(9) Vrstica 1.1.2.2 – Manjšinski deleži
Vrstica "Manjšinski deleži" se nanaša na točko (a) prvega odstavka ter drugi odstavek 11. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru, v katero se vnese vsota manjšinskih deležev iz naslova navadnih delnic in prednostnih nekumulativnih delnic v povezavi s točko (a) 9. člena sklepa o kapitalu ter manjšinskih deležev iz naslova inovativnih instrumentov v povezavi z 11. členom sklepa o kapitalu. Izključijo se učinki vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6.
(10) Vrstica 1.1.2.2* – Ne-inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev
Vrstica "Ne-inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev" se nanaša na del manjšinskih deležev v povezavi s točko (a) 9. člena sklepa o kapitalu ter postavko 1.1.5.2, v katero se vnese manjšinske deleže iz naslova prednostnih nekumulativnih delnic.
(11) Vrstica 1.1.2.2.** – Inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev
Vrstica "Inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev" se nanaša na del manjšinskih deležev v povezavi z 11. členom sklepa o kapitalu ter postavko 1.1.5.3, v katero se vnese manjšinske deleže iz naslova inovativnih instrumentov.
(12) Vrstica 1.1.2.3 – Revidirani dobiček med letom
Vrstica "Revidirani dobiček med letom" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.2.3.01 in 1.1.2.3.02.
(13) Vrstica 1.1.2.3.01 – Revidirani dobiček med letom
Vrstica "Revidirani dobiček med letom" se nanaša na točko (c) prvega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek dobička med letom oziroma čisti dobiček poslovnega leta, če so izpolnjeni pogoji iz sklepa o kapitalu.
(14) Vrstica 1.1.2.3.02 – Del revidiranega dobička med letom, ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica "Del revidiranega dobička med letom, ki je predmet bonitetnih filtrov" je del dobička med letom iz točke (c) prvega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).
(15) Vrstica 1.1.2.4a – (-) Izid med letom za izračun (nerevidirani)
Vrstica "(-) Izid med letom za izračun (nerevidirani)" predstavlja manjšega od zneskov [(1.1.2.4a.01 + 1.1.2.4a.02); 0].
(16) Vrstica 1.1.2.4a.01 – Izid med letom za izračun (nerevidirani)
Vrstica "Izid med letom za izračun (nerevidirani)" se nanaša na dobiček med letom, zmanjšan za morebitne vmesne (delne) dividende izplačane med letom, davke in druge obveznosti, ki bremenijo dobiček in ki ga borznoposredniška družba izkazuje v obdobju poročanja, vendar ne šteje v izračun kapitala, ker niso izpolnjeni pogoji iz točke (c) 10. člena sklepa o kapitalu oziroma na nerevidirano izgubo med letom v skladu s točko (c) 12. člena sklepa o kapitalu.
(17) Vrstica 1.1.2.4a.02 – Del izida med letom za izračun (nerevidirani), ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica "Del izida med letom za izračun (nerevidirani), ki je predmet bonitetnih filtrov" je del nerevidiranega dobička ali izgube med letom, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).
(18) Vrstica 1.1.2.4b Čista izguba poslovnega leta (revidirana)
Vrstica "Čista izguba poslovnega leta (revidirana)" predstavlja vsoto postavk 1.1.2.4b.01 in 1.1.2.4b.02.
(19) Vrstica 1.1.2.4b.01 – (-) Čista izguba poslovnega leta (revidirana)
Vrstica "(-) Čista izguba poslovnega leta (revidirana)" se nanaša na točko (c) 12. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek čiste izgube poslovnega leta.
(20) Vrstica 1.1.2.4b.02 – Del čiste izgube poslovnega leta (revidirana), ki je predmet bonitetnih filtrov
Vrstica "Del čiste izgube poslovnega leta (revidirana), ki je predmet bonitetnih filtrov" je del čiste izgube poslovnega leta, ki je zaradi učinkov vrednotenja predmet bonitetnih filtrov. Z nasprotnim predznakom se vnese učinke vrednotenja, ki so zajeti znotraj postavke 1.1.2.6 (1.1.2.6.11).
(21) Vrstica 1.1.2.5 – (-) Neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti
Vrstica "(-) Neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti" se nanaša na točko (c) tretjega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek neto dobičkov iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti.
(22) Vrstica 1.1.2.6 – Presežki iz prevrednotenja (PP) – bonitetni filtri
Vrstica "Presežki iz prevrednotenja (PP) – bonitetni filtri" predstavlja vsoto postavk iz vrstic 1.1.2.6.01, 1.1.2.6.02, 1.1.2.6.11, 1.1.2.6.12, 1.1.2.6.13 in 1.1.2.6.14.
(23) Vrstica 1.1.2.6.01 – PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži
Vrstica "PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži" se v povezavi s točko (a) tretjega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu nanaša na neto učinke iz naslova presežka iz prevrednotenja (v nadaljevanju: PP) v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (v nadaljevanju: RZP) – delnicami in deleži izkazanimi po pošteni vrednosti, v katero se vnese znesek neto PP v zvezi z delnicami in deleži RZP, izkazanimi po pošteni vrednosti in po posamični osnovi. Če borznoposredniška družba izkazuje negativne neto PP v zvezi z delnicami in deleži RZP, se vnese znesek z negativnim predznakom.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.
(24) Vrstica 1.1.2.6.02 – Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži
Vrstica "Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži" se v povezavi s točko (a) tretjega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu nanaša na popravek neto učinkov vrednotenja, v katero se vnese z negativnim predznakom pozitivne učinke iz PP v zvezi z delnicami in deleži RZP izkazanimi po pošteni vrednosti in po posamični osnovi. Če borznoposredniška družba izkazuje izključno negativne učinke iz tega naslova, se vnese vrednost 0.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.
(25) Vrstica 1.1.2.6.11 – Učinki vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami
Vrstica "Učinki vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami" se v povezavi s točko (b) tretjega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu nanaša na neto kumulativne učinke iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti. Vnese se znesek neto kumulativnih učinkov iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi, ki so sicer izkazani znotraj rezerv in zadržanega dobička ali izgube (vključno z dobičkom med letom) ali čiste izgube poslovnega leta oziroma izgube med letom. Če borznoposredniška družba izkazuje negativne neto kumulativne učinke iz naložbenih nepremičnin merjenih po modelu poštene vrednosti, se vnese znesek z negativnim predznakom.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.
(26) Vrstica 1.1.2.6.12 – Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami
Vrstica "Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami" se v povezavi s točko (b) tretjega odstavka 10. člena sklepa o kapitalu nanaša na kumulativne učinke iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi. Z negativnim predznakom se vnese znesek kumulativnih dobičkov iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi, ki so sicer izkazani znotraj rezerv in zadržanega dobička ali izgube (vključno z dobičkom med letom) ali čiste izgube poslovnega leta oziroma izgube med letom. Če borznoposredniška družba izkazuje izključno kumulativne izgube iz tega naslova, se vnese vrednost 0.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.
(27) Vrstica 1.1.2.6.13 – PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Vrstica "PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi" se v povezavi s točko (b) 15. člena sklepa o kapitalu nanaša na neto kumulativne učinke iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Vnese se znesek neto učinkov iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, vrednotenimi po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.
(28) Vrstica 1.1.2.6.14 – Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Vrstica "Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi" se v povezavi s točko (b) 15. člena sklepa o kapitalu nanaša na kumulativne pozitivne učinke iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Z negativnim predznakom se vnese znesek kumulativnih pozitivnih učinkov iz PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi vrednotenimi po modelu poštene vrednosti, po posamični osnovi.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v tej vrstici upošteva tudi pripadajoči del manjšinskih deležev iz tega naslova.
(29) Vrstica 1.1.4 – Ostale sestavine temeljnega kapitala
Vrstica "Ostale sestavine temeljnega kapitala" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.1.4.1 in 1.1.4.2.
(30) Vrstica 1.1.4.1 – Ne-inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev
Vrstica "Ne-inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev" se nanaša na točko (a) 9. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek vplačanih prednostnih nekumulativnih delnic po nominalni vrednosti, ne glede na predpisane omejitve. Postavka prednostnih nekumulativnih delnic se za ugotavljanje višine temeljnega kapitala poveča za kapitalske rezerve povezane s temi delnicami in zmanjša za lastne delnice, ki imajo značilnost temeljnega kapitala, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) 12. člena sklepa o kapitalu.
(31) Vrstica 1.1.4.2 – Inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev
Vrstica "Inovativni instrumenti, ki so predmet omejitev" se nanaša na 11. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celoten znesek inovativnih instrumentov, ne glede na predpisane omejitve iz točke (g) drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu.
(32) Vrstica 1.1.5 – (-) Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala
Vrstica "(-) Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala" predstavlja vsoto postavk iz vrstic 1.1.5.1, 1.1.5.2, 1.1.5.3 in 1.1.5.4.
(33) Vrstica 1.1.5.1 – (-) Neopredmetena dolgoročna sredstva
Vrstica "(-) Neopredmetena dolgoročna sredstva" se nanaša na točko (b) 12. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek neopredmetenih dolgoročnih sredstev borznoposredniške družbe, vključno s presežkom iz prevrednotenja.
(34) Vrstica 1.1.5.2 – (-) Presežek ne-inovativnih instrumentov
Vrstica "(-) Presežek ne-inovativnih instrumentov" se nanaša na omejitev iz točke (b) drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek sestavin iz vrstice 1.1.2.2* in 1.1.4.1 nad predpisano omejitvijo.
(35) Vrstica 1.1.5.3 – (-) Presežek inovativnih instrumentov
Vrstica "(-) Presežek inovativnih instrumentov" se nanaša na omejitev iz točke (g) drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek sestavin iz vrstice 1.1.2.2** in 1.1.4.2 nad predpisano omejitvijo.
(36) Vrstica 1.1.5.4 – (-) Druge deželno specifične odbitne postavke
Vrstica "(-) Druge deželno specifične odbitne postavke" zajema postavko v vrstici 1.1.5.4.2.
(37) Vrstica 1.1.5.4.2 – (-) Ostalo
Vrstica "(-) Ostalo" predstavlja negativno vsoto postavk v vrsticah 1.1.5.4.2a, 1.1.5.4.2b in 1.1.5.4.2c.
(38) Vrstica 1.1.5.4.2a – Neizkazane oslabitve in rezervacije zaradi zamika v knjiženju
Vrstica "Neizkazane oslabitve in rezervacije zaradi zamika v knjiženju" se nanaša na drugo alinejo točke (d) 12. člena sklepa o kapitalu. Vnese se znesek oslabitev finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti in rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi uporabljenih računovodskih standardov, če zaradi zamika v knjiženju po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital, še niso izkazane.
(39) Vrstica 1.1.5.4.2c – Drugi PP
Vrstica "Drugi PP" se nanaša na prvo alinejo točke (d) 12. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese znesek drugih negativnih (neto) PP, ki niso povezani z odbitnimi postavkami temeljnega kapitala in ne štejejo kot sestavina dodatnega kapitala I oziroma se ne upoštevajo v izračun kapitala.
(40) Vrstica 1.2 – DODATNI KAPITAL I
Vrstica "Dodatni kapital I" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.1, 1.2.2 in 1.2.3, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala I ob upoštevanju omejitev, kot je opredeljeno v prvem odstavku 13. člena sklepa o kapitalu.
(41) Vrstica 1.2.1 – Vmesna vsota III
Vrstica "Vmesna vsota III" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.1.1, 1.2.1.2, 1.2.1.6 in 1.2.1.7.
(42) Vrstica 1.2.1.1 – Presežek posameznih sestavin temeljnega kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital I
Vrstica "Presežek posameznih sestavin temeljnega kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital I" predstavlja znesek postavke v vrstici 1.1.5.3. Nanaša se na točko (g) drugega odstavka 5. člena in 18. člen sklepa o kapitalu in predstavlja presežek iz naslova inovativnih instrumentov, ki se lahko vključi v dodatni kapital I. Vnese se znesek presežka iz naslova inovativnih instrumentov z negativnim predznakom.
(43) Vrstica 1.2.1.2 – Popravki PP v temeljnem kapitalu, ki se prenesejo v dodatni kapital I – bonitetni filtri
Vrstica "Popravki PP v temeljnem kapitalu, ki se prenesejo v dodatni kapital I – bonitetni filtri" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.1.2.01, 1.2.1.2.03 in 1.2.1.2.04.
(44) Vrstica 1.2.1.2.01 – Popravek PP v zvezi z finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži
Vrstica "Popravek PP v zvezi s finančnimi sredstvi RZP – delnice in deleži" se nanaša na točko (a) 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.02.
(45) Vrstica 1.2.1.2.03 – Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami
Vrstica "Popravek učinkov vrednotenja v zvezi z naložbenimi nepremičninami" se nanaša na točko (c) 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.12.
(46) Vrstica 1.2.1.2.04 – Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Vrstica "Popravek PP v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi" se nanaša na točko (b) 15. člena sklepa o kapitalu, v katero se s pozitivnim predznakom vnese del zneska iz postavke 1.1.2.6.14.
(47) Vrstica 1.2.1.6 – Hibridni instrumenti in prednostne kumulativne delnice
Vrstica "Hibridni instrumenti in prednostne kumulativne delnice" se nanaša na 17. in 19. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celoten znesek hibridnih instrumentov, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu ter znesek vplačanih prednostnih kumulativnih delnic po nominalni vrednosti. Postavka prednostnih kumulativnih delnic se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala I poveča za kapitalske rezerve povezane s temi delnicami in zmanjša za lastne delnice, ki imajo značilnost dodatnega kapitala I, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) prvega odstavka 12. člena sklepa o kapitalu.
(48) Vrstica 1.2.1.7 – Presežek oslabitev in rezervacij po pristopu IRB
Vrstica "Presežek oslabitev in rezervacij po pristopu IRB" se nanaša na 16. člen sklepa o kapitalu. Vnese se pozitivno razliko med zneskom oslabitev in rezervacij za izpostavljenosti, ki so oblikovane skladno z uporabljenimi računovodskimi standardi ter zneskom pričakovane izgube, ki je izračunan v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa o pristopu IRB, vendar največ v višini 0,6% zneska tveganjem prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih po pristopu IRB.
(49) Vrstica 1.2.2 – Vmesna vsota IV
Vrstica "Vmesna vsota IV" predstavlja vsoto postavk v vrsticah 1.2.2.2, 1.2.2.3 in 1.2.2.5.
(50) Vrstica 1.2.2.2 – Prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom
Vrstica "Prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom" se nanaša na 21. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese znesek vplačanih prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom po nominalni vrednosti, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu. Postavka prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala poveča za kapitalske rezerve povezane s temi delnicami in zmanjša za lastne delnice, ki imajo značilnost dodatnega kapitala I, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) prvega odstavka 12. člena sklepa o kapitalu.
(51) Vrstica 1.2.2.3 – Podrejeni dolg I
Vrstica "Podrejeni dolg I" se nanaša na 20. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese celoten znesek podrejenega dolga, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu. Če borznoposredniška družba vključuje podrejeni dolg v dodatni kapital I z diskontom, se vnese znesek podrejenega dolga z upoštevanjem diskonta.
(52) Vrstica 1.2.2.5 – (-) Presežek posameznih sestavin dodatnega kapitala I
Vrstica "(-) Presežek posameznih sestavin dodatnega kapitala I" se nanaša na omejitev iz točke (c) drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu. Z negativnim predznakom se vnese presežek iz postavke 1.2.2.2 in 1.2.2.3, kar predstavlja presežek prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in podrejenega dolga I glede na predpisano omejitev.
(53) Vrstica 1.2.3 – (-) Zmanjšanje dodatnega kapitala I
Vrstica "(-) Zmanjšanje dodatnega kapitala I" se nanaša na kategorijo v vrstici 1.2.3.1.
(54) Vrstica 1.2.3.1 – (-) Presežek dodatnega kapitala I
Vrstica "(-) Presežek dodatnega kapitala I " se nanaša na omejitev iz točke (a) drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek presežka dodatnega kapitala I nad predpisano omejitvijo.
(55) Vrstica 1.3 – (-) ODBITNE POSTAVKE OD TEMELJNEGA IN DODATNEGA KAPITALA I
Vrstica "(-) Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I" predstavlja vsoto postavk 1.3.1, 1.3.2, 1.3.3, 1.3.4, 1.3.5, 1.3.7, 1.3.8, 1.3.9, 1.3.10 in 1.3.11 oziroma vsoto postavk 1.3.T1* in 1.3.T2*.
(56) Vrstica 1.3.T1* – (-) Odbitne postavke od temeljnega kapitala
Vrstica "(-) Odbitne postavke od temeljnega kapitala" se nanaša na prvi odstavek 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek odbitnih postavk iz drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu.
(57) Vrstica 1.3.T2* – (-) Odbitne postavke od dodatnega kapitala I
Vrstica "(-) Odbitne postavke od dodatnega kapitala I" se nanaša na prvi odstavek 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek odbitnih postavk iz drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu.
(58) Vrstica 1.3.1 – (-) Naložbe v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije
Vrstica "(-) Naložbe v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije" se nanaša na točko (a) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek neposrednih naložb iz tega naslova.
Pri izračunu kapitala na konsolidirani podlagi se v to vrstico vključijo tudi naložbe investicijske skupine v kapital podrejenih oseb (finančne institucije, družbe za upravljanje, družbe za pomožne storitve), ki so na podlagi 7. člena sklepa o konsolidiranem nadzoru izključene iz konsolidacije.
(59) Vrstica 1.3.2 – (-) Naložbe v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih institucij, v katerih je borznoposredniška družba pridobila več kot 10% osnovnega kapitala
Vrstica "(-) Naložbe v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih institucij, v katerih je borznoposredniška družba pridobila več kot 10% osnovnega kapitala" se nanaša na točko (b) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek naložb iz tega naslova.
(60) Vrstica 1.3.3 – (-) Presežek naložb v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično ne presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije
Vrstica "(-) Presežek naložb v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično ne presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije" se nanaša na točko (c) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek naložb iz tega naslova.
(61) Vrstica 1.3.4 – (-) Udeležbe v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih
Vrstica "(-) Udeležbe v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih" se nanaša na točko (d) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek neposrednih naložb iz tega naslova.
(62) Vrstica 1.3.5 – (-) Naložbe v finančne instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali zavarovalnih holdingov, v katerih je borznoposredniška družba udeležena
Vrstica "(-) Naložbe v finančne instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali zavarovalnih holdingov, v katerih je borznoposredniška družba udeležena" se nanaša na točko (e) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese celoten znesek naložb iz tega naslova.
(63) Vrstica 1.3.7 – (-) Zneski izpostavljenosti za pozicije v listinjenju
Vrstica "(-) Zneski izpostavljenosti za pozicije v listinjenju" se nanaša na točko (g) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek izpostavljenosti iz tega naslova.
(64) Vrstica 1.3.8 – (-) Primanjkljaj oslabitev in rezervacij po pristopu IRB ter pričakovana izguba iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB
Vrstica "(-) Primanjkljaj oslabitev in rezervacij po pristopu IRB ter pričakovana izguba iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB" se nanaša na točko (f) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese vsota zneskov iz tega naslova.
(65) Vrstica 1.3.9 – (-) Preseganja omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja
Vrstica "(-) Preseganja omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja" se nanaša na točko (j) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek preseganj iz tega naslova.
(66) Vrstica 1.3.10 – (-) Prenesena vrednost finančnih instrumentov, tujih valut in blaga
Vrstica "(-) Prenesena vrednost finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga" se nanaša na točko (h) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese znesek iz tega naslova.
(67) Vrstica 1.3.11 – (-) Druge deželno specifične odbitne postavke
Vrstica "(-) Druge deželno specifične odbitne postavke" zajema postavko v vrstici 1.3.11a in se izkazuje z negativnim predznakom.
(68) Vrstica 1.3.11a – Prilagoditev na postavkah trgovalne knjige
Vrstica "Prilagoditev na postavkah trgovalne knjige" se nanaša na točko (i) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu, v katero se vnese ocenjena višina potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige.
(69) Vrstica 1.4 – SKUPAJ TEMELJNI KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti)
Vrstica "Skupaj temeljni kapital (za namen kapitalske ustreznosti)" predstavlja vsoto postavk 1.1 in 1.3.T1*, v kateri je izkazan znesek temeljnega kapitala ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 22. člena sklepa o kapitalu.
(70) Vrstica 1.5 – SKUPAJ DODATNI KAPITAL I (za namen kapitalske ustreznosti)
Vrstica "Skupaj dodatni kapital I (za namen kapitalske ustreznosti)" predstavlja vsoto postavk 1.2 in 1.3.T2*, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala I ob upoštevanem zmanjšanju za odbitne postavke iz 22. člena sklepa o kapitalu.
(71) Vrstica 1.6 – DODATNI KAPITAL II (tržna tveganja)
Vrstica "Dodatni kapital II (tržna tveganja)" predstavlja vsoto postavk 1.6.3, 1.6.5, 1.6.6 in 1.6.7, v kateri je izkazan znesek dodatnega kapitala II ob upoštevanju omejitev, kot je opredeljeno v prvem odstavku 23. člena sklepa o kapitalu.
(72) Vrstica 1.6.3 – Podrejeni dolg II
Vrstica "Podrejeni dolg II" se nanaša na 24. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celoten znesek podrejenega dolga, ne glede na omejitve iz drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu.
(73) Vrstica 1.6.5 – (-) Presežek podrejenega dolga II
Vrstica "(-) Presežek podrejenega dolga II" se nanaša na omejitve iz točke (e) in (f) drugega odstavka 5. člena sklepa o kapitalu, v katero se z negativnim predznakom vnese presežek podrejenega dolga II, nad predpisanimi omejitvami.
(74) Vrstica 1.6.6 – (-) Deželno specifične odbitne postavke od dodatnega kapitala II
Vrstica "(-) Deželno specifične odbitne postavke od dodatnega kapitala II" zajema postavko v vrstici 1.6.6a in se izkazuje z negativnim predznakom.
(75) Vrstica 1.6.6a – Prilagoditve na postavkah trgovalne knjige
Vrstica "Prilagoditve na postavkah trgovalne knjige" se nanaša na 25. člen sklepa o kapitalu, v katero se vnese ocenjena višina potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige.
(76) Vrstica 1.6.7 – (-) Neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II
Vrstica "(-) Neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II" predstavlja večjega od zneskov ([1.6.3.+1.6.5+1.6.6-2.3; 0]), v kateri je izkazan znesek neizkoriščenega dodatnega kapitala II, kot razlika med podrejenim dolgom II (ob upoštevanju omejitev) ter vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje sprememb cen blaga. Če je razlika negativna, se vnese vrednost 0.
(77) Vrstica 1.8.2 – Bruto znesek podrejenega dolga I
Vrstica "Bruto znesek podrejenega dolga I" se nanaša na 20. člen sklepa o kapitalu. Vnese se celotna vrednost podrejenega dolga, ne glede na omejitve in vključevanje v izračun kapitala z diskontom.
(78) Vrstica 1.8.3 – Minimalni osnovni kapital
Vrstica "Minimalni osnovni kapital" se nanaša na 152. oziroma 153. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07, 100/07 – popr., 69/08 in 40/09), v katero se vnese najnižji znesek osnovnega kapitala borznoposredniške družbe.

(1) Borznoposredniška družba, ki nima dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) za uporabo pristopa IRB, mora izpolniti obrazec CR SA za vsako kategorijo izpostavljenosti iz prvega odstavka 4. člena sklepa o standardiziranem pristopu, razen za pozicije v listinjenju.
(2) Borznoposredniška družba, ki ima dovoljenje Agencije za uporabo pristopa IRB, mora izpolniti obrazec CR SA za vsako kategorijo izpostavljenosti iz prvega odstavka 17. člena sklepa o pristopu IRB, za katero v skladu z določbami navedenega sklepa uporablja standardizirani pristop, razen za pozicije v listinjenju.
(3) Pri izpolnjevanju obrazca borznoposredniška družba ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.
(4) V polje "SA/IRB kategorija izpostavljenosti" borznoposredniška družba vnese naziv kategorije izpostavljenosti, naveden v prvem stolpcu Tabele 1 iz 6. člena tega sklepa.
(5) V polje "Imenovane ECAI in/ali ECA" borznoposredniška družba vnese nazive vseh primernih ECAI in ECA, ki jih je v skladu s prvim in drugim odstavkom 36. člena sklepa o standardiziranem pristopu imenovala za kategorijo izpostavljenosti, katere naziv je vnesla v polje "SA/IRB kategorija izpostavljenosti". Ne glede na prejšnji stavek se to polje pri kategoriji izpostavljenosti "SA – izpostavljenosti do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno (2.1.1.1a.13)" pusti prazno.
(6) Borznoposredniška družba, ki nima dovoljenja Agencije za uporabo pristopa IRB:
(a) posamezno izpostavljenost, ki ni odbitna postavka od kapitala in za katero v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja, upošteva v tistem obrazcu CR SA, v katerem je v polje "SA/IRB kategorija izpostavljenosti" vnesla naziv SA kategorije izpostavljenosti, v katero se zadevna izpostavljenost razvrsti v skladu z določbami 4. člena sklepa o standardiziranem pristopu;
(b) posamezno izpostavljenost, za katero mora v skladu z drugo alinejo točke (a) prvega odstavka 7. člena sklepa o tržnih tveganjih izračunavati kapitalsko zahtevo zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve in/ali kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje nasprotne stranke, upošteva v tistem obrazcu CR SA, v katerem je v polje "SA/IRB kategorija izpostavljenosti" vnesla naziv SA kategorije izpostavljenosti, v katero se razvršča nasprotna stranka.
(7) Borznoposredniška družba, ki ima dovoljenje Agencije za uporabo pristopa IRB:
(a) posamezno izpostavljenost, ki ni odbitna postavka od kapitala in za katero v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja ter za katero v skladu z določbami sklepa o pristopu IRB uporablja standardizirani pristop, upošteva v tistem obrazcu CR SA, v katerem je v polje "SA/IRB kategorija izpostavljenosti" vnesla naziv IRB kategorije izpostavljenosti, v katero se zadevna izpostavljenost razvrsti v skladu z določbami sklepa o pristopu IRB;
(b) posamezno izpostavljenost, za katero mora v skladu z drugo alinejo točke (a) prvega odstavka 7. člena sklepa o tržnih tveganjih izračunavati kapitalsko zahtevo zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve in/ali kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje nasprotne stranke, upošteva v tistem obrazcu CR SA, v katerem je v polje "SA/IRB kategorija izpostavljenosti" vnesla naziv IRB kategorije izpostavljenosti, v katero se razvršča nasprotna stranka.
(8) Obrazec CR SA vsebuje 22 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Originalna vrednost izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih faktorjev
V polje stolpca 1 in vrstice "SKUPAJ" se vnese vsota originalnih vrednosti posameznih izpostavljenosti iz kategorije izpostavljenosti, navedene v polju "SA/IRB kategorija izpostavljenosti", pri čemer se upošteva naslednja pravila:
– originalna vrednost posamezne izpostavljenosti, ki se v skladu z opredelitvijo iz devetega odstavka tega člena lahko razvrsti v tip izpostavljenosti "Postavke sredstev", je enaka vrednosti postavke sredstev brez zmanjšanja za oblikovane oslabitve za zadevno postavko sredstev;
– originalna vrednost posamezne izpostavljenosti, ki se v skladu z opredelitvijo iz devetega odstavka tega člena lahko razvrsti v tip izpostavljenosti "Zunajbilančne postavke", je enaka vrednosti zunajbilančne postavke, na katero se izpostavljenost nanaša;
– originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova posla začasne prodaje oziroma odkupa, posla posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev/blaga ali posla kreditiranja za povečevanje trgovalnega portfelja, ki ni predmet okvirnih pogodb o pobotu iz 9. in 10. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih, je enaka vrednosti posla ali vrednosti, izračunani po metodi notranjih modelov iz odseka 5.3.5.1. sklepa o tržnih tveganjih;
– originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova okvirne pogodbe o pobotu iz 9. in 10. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih je enaka polno prilagojeni vrednosti izpostavljenosti (E*), izračunani v skladu z 48. do 59. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih;
– originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova posla z dolgim rokom poravnave je vrednost izpostavljenosti, izračunana po eni izmed metod iz oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih;
– originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih je vrednost izpostavljenosti, izračunana po eni izmed metod iz oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih;
– originalna vrednost posamezne izpostavljenosti iz naslova pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov iz 69. in 70. člena sklepa o tržnih tveganjih je vrednost izpostavljenosti, določena ob upoštevanju določb iz 71. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Znesek, vnesen v polje stolpca 1 in vrstice "SKUPAJ", se mora po posameznih vrsticah stolpca 1 razčleniti:
– glede na tip izpostavljenosti (postavke sredstev, zunajbilančne postavke, posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave, izvedeni finančni instrumenti, pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov), kot je navedeno v devetem odstavku tega člena, in
– glede na uteži tveganja (0%, 10%, 20%, 35%, 50%, 75%, 100%, 150%, 200%, druge uteži tveganja), kot je navedeno v devetem odstavku tega člena.
Stolpec 2 – Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke (CRR)
Vnese se znesek originalnih vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 1, izračunanih v skladu z določbami oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih.
Stolpec 3 – Oslabitve in rezervacije, povezane z originalno izpostavljenostjo
Vnese se znesek oblikovanih oslabitev in rezervacij za postavke sredstev in zunajbilančne postavke v skladu z uporabljenimi računovodskimi standardi.
Stolpec 4 – Neto vrednost izpostavljenosti
Vnese se neto vrednost izpostavljenosti, ki se izračuna kot razlika med originalno vrednostjo izpostavljenosti iz stolpca 1 ter zneskom oslabitev iz stolpca 3.
Stolpci 5 do 10 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost
Stolpci 5 do 10 se nanašajo na stvarna in osebna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več izpostavljenosti z zamenjavo izpostavljenosti, kot je določeno v odsekih 3.1.4.1 in 3.2.2.2 sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma tako, da se utež tveganja za zavarovani del izpostavljenosti zamenja z utežjo tveganja, veljavno za zavarovanje oziroma dajalca zavarovanja.
Stolpca 5 in 6 – Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G(A))
Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj, prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost zapadlosti, izračunana v skladu s 107. do 109. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih (G(A)). Ločeno se prikaže prilagojena vrednost osebnih jamstev v stolpcu 5 in prilagojena vrednost kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v stolpcu 6.
Stolpca 7 in 8 – Stvarna kreditna zavarovanja
Stolpca 7 in 8 se nanašata na stvarna kreditna zavarovanja (brez okvirnih pogodb o pobotu, katerih učinki so upoštevani že pri originalni vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 1). Kreditni zapisi in bilančni pobot se v skladu s 45. in 46. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih obravnavajo kot zavarovanje z bančnimi vlogami. Borznoposredniška družba, ki pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu uporablja za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem enostavno metodo iz odseka 3.1.4.1 sklepa o kreditnih zavarovanjih, v stolpec 7 vnese vrednost finančnega premoženja. Borznoposredniška družba, ki pri izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu uporablja za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem razvito metodo iz odseka 3.1.4.2 sklepa o kreditnih zavarovanjih, stolpca 7 ne izpolnjuje. V stolpec 8 se vnese vrednost drugih stvarnih kreditnih zavarovanj, kot so opredeljena v pododdelku 3.1.7 sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpca 9 in 10 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpec 9 – Celotni odlivi
Vnese se vsota odlivov – tj. vsota tistih delov od neto vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 4, ki so zavarovani s stvarnimi ali osebnimi kreditnimi zavarovanji iz stolpca 5 do 8. Če se izdajatelj stvarnega kreditnega zavarovanja ali dajalec osebnega kreditnega zavarovanja v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali 17. členom sklepa o pristopu IRB razvršča v isto kategorijo izpostavljenosti kot dolžnik, se mora posamezni odliv prikazati kot priliv v stolpcu 10 istega obrazca CR SA, pri čemer se upošteva tip izpostavljenosti in utež tveganja, ki se v skladu s 64., 107. in 108. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih dodeli zadevnemu stvarnemu ali osebnemu kreditnemu zavarovanju. Če se izdajatelj stvarnega kreditnega zavarovanja ali dajalec osebnega kreditnega zavarovanja v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali 17. členom sklepa o pristopu IRB ne razvršča v isto kategorijo izpostavljenosti kot dolžnik, se mora posamezni odliv prikazati v ustreznem stolpcu drugega obrazca s predpono CR.
Stolpec 10 – Celotni prilivi
V polje stolpca 10 in vrstice "SKUPAJ" se vnese vsota odlivov iz stolpca 9 zadevnega obrazca CR SA in odlivov iz drugih obrazcev s predpono CR, ki so nastali zaradi upoštevanja učinkov stvarnih ali osebnih kreditnih zavarovanj (iz 64., 107. in 108. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih), katerih izdajatelji ali dajalci se v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali 17. členom sklepa o pristopu IRB razvrščajo v kategorijo izpostavljenosti, navedeno v polju "SA/IRB kategorija izpostavljenosti".
Pri razčlenitvi zneska, vnesenega v polje stolpca 10 in vrstice "SKUPAJ", po posameznih vrsticah stolpca 10 (oziroma pri vnosu posameznega priliva v stolpec 10, ki je nastal zaradi odliva iz stolpca 9 zadevnega obrazca CR SA ali zaradi odliva iz drugega obrazca s predpono CR) se upošteva:
– tip izpostavljenosti, ki je zavarovana s stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem, katerega izdajatelj ali dajalec se v skladu s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali 17. členom sklepa o pristopu IRB razvršča v kategorijo izpostavljenosti, navedeno v polju "SA/IRB kategorija izpostavljenosti", in
– utež tveganja, ki se v skladu s 64., 107. in 108. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih dodeli zadevnemu stvarnemu ali osebnemu kreditnemu zavarovanju.
Stolpec 11 – Neto izpostavljenost po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in pred uporabo konverzijskih faktorjev
Vnese se znesek izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi kreditnega zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost, ki se izračuna tako, da se od zneska neto vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 4 odštejejo celotni odlivi iz naslova kreditnih zavarovanj iz stolpca 9 in prištejejo celotni prilivi iz naslova kreditnih zavarovanj iz stolpca 10.
Stolpci 12 do 14 – Kreditna zavarovanja, ki učinkujejo na vrednost izpostavljenosti: Razvita metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem
Stolpci 12 do 14 se nanašajo na izračun prilagojene vrednosti izpostavljenosti in stvarnega kreditnega zavarovanja, izračunane po razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljena v odseku 3.1.4.2 sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 12 – Vrednost prilagoditve za nestanovitnost izpostavljenosti
Vnese se vrednost prilagoditve za nestanovitnost izpostavljenosti, izračunana po formuli (E(VA) – E) = E × H(E) v skladu z 69. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 13 – Zavarovanje s finančnim premoženjem: Prilagojena vrednost (C(VAM))
Vnese se prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, izračunana v skladu s 115. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma po formuli C(VAM) = C × (1-H(C)-H(FX)) × (t-t*)/(T-t*). Pri poslih, vključenih v trgovalno knjigo, se v skladu s četrtim odstavkom 46. člena sklepa o tržnih tveganjih kot primerno zavarovanje upoštevajo tudi finančni instrumenti in blago, ki niso navedeni v 12. in 13. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 14 – Prilagoditve za nestanovitnost in zapadlost
Izračunava/vnese se prilagoditve za nestanovitnost in za neusklajenost zapadlosti v skladu s 66., 67. in 115. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma po formuli (C(VAM) – C) = C × [(1-H(C)-H(FX))×(t-t*)/(T-t*) – 1], kjer se vpliv prilagoditve za nestanovitnost izračuna po formuli (C(VA) – C) = C × [(1-H(C)-H(FX)) – 1], vpliv prilagoditve za neusklajenost zapadlosti pa po formuli (C(VAM) – C(VA)) = C × [(1-H(C)-H(FX))×(t-t*)/(T-t*) – 1].
Stolpec 15 – Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*)
Vnese se polno prilagojena vrednost izpostavljenosti, ki upošteva nestanovitnost izpostavljenosti in učinke zavarovanja s finančnim premoženjem v skladu s 60., 69. in 87. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih in se izračuna tako, da se znesku v stolpcu 11 prišteje znesek iz stolpca 12 in odšteje znesek iz stolpca 13.
Stolpci 16 do 19 – Razvrstitev polno prilagojenih vrednosti zunajbilančnih postavk glede na konverzijske faktorje
V stolpec 0% se vnese vrednost zunajbilančnih postavk iz stolpca 15, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke z zelo nizkim tveganjem.
V stolpec 20% se vnese vrednost zunajbilančnih postavk iz stolpca 15, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem.
V stolpec 50% se vnese vrednost zunajbilančnih postavk iz stolpca 15, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke s srednjim tveganjem.
V stolpec 100% se vnese vrednost zunajbilančnih postavk iz stolpca 15, ki so v skladu s Prilogo II sklepa o standardiziranem pristopu razvrščene med zunajbilančne postavke z visokim tveganjem.
Stolpec 20 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se neto vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in konverzijskih faktorjev oziroma odstotkov iz prvega odstavka 3. člena sklepa o standardiziranem pristopu. Pri zunajbilančnih postavkah se tako od zneska v stolpcu 15 odšteje celotni znesek iz stolpca 16, 80% zneska iz stolpca 17 in 50% zneska iz stolpca 18, za ostale tipe izpostavljenosti pa je znesek v stolpcu 20 enak znesku v stolpcu 15.
Stolpec 21 – Tveganjem prilagojen znesek izpostavljenosti
Vrednostim izpostavljenosti iz stolpca 20 se dodeli utež tveganja v skladu s 5. členom sklepa o standardiziranem pristopu ali v skladu z drugo alinejo točke (b) petega in devetega odstavka 16. člena sklepa o pristopu IRB. Tveganjem prilagojen znesek izpostavljenosti po posameznih tipih izpostavljenosti oziroma po posameznih razredih uteži tveganja je seštevek zmnožkov posameznih izpostavljenosti z ustreznimi utežmi znotraj določenega tipa izpostavljenosti oziroma razreda uteži tveganja.
Stolpec 22 – Kapitalska zahteva za kreditno tveganje
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna tako, da se znesek iz stolpca 21 pomnoži z 8%.
(9) Obrazec CR SA vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:
SKUPAJ
V vrstici "SKUPAJ" borznoposredniška družba poroča skupni znesek po posameznih stolpcih, ki predstavlja seštevek zneskov vrstic po posameznih stolpcih glede na tip izpostavljenosti ali glede na uteži tveganja.
RAZČLENITEV SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA TIP IZPOSTAVLJENOSTI:
Znesek skupne originalne vrednosti izpostavljenosti iz polja v stolpcu 1 in vrstici "SKUPAJ" se razčleni glede na tip izpostavljenosti in se prikaže ločeno po posameznih vrsticah, kot sledi:
– Postavke sredstev
Postavke sredstev, ki niso vključene v nobenega od ostalih tipov izpostavljenosti.
– Zunajbilančne postavke
Zunajbilančne postavke iz Priloge II sklepa o standardiziranem pristopu, ki se ne nanašajo na posle financiranja vrednostnih papirjev, posle z dolgim rokom poravnave ali posle, ki so predmet pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov.
– Posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave
Posli začasne prodaje oziroma odkupa in posli posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, posli kreditiranja za povečevanje trgovalnega portfelja ter posli z dolgim rokom poravnave, kot so opredeljeni v 2. členu sklepa o standardiziranem pristopu.
– Izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrumenti iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih.
– Pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov (Contractual cross product netting)
Pogodbe o pobotu in novaciji, kot so opredeljene in pod pogoji iz 69. in 70. člena sklepa o tržnih tveganjih in ki se jih ne more uvrstiti v tip izpostavljenosti "Izvedeni finančni instrumenti" ali "Posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave".
RAZČLENITEV SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA:
Znesek skupne originalne vrednosti izpostavljenosti iz polja v stolpcu 1 in vrstici "SKUPAJ" se razčleni glede uteži tveganja iz 2. poglavja sklepa o standardiziranem pristopu in iz druge alineje točke (b) petega in devetega odstavka 16. člena sklepa o pristopu IRB ter se prikaže ločeno po posameznih utežeh tveganja (0%, 10%, 20%, 35%, 50%, 75%, 100%, 150%, 200%, druge uteži tveganja).
Zapadle postavke
Zapadle postavke, kot so opredeljene v 7. točki drugega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu.
Brez bonitetne ocene imenovane zunanje bonitetne institucije
Neocenjene izpostavljenosti, kot so opredeljene v 14. točki drugega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu.
Zavarovano s poslovnimi nepremičninami
Deli izpostavljenosti, zavarovani s poslovnimi nepremičninami, ki se jim dodeli utež tveganja 50% v skladu s prvim in drugim stavkom četrtega odstavka 25. člena sklepa o standardiziranem pristopu.
Zavarovano z nepremičninami
Deli izpostavljenosti, zavarovani z nepremičninami, ki se jim dodeli utež tveganja 100% v skladu s točko (a) prvega odstavka 23. in 25. člena sklepa o standardiziranem pristopu.

Polje v stolpcu 22 in vrstici "SKUPAJ" posameznega obrazca CR SA predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za kategorijo izpostavljenosti, katere naziv je v skladu s četrtim odstavkom 5. člena tega sklepa naveden v polju "SA/IRB kategorija izpostavljenosti". Skupna kapitalska zahteva se vnese v ustrezno vrstico v obrazcu CA, kot je prikazano v tretjem stolpcu Tabele 1 tega člena.
Tabela 1

+------------------------------+----------------+--------------+
| Kategorije izpostavljenosti  |Polje v obrazcu |  Vrstica v   |
|                              |     CR SA      |  obrazcu CA  |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA kategorije                 |                |   2.1.1.1a   |
|izpostavljenosti brez pozicij |                |              |
|v listinjenju:                |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – izpostavljenosti do enot |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.01  |
|centralne ravni držav in do   |stolpec 22      |              |
|centralnih bank (2.1.1.1a.01) |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – izpostavljenosti do enot |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.02  |
|regionalne ali lokalne ravni  |stolpec 22      |              |
|držav (2.1.1.1a.02)           |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – izpostavljenosti do oseb |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.03  |
|javnega sektorja              |stolpec 22      |              |
|(2.1.1.1a.03)                 |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – izpostavljenosti do      |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.04  |
|multilateralnih razvojnih     |stolpec 22      |              |
|bank (2.1.1.1a.04)            |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – izpostavljenosti do      |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.05  |
|mednarodnih organizacij       |stolpec 22      |              |
|(2.1.1.1a.05)                 |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – izpostavljenosti do      |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.06  |
|institucij (2.1.1.1a.06)      |stolpec 22      |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – izpostavljenosti do      |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.07  |
|podjetij (2.1.1.1a.07)        |stolpec 22      |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – izpostavljenosti iz      |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.08  |
|naslova opravljanja storitev  |stolpec 22      |              |
|na drobno (2.1.1.1a.08)       |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – izpostavljenosti,        |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.09  |
|zavarovane z nepremičninami   |stolpec 22      |              |
|(2.1.1.1a.09)                 |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – zapadle postavke         |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.10  |
|(2.1.1.1a.10)                 |stolpec 22      |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – regulatorno zelo tvegane |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.11  |
|izpostavljenosti              |stolpec 22      |              |
|(2.1.1.1a.11)                 |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – izpostavljenosti iz      |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.12  |
|naslova naložb v krite        |stolpec 22      |              |
|obveznice (2.1.1.1a.12)       |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – izpostavljenosti do      |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.13  |
|institucij ali podjetij s     |stolpec 22      |              |
|kratkoročno bonitetno oceno   |                |              |
|(2.1.1.1a.13)                 |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – izpostavljenosti iz      |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.14  |
|naslova naložb v              |stolpec 22      |              |
|investicijske sklade          |                |              |
|(2.1.1.1a.14)                 |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|SA – ostale izpostavljenosti  |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1a.15  |
|(2.1.1.1a.15)                 |stolpec 22      |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|IRB kategorije                |                |   2.1.1.1b   |
|izpostavljenosti brez pozicij |                |              |
|v listinjenju:                |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|IRB – izpostavljenosti do     |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1b.01  |
|enot centralne ravni držav in |stolpec 22      |              |
|centralnih bank (2.1.1.1b.01) |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|IRB – izpostavljenosti do     |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1b.02  |
|institucij (2.1.1.1b.02)      |stolpec 22      |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|IRB – izpostavljenosti do     |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1b.03  |
|podjetij (2.1.1.1b.03)        |stolpec 22      |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|IRB – izpostavljenosti iz     |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1b.04  |
|naslova opravljanja storitev  |stolpec 22      |              |
|na drobno (2.1.1.1b.04)       |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|IRB – izpostavljenosti iz     |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1b.05  |
|naslova lastniških            |stolpec 22      |              |
|instrumentov (2.1.1.1b.05)    |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+
|IRB – druga sredstva iz       |Vrstica SKUPAJ, | 2.1.1.1b.06  |
|naslova nekreditnih           |stolpec 22      |              |
|obveznosti (2.1.1.1b.06)      |                |              |
+------------------------------+----------------+--------------+

(1) Borznoposredniška družba mora izpolniti obrazec CR IRB za vsako kategorijo izpostavljenosti iz prvega odstavka 17. člena sklepa o pristopu IRB, za katero uporablja pristop IRB, razen za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov in pozicij v listinjenju. Kategorija izpostavljenosti, za katero poroča, se navede v polju "IRB kategorija izpostavljenosti".
(2) Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF) za kategorije izpostavljenosti do enot centralnih ravni držav in centralnih bank, do institucij, do podjetij in iz naslova opravljanja storitev na drobno, mora v polju "Lastne ocene LGD (in CF)" navesti DA oziroma NE, če ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF). V kolikor borznoposredniška družba uporablja lastne ocene LGD (in CF) in nadzorniško določene ocene LGD (in CF), mora zagotoviti ločena poročila po posameznih kategorijah in/ali skupinah izpostavljenostih, posebej za lastne ocene in posebej za nadzorniško določene ocene LGD (in CF).
(3) Za izpostavljenosti in/ali kategorije izpostavljenosti, ki so stalno izvzete iz pristopa IRB, mora borznoposredniška družba uporabljati pravila za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu, kar vključuje tudi poročanje teh izpostavljenosti in/ali kategorij izpostavljenosti v skladu z obrazcem CR SA.
(4) Pri izpolnjevanju obrazca borznoposredniška družba ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.
(5) Kadar borznoposredniška družba uporablja veliko število bonitetnih razredov ali skupin lahko, če predhodno obvesti Agencijo, poroča po manjšem številu bonitetnih razredov ali skupin (npr. združi posamezne bonitetne razrede ali skupine).
(6) Obrazec CR IRB vsebuje 27 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Notranji bonitetni sistem
Stolpec "Notranji bonitetni sistem" se nanaša na sedmi odstavek 13. člena ter prvi in drugi odstavek 19. člena sklepa o pristopu IRB.
Če borznoposredniška družba uporablja en bonitetni sistem ali enotno bonitetno lestvico za vse dolžnike, se navedejo ocene PD za bonitetne razrede bonitetnega sistema ali ocene PD enotne bonitetne lestvice. Če borznoposredniška družba uporablja večvrstne bonitetne sisteme in več bonitetnih lestvic dolžnikov, se morajo bonitetni razredi dolžnikov in/ali skupin razvrstiti tako, da so bonitetni razredi dolžnikov in/ali skupin urejeni od najnižjih ocen PD do najvišjih ocen PD po bonitetnem razredu in/ali skupini.
Stolpec 1 – PD po bonitetnih razredih in/ali skupinah (%)
V stolpec 1 se za vsak posamezen bonitetni razred in/ali skupino vnese ocena PD, ki je dodeljena določenemu bonitetnemu razredu dolžnika in/ali skupini v skladu s 47., 71. in 96. členom sklepa o pristopu IRB.
V vrstico "Skupaj" se vnese z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena PD za kategorijo izpostavljenosti, po kateri se poroča. V vrstice "postavke sredstev", "zunajbilančne postavke", "posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave", "izvedeni finančni instrumenti", "pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov", "izpostavljenosti razvrščene v bonitetne razrede ali skupine: skupaj" in "tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: skupaj" se vnese z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena PD za vsako navedeno vrstico.
Stolpec 2 – Originalna vrednost izpostavljenosti pred uporabo CF
Vnese se vrednost izpostavljenosti brez upoštevanja oblikovanih oslabitev in rezervacij, CF in učinkov kreditnih zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v obliki okvirnih pogodb o pobotu, katerih izračun učinkov je opredeljen v sklepu o kreditnih zavarovanjih.
Natančnejši način izračunavanja vrednosti izpostavljenosti je opredeljen v 14. členu, prvem odstavku 79. člena ter 121. členu sklepa o pristopu IRB, pri čemer se:
– učinek bilančnega pobota kreditov in depozitov (tretji odstavek 14 člena sklepa o pristopu IRB), prikaže ločeno kot stvarno kreditno zavarovanje;
– uporaba CF (osmi do enajsti odstavek 14. člena sklepa o pristopu IRB) prikaže ločeno;
– pri poslih financiranja vrednostnih papirjev in poslih z dolgim rokom poravnave, pogodbenem pobotu med različnimi kategorijami produktov ter izvedenih finančnih instrumentih, originalna vrednost izpostavljenosti izračuna po eni izmed metod iz oddelka 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.
Izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila, se razvrstijo skladno z oceno PD dolžnika.
Stolpec 3 – Od tega: iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke
Pri izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih, poslih financiranja vrednostnih papirjev in poslih z dolgim rokom poravnave se originalna vrednost izpostavljenosti izračuna po eni izmed metod iz oddelka 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.
Stolpci 4 do 8 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost
Stolpci od 4 do 8 se nanašajo na osebna in stvarna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več izpostavljenosti z zamenjavo izpostavljenosti. V stolpce od 4 do 6 se vnesejo zneski osebnih in stvarnih kreditnih zavarovanj. Skupna vrednost zavarovanja, ki je predmet zamenjave, je prikazana v stolpcih 7 in 8 (celotni odlivi, celotni prilivi).
OSEBNA KREDITNA ZAVAROVANJA
Stolpec 4 – Osebna jamstva
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese prilagojeno vrednost osebnega jamstva (G(A)) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese nominalno vrednost osebnega jamstva ob upoštevanju minimalnih zahtev osebnih jamstev in primernih dajalcev osebnih jamstev v skladu s 35. in 99. členom sklepa o pristopu IRB. Če se učinki osebnega jamstva odražajo v oceni LGD, se vnese nominalna vrednost osebnega jamstva v stolpcu 13.
Stolpec 5 – Kreditni izvedeni finančni instrumenti
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese prilagojeno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta (G(A)) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ob upoštevanju minimalnih zahtev kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v skladu s 36. členom sklepa o pristopu IRB. Če se učinki kreditnega izvedenega finančnega instrumenta odražajo v oceni LGD, se vnese nominalna vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta v stolpcu 14.
DRUGA STVARNA KREDITNA ZAVAROVANJA
Stolpec 6 – Druga stvarna kreditna zavarovanja
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja v skladu s 100. do 102. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), mora kot primerne oblike drugega stvarnega kreditnega zavarovanja upoštevati tiste, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, navedene v 25. in 27. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih. Če se učinki drugega stvarnega kreditnega zavarovanja odražajo v oceni LGD, se vnese vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja v stolpcu 15.
Stolpca 7 in 8 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpca "Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja" se nanašata na prvi in drugi odstavek 110. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma četrti odstavek 53. člena in tretji odstavek 103. člena sklepa o pristopu IRB.
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), za zavarovani del izpostavljenosti upošteva PD dajalca osebnega kreditnega zavarovanja. V primeru, da se dajalec osebnega kreditnega zavarovanja obravnava po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje na osnovi stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali postopne uvedbe, se zavarovani del izpostavljenosti iz stolpca "Celotni odlivi" prenese v obrazec CR SA v stolpec "Celotni prilivi".
V primeru, da je osnovna izpostavljenost, ki se obravnava po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje na osnovi stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali postopne uvedbe, zavarovana z osebnim kreditnim zavarovanjem, pri čemer se dajalec tega zavarovanja obravnava po pristopu IRB, se zavarovani del izpostavljenosti iz obrazca CR SA iz stolpca "Celotni odlivi" prenese v stolpec "Celotni prilivi" v obrazcu CR IRB.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), lahko učinke osebnih kreditnih zavarovanj prizna tako, da prilagodi ocene PD in/ali LGD, pri čemer utež tveganja pridobljena s tako prilagojenim PD ali LGD ne sme biti nižja od uteži tveganja za primerljive neposredne izpostavljenosti do izdajatelja osebnega jamstva.
Stolpca 7, 8 – Celotni odlivi, Celotni prilivi
Stolpec "Celotni odlivi" je enak vsoti četrtega, petega in šestega stolpca. Vsota je enaka zavarovanemu delu originalne izpostavljenosti pred uporabo CF in se odšteje od kategorije izpostavljenosti dolžnika in kadar je primerno, od uteži tveganja ali bonitetnega razreda dolžnika in/ali skupine.
Stolpec "Celotni prilivi" je enak vsoti danih zneskov zavarovanj s strani dajalcev kreditnega zavarovanja, ki se prištejejo kategoriji izpostavljenosti dajalca kreditnega zavarovanja, in če je primerno, njegovi uteži tveganja ali bonitetnemu razredu dolžnika in/ali skupine.
Odlivi in prilivi se lahko izvajajo tudi znotraj iste kategorije izpostavljenosti, kar pomeni med bonitetnimi razredi dolžnikov in/ali skupin, med utežmi tveganja pri posebnih kreditnih aranžmajih, in če je primerno, znotraj istega bonitetnega razreda in/ali skupine ali znotraj iste uteži tveganja pri posebnih kreditnih aranžmajih.
Stolpec 9 – Vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj za namen zamenjave in pred uporabo CF
Vnese se znesek originalne vrednosti izpostavljenosti pred uporabo CF iz 2. stolpca, zmanjšan za vrednost odlivov iz 7. stolpca in povečan za vrednost prilivov iz 8. stolpca. Rezultat je znesek izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj za namen zamenjave in pred uporabo CF.
Stolpca 10 in 12 – Od tega: zunajbilančne postavke
V stolpec 10 se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki so vključene v vrednost izpostavljenosti iz stolpca 9, pred uporabo CF. V stolpec 12 se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki so vključene v vrednost izpostavljenosti iz stolpca 11, po uporabi CF.
Stolpec 11 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost izpostavljenosti, ki je enaka vrednosti izpostavljenosti iz stolpca 9, pomnoženi z ustreznim CF.
Stolpci 13 do 19 – Kreditna zavarovanja, ki se upoštevajo v oceni LGD (brez upoštevanja dvojnega neplačila)
V stolpcih se ne upoštevajo učinki kreditnih zavarovanj, ki so že bili upoštevani v stolpcih od 4 do 8.
Stolpci od 13 do 19 se nanašajo na 88., 95. in 99. člen sklepa o kreditnih zavarovanjih oziroma četrti odstavek 54. člena in drugi odstavek 104. člena sklepa o pristopu IRB za osebna kreditna zavarovanja ter četrti in osmi odstavek 33. člena sklepa o pristopu IRB za stvarna kreditna zavarovanja.
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), mora izračunati LGD v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), lahko učinke osebnih kreditnih zavarovanj prizna tako, da prilagodi ocene PD in/ali LGD, pri čemer utež tveganja, pridobljena s tako prilagojenim PD ali LGD, ne sme biti nižja od uteži tveganja za primerljive neposredne izpostavljenosti do izdajatelja osebnega jamstva. Pri priznavanju učinkov stvarnih kreditnih zavarovanj, mora borznoposredniška družba upoštevati minimalne zahteve za lastne ocene LGD glede zavarovanja s premoženjem.
OSEBNO KREDITNO ZAVAROVANJE
Stolpec 13 – Osebna jamstva
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese prilagojeno vrednost osebnega jamstva (G(A)) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese nominalno vrednost osebnega jamstva ob upoštevanju minimalnih zahtev osebnih jamstev in primernih dajalcev osebnih jamstev v skladu s 35. in 99. členom sklepa o pristopu IRB. Vnese se zgolj nominalna vrednost osebnega jamstva, ki se ne odraža v oceni PD.
Stolpec 14 – Kreditni izvedeni finančni instrumenti
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese prilagojeno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta (G(A)) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ob upoštevanju minimalnih zahtev kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v skladu s 36. členom sklepa o pristopu IRB. Vnese se zgolj nominalna vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta, ki se ne odraža v oceni PD.
STVARNO KREDITNO ZAVAROVANJE
Stolpec 15 – Drugo stvarno kreditno zavarovanje
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), vnese vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja v skladu s 100. do 102. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), mora kot primerne oblike drugega stvarnega kreditnega zavarovanja upoštevati tiste, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, navedene v 25. in 27. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih. Vnese se zgolj nominalna vrednost drugega stvarnega kreditnega zavarovanja, ki se ne odraža v oceni PD.
Stolpec 16 – Primerno zavarovanje s finančnim premoženjem
Za transakcije trgovalne knjige primerno zavarovanje s finančnim premoženjem vključuje finančne instrumente in blago, kot so opredeljeni v četrtem odstavku 46. člena sklepa o tržnih tveganjih. Kreditni zapisi in bilančni pobot se pri izračunu učinkov na zmanjševanje kreditnega tveganja obravnavajo kot zavarovanje z bančnimi vlogami pri borznoposredniški družbi.
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), v stolpec vnese znesek C(VAM), ki je nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem (C(VA)), dodatno prilagojena zaradi neusklajenosti zapadlosti, kot je določeno v 12., 13. in 69. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), upošteva zavarovanje s finančnim premoženjem v svojih ocenah LGD. V stolpec se vnese ocenjena tržna vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem v skladu s četrtim in osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpci 17 do 19 – Ostalo primerno zavarovanje s premoženjem
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), mora upoštevati primernost in vrednotenje zavarovanja s premoženjem v skladu z drugim odstavkom 11. člena, 16. členom, prvim odstavkom 18. člena, 20. členom, 22. členom in 89. do 94. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), upošteva ostalo primerno zavarovanje s premoženjem v svojih ocenah LGD v skladu s četrtim in osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB. Upoštevajo se tudi ostala zavarovanja s premoženjem, ki so upoštevana v oceni LGD, v kolikor izpolnjujejo minimalne zahteve v okviru 2. poglavja sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 17 – Nepremičnine
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), upošteva primernost in vrednotenje zavarovanja z nepremičninami v skladu s 16. in 89. do 92. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih. Kot primerno zavarovanje z nepremičninami se šteje tudi zakup nepremičnin (22. člen sklepa o kreditnih zavarovanjih). Vnese se vrednost nepremičnin, vključno z vrednostjo zakupljenih nepremičnin.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese ocenjeno tržno vrednost zavarovanja z nepremičninami v skladu s četrtim do osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 18 – Premičnine
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), upošteva primernost in vrednotenje zavarovanja s premičninami v skladu z 20. in 94. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih. Kot primerno zavarovanje s premičninami se šteje tudi zakup premičnin (22. člen sklepa o kreditnih zavarovanjih). Vnese se tržna vrednost premičnin, vključno z vrednostjo zakupljenih premičnin.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese ocenjeno tržno vrednost zavarovanja s premičninami v skladu s četrtim do osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 19 – Denarne terjatve
Borznoposredniška družba, ki ne uporablja lastnih ocen LGD (in CF), upošteva primernost in vrednotenje zavarovanja z denarnimi terjatvami v skladu z 18. in 93. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih. Vnese se nominalni znesek denarnih terjatev.
Borznoposredniška družba, ki uporablja lastne ocene LGD (in CF), vnese ocenjeno tržno vrednost zavarovanja z denarnimi terjatvami v skladu s četrtim do osmim odstavkom 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 20 – Izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila: Osebno kreditno zavarovanje
Vnese se nominalna vrednost osebnega jamstva in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki pokrivajo izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila ter izpolnjujejo pogoje iz 31. in 42. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 21 – Z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena LGD (%)
Vnese se z vrednostjo izpostavljenosti tehtana povprečna ocena LGD v odstotkih, v kateri so upoštevani vsi učinki kreditnih zavarovanj na zmanjšanje kreditnega tveganja. Borznoposredniška družba mora za izpostavljenosti, ki so predmet dvojnega neplačila, upoštevati LGD v skladu s petim odstavkom 54. člena, za neplačane izpostavljenosti pa deveti odstavek 33. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 22 – Z izpostavljenostjo tehtana povprečna zapadlost (v dnevih)
Vnese se z izpostavljenostjo tehtana povprečna zapadlost v dnevih v skladu s 55. in 86. členom sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 23 –Tveganjem prilagojena vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, izračunana v skladu z drugim odstavkom 51. člena ter prvim do petim odstavkom 52. člena sklepa o pristopu IRB za kategorijo izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank, do institucij in do podjetij oziroma izračunana v skladu s prvim odstavkom 102. člena sklepa o pristopu IRB za kategorijo izpostavljenosti iz naslova opravljanja storitev na drobno.
Stolpec 24 – Kapitalska zahteva
Kapitalska zahteva se izračuna tako, da se znesek iz stolpca 23 pomnoži z 8%.
Stolpec 25 – Znesek pričakovane izgube
Vnese se znesek pričakovane izgube v skladu z točko (o) prvega odstavka 2. člena sklepa o pristopu IRB, ki opredeljuje pričakovano izgubo ter v skladu s 57., 63., 88., 106., 129. ter 143. do 145. členom sklepa o pristopu IRB, ki opredeljujejo izračun pričakovane izgube.
Stolpec 26 – Oslabitve in rezervacije
Vnesejo se zneski oblikovanih oslabitev in rezervacij po posameznih vrsticah v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 27 – Število dolžnikov
Vnese se število dolžnikov po posameznih vrstah izpostavljenosti in bonitetnih razredih ali skupinah v skladu s prvim in tretjim odstavkom 43. člena ter 92. členom sklepa o pristopu IRB.
(7) Obrazec CR IRB vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:
SKUPAJ
V vrstici "Skupaj" borznoposredniška družba poroča skupni znesek po posameznih stolpcih, pri čemer se skupni znesek razčleni po:
a) tipih izpostavljenosti;
– postavke sredstev,
– zunajbilančne postavke,
– posli financiranja vrednostnih papirjev in posli z dolgim rokom poravnave,
– izvedeni finančni instrumenti,
– pogodbeni pobot med različnimi kategorijami produktov,
b) bonitetnih razredih dolžnikov in/ali skupin.
Vrednosti polj v vrstici "Skupaj" morajo biti enake seštevku po posameznih tipih izpostavljenosti.
Vrednosti polj v vrstici "Skupaj" morajo biti enake seštevku vrstic:
– izpostavljenosti razvrščene v bonitetne razrede dolžnikov ali skupine: skupaj;
– posebni kreditni aranžmaji z nadzorniško določenimi utežmi tveganja: skupaj (če borznoposredniška družba poroča po kategoriji izpostavljenosti do podjetij);
– izpostavljenosti, ki so nastale zaradi časovnih neusklajenosti plačila in izročitve ter za katere se uporablja utež tveganja po standardiziranem pristopu ali utež tveganja 100%: skupaj;
– tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: skupaj.
POSTAVKE SREDSTEV
Postavke sredstev, ki se ne upoštevajo pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, in niso vključene v nobeno od ostalih vrst izpostavljenosti (iz točke (a)).
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE
Zunajbilančne postavke, ki se ne upoštevajo pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, razen postavk, ki se nanašajo na posle financiranja vrednostnih papirjev in posle z dolgim rokom poravnave ali posle, ki so predmet pogodbenega pobota med različnimi kategorijami produktov.
POSLI FINANCIRANJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN POSLI Z DOLGIM ROKOM PORAVNAVE
Vrstica se nanaša na točke (j) do (m) prvega odstavka 2. člena (posli začasne prodaje/začasnega odkupa in posli posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga), točko (i) drugega odstavka 2. člena (posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja) sklepa o tržnih tveganjih, ki opredeljuje posle za financiranje vrednostnih papirjev ter točko (h) drugega odstavka 2. člena sklepa o tržnih tveganjih, ki opredeljuje posle z dolgim rokom poravnave.
IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI
Vrstica se nanaša na Prilogo I sklepa o tržnih tveganjih.
POGODBENI POBOT MED RAZLIČNIMI KATEGORIJAMI PRODUKTOV
Vrstica se nanaša na 69. in 70. člen sklepa o tržnih tveganjih.
BONITETNI RAZRED DOLŽNIKA ALI SKUPINE
Vrstica se nanaša na tretji odstavek 42. člena in drugi odstavek 91. člena sklepa o pristopu IRB.
Izpostavljenosti, ki so predmet tveganja zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, se ne poročajo po bonitetnih razredih ali skupinah, temveč se njihovi zneski ločeno vnesejo v vrstico "Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev: skupaj".
POSEBNI KREDITNI ARANŽMAJI Z NADZORNIŠKO DOLOČENIMI UTEŽMI TVEGANJA
Vrstice se izpolnjujejo samo pri kategoriji izpostavljenosti do podjetij in se nanašajo na drugi do četrti odstavek 62. člena sklepa o pristopu IRB. Vnesejo se vrednosti po posameznih stolpcih glede na ustrezno utež tveganja.
OD TEGA: V BONITETNEM RAZREDU 1
Vnese se vrednosti po posameznih stolpcih za tiste izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev v bonitetnem razredu 1, ki so tehtane z ugodnejšo utežjo tveganja (s 50% namesto s 70%).
IZPOSTAVLJENOSTI, KI SO NASTALE ZARADI ČASOVNIH NEUSKLAJENOSTI PLAČILA IN IZROČITVE TER ZA KATERE SE UPORABLJA UTEŽ TVEGANJA PO STANDARDIZIRANEM PRISTOPU ALI UTEŽ TVEGANJA 100% TER OSTALE IZPOSTAVLJENOSTI ZA KATERE SE UPORABLJAJO UTEŽI TVEGANJA
Izpostavljenosti, ki so nastale zaradi časovnih neusklajenosti plačila in izročitve ter za katere se uporablja utež tveganja po standardiziranem pristopu ali utež tveganja 100%, se nanašajo na zadnji stavek drugega odstavka in tretji odstavek 44. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Ostale izpostavljenosti, za katere se uporabljajo uteži tveganja, vključujejo neocenjene kreditne izvedene finančne instrumente, kot so opredeljeni v osmem odstavku 52. člena sklepa o pristopu IRB ter katerokoli izpostavljenost za katero se uporabljajo uteži tveganja in ni vključena v nobeno drugo vrstico v obrazcu CR IRB.
TVEGANJE ZMANJŠANJA VREDNOSTI ODKUPLJENIH DENARNIH TERJATEV: SKUPAJ
Vrstica se nanaša na točko (h) prvega odstavka 2. člena sklepa o pristopu IRB, kjer je to tveganje opredeljeno ter 83. in 125. člen sklepa o pristopu IRB, kjer je opredeljen izračun uteži tveganja.

(1) Borznoposredniška družba mora izpolniti obrazec CR EQU IRB za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, za katero uporablja pristop IRB.
(2) Pri izpolnjevanju obrazca borznoposredniška družba ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.
(3) Obrazec CR EQU IRB vsebuje 15 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Notranji bonitetni sistem
Stolpec 1 se nanaša na sedmi odstavek 13. člena ter prvi in drugi odstavek 19. člena sklepa o pristopu IRB.
Če borznoposredniška družba uporablja en bonitetni sistem ali enotno bonitetno lestvico za vse dolžnike, se navedejo ocene PD za bonitetne razrede bonitetnega sistema ali ocene PD enotne bonitetne lestvice. Če borznoposredniška družba uporablja večvrstne bonitetne sisteme in več bonitetnih lestvic dolžnikov, se morajo bonitetni razredi dolžnikov razvrstiti tako, da so bonitetni razredi dolžnikov urejeni od najnižjih ocen PD do najvišjih ocen PD po bonitetnem razredu.
Stolpec 1 – PD po bonitetnih razredih (%)
Stolpec se izpolnjuje samo, kadar se uporablja pristop PD/LGD. Za vsak posamezen bonitetni razred se vnese ocena PD, ki je dodeljena določenemu bonitetnemu razredu dolžnika v skladu z 47., 71. in 96. členom sklepa o pristopu IRB, pri čemer se morajo upoštevati minimalne vrednosti PD pri kategoriji izpostavljenosti do podjetij iz 135. člena istega sklepa. V vrstico "Pristop PD/LGD: skupaj" se vnese z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena PD za vsak bonitetni razred dolžnika.
Stolpec 2 – Originalna vrednost izpostavljenosti pred uporabo CF
Vnese se originalna vrednost izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov pred uporabo CF, ki je pri PD/LGD pristopu in pristopu na osnovi enostavnih uteži tveganja enaka njihovi knjigovodski vrednosti. Pri pristopu na osnovi enostavnih uteži tveganja, se upošteva še drugi odstavek 133. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpci 3 do 6 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost
Borznoposredniška družba lahko za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov prizna učinke osebnega kreditnega zavarovanja v skladu s pravili iz sklepa o kreditnih zavarovanjih. Stolpca 3 in 4 se nanašata na osebna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več izpostavljenosti z zamenjavo izpostavljenosti. Vrednost zavarovanja, ki je predmet zamenjave, je prikazana v stolpcih 5 in 6 (celotni odlivi, celotni prilivi).
Stolpca 3 in 4 – Osebna kreditna zavarovanja
Vnese se prilagojeno vrednost osebnega kreditnega zavarovanja (G(A)) v skladu s 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih in tretjim odstavkom 133. člena, tretjim odstavkom 134. člena in drugim odstavkom 138. člena sklepa o pristopu IRB. Ločeno se prikaže prilagojena vrednost osebnih jamstev v stolpcu 3 in prilagojena vrednost kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v stolpcu 4.
Stolpca 5 in 6 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpca 5 in 6 se nanašata na prvi in drugi odstavek 110. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih. Za zavarovani del izpostavljenosti se upošteva PD dajalca osebnega kreditnega zavarovanja. V primeru, da se dajalec osebnega kreditnega zavarovanja obravnava po standardiziranem pristopu na osnovi stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali postopne uvedbe, se zavarovani del izpostavljenosti iz stolpca "Celotni odlivi" prenese v obrazec CR SA v stolpec "Celotni prilivi".
V primeru, da je osnovna izpostavljenost, ki se obravnava po standardiziranem pristopu za kreditno tveganje na osnovi stalnih izvzetij iz pristopa IRB ali postopne uvedbe, zavarovana z lastniškimi instrumenti v okviru primernih oblik zavarovanja s finančnim premoženjem, pri čemer se dajalec tega zavarovanja obravnava po pristopu IRB, se zavarovani del izpostavljenosti iz obrazca CR SA iz stolpca "Celotni odlivi" prenese v stolpec "Celotni prilivi" v obrazcu CR EQU IRB.
Stolpca 5, 6 – Celotni odlivi, Celotni prilivi
Stolpec "Celotni odlivi" je enak vsoti tretjega in četrtega stolpca. Vsota je enaka zavarovanemu delu originalne izpostavljenosti pred uporabo CF in se odšteje od kategorije izpostavljenosti dolžnika, in kadar je primerno, od uteži tveganja ali bonitetnega razreda dolžnika.
Stolpec "Celotni prilivi" je enak vsoti danih zneskov zavarovanj s strani dajalcev kreditnega zavarovanja, ki se prištejejo kategoriji izpostavljenosti dajalca kreditnega zavarovanja, in če je primerno, njegovi uteži tveganja ali bonitetnemu razredu dolžnika.
Odlivi in prilivi se lahko izvajajo tudi znotraj iste kategorije izpostavljenosti, kar pomeni med bonitetnimi razredi dolžnikov (pristop PD/LGD), med utežmi tveganja (pristop enostavnih uteži tveganja), in če je primerno, znotraj istega bonitetnega razreda ali znotraj iste uteži tveganja.
Stolpec 9 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost izpostavljenosti, ki vključuje:
– po pristopu PD/LGD knjigovodsko vrednost ter učinke osebnih kreditnih zavarovanj iz tretjega odstavka 134. člena sklepa o pristopu IRB;
– po pristopu na osnovi enostavnih uteži tveganja knjigovodsko vrednost, pozicije iz drugega odstavka 133. člena sklepa o pristopu IRB ter učinke osebnih kreditnih zavarovanj iz tretjega odstavka 133. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 10 – Od tega: zunajbilančne postavke
V stolpec 10 se vnese vrednost zunajbilančnih postavk, ki so vključene v vrednost izpostavljenosti iz stolpca 9.
Stolpec 11 – Z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena LGD (%)
Stolpec se nanaša samo na izračun kapitalske zahteve po pristopu PD/LGD. Vnese se z izpostavljenostjo tehtana povprečna ocena LGD v odstotkih v skladu s 136. členom sklepa o pristopu IRB. Vrednosti LGD so dane in znašajo 65% za izpostavljenosti iz naslova naložb v kapital nejavnih družb, ki so dovolj razpršene in 90% za vse druge izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov.
Stolpec 12 – Tveganjem prilagojena vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, izračunana v skladu s 133., 134. ter prvim odstavkom 138. člena sklepa o pristopu IRB.
Stolpec 13 – Kapitalska zahteva
Kapitalska zahteva se izračuna tako, da se znesek iz stolpca 12 pomnoži z 8%.
Stolpec 14 – Znesek pričakovane izgube
Vnese se znesek pričakovane izgube, izračunane po pristopu enostavnih uteži tveganja in po pristopu PD/LGD v skladu s 143. in 144. členom sklepa o pristopu IRB. Znesek pričakovane izgube, kjer se tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti izračunajo s pristopom notranjih modelov, znašajo nič.
Stolpec 15 – Oslabitve in rezervacije
Vnesejo se zneski oblikovanih oslabitev in rezervacij po posameznih vrsticah v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa o pristopu IRB.
(4) Obrazec CR EQU IRB vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:
SKUPAJ
Vrednosti polj v vrstici "Skupaj" morajo biti enake skupnemu seštevku po bonitetnih razredih instrumentov, če borznoposredniška družba uporablja pristop PD/LGD, po utežeh tveganja, če borznoposredniška družba uporablja pristop enostavnih uteži tveganja ter po pristopu notranjih modelov, če ga borznoposredniška družba uporablja.
PRISTOP PD/LGD
Vrstica se nanaša na 134. člen sklepa o pristopu IRB.
BONITETNI RAZRED DOLŽNIKOV
Vrstica se nanaša na tretji odstavek 42. člena sklepa o pristopu IRB.
PRISTOP ENOSTAVNIH UTEŽI TVEGANJA
Vrstica se nanaša na 133. člen sklepa o pristopu IRB.
PRISTOP NOTRANJIH MODELOV
Vrstica se nanaša na prvi odstavek 138. člena sklepa o pristopu IRB.

2.3.3. Povezava obrazcev CR IRB in CR EQU IRB z obrazcem CA
2.3.3.1. Povezava obrazca CR IRB z obrazcem CA
Polje v 1. vrstici (Skupaj) in 24. stolpcu (Kapitalska zahteva) predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za posamezno kategorijo izpostavljenosti. Skupna kapitalska zahteva se vnese v ustrezno vrstico v obrazcu CA.
Tabela 1: Povezava obrazca CR IRB z obrazcem CA

+---------------------+-----------+--------------+-------------+
|      Kategorija     |   Lastne  |   Polje v    |  Vrstica v  |
|   izpostavljenosti  | ocene LGD |  obrazcu CR  | obrazcu CA  |
|                     |  (in CF)  |     IRB      |             |
+---------------------+-----------+--------------+-------------+
|– do enot centralne  |     NE    | 1. vrstica,  | 2.1.2.1.01  |
|ravni držav in       |           | 24. stolpec  |             |
|centralnih bank      |           |              |             |
+---------------------+-----------+--------------+-------------+
|– do enot centralne  |     DA    | 1. vrstica,  | 2.1.2.2.01  |
|ravni držav in       |           | 24. stolpec  |             |
|centralnih bank      |           |              |             |
+---------------------+-----------+--------------+-------------+
|– do institucij      |     NE    | 1. vrstica,  | 2.1.2.1.02  |
|                     |           | 24. stolpec  |             |
+---------------------+-----------+--------------+-------------+
|– do institucij      |     DA    | 1. vrstica,  | 2.1.2.2.02  |
|                     |           | 24. stolpec  |             |
+---------------------+-----------+--------------+-------------+
|– do podjetij        |     NE    | 1. vrstica,  | 2.1.2.1.03  |
|                     |           | 24. stolpec  |             |
+---------------------+-----------+--------------+-------------+
|– do podjetij        |     DA    | 1. vrstica,  | 2.1.2.2.03  |
|                     |           | 24. stolpec  |             |
+---------------------+-----------+--------------+-------------+
|– iz naslova         |     /     | 1. vrstica,  | 2.1.2.2.04  |
|opravljanja storitev |           | 24. stolpec  |             |
|na drobno            |           |              |             |
+---------------------+-----------+--------------+-------------+
|– druga sredstva iz  |     /     | 1. vrstica,  |  2.1.2.5.   |
|naslova nekreditnih  |           | 24. stolpec  |             |
|obveznosti           |           |              |             |
+---------------------+-----------+--------------+-------------+

2.3.3.2. Povezava obrazca CR EQU IRB z obrazcem CA
Polje v 1. vrstici (Skupaj) in 13. stolpcu (Kapitalska zahteva) predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov. Skupna kapitalska zahteva se vnese v ustrezno vrstico v obrazcu CA.
Tabela 2: Povezava obrazca CR EQU IRB z obrazcem CA

+-------------------------+---------------------+--------------+
|       Kategorija        | Polje v obrazcu CR  |  Vrstica v   |
|    izpostavljenosti     |         IRB         |  obrazcu CA  |
+-------------------------+---------------------+--------------+
|– iz naslova lastniških  |   1. vrstica, 13.   |   2.1.2.3.   |
|instrumentov             |       stolpec       |              |
+-------------------------+---------------------+--------------+

2.3.3.3. Povezava obrazca CR IRB in CR EQU IRB z obrazcem CA
Presežek oziroma primanjkljaj oblikovanih oslabitev in rezervacij
Vrstici 1.2.1.7 in 1.3.8 v obrazcu CA predstavljata presežek oziroma primanjkljaj oslabitev in rezervacij nad zneski pričakovane izgube.
Vrednosti v prvi vrstici (Skupaj) in 25. in 26. stolpcu obrazca CR IRB ter 14. stolpcu obrazca CR EQU IRB predstavljajo osnovo za izračun presežka oziroma primanjkljaja oblikovanih oslabitev in rezervacij nad zneski pričakovane izgube.
Če je oblikovanih oslabitev in rezervacij več kot zneskov pričakovane izgube, se presežek oslabitev in rezervacij vnese v vrstico 1.2.1.7 obrazca CA v skladu s točko (b) 14. člena sklepa o kapitalu.
Če je oblikovanih oslabitev in rezervacij manj kot zneskov pričakovane izgube, se primanjkljaj oslabitev in rezervacij vnese v vrstico 1.3.8 obrazca CA v skladu s točko (f) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu.
Tabela 3: Povezava obrazcev CR IRB in CR EQU IRB z obrazcem CA

+-----------------------+--------------------+-----------------+
|       Kategorija      | Polje v obrazcu CR |    Vrstica v    |
|    izpostavljenosti   |         IRB        |   obrazcu CA    |
+-----------------------+--------------------+-----------------+
|– do enot centralne    |   1. vrstica, 25.  | 1.3.8, 1.2.1.7  |
|ravni držav in         |       stolpec      |                 |
|centralnih bank        |                    |                 |
+-----------------------+--------------------+-----------------+
|– do enot centralne    |   1. vrstica, 26   | 1.3.8, 1.2.1.7  |
|ravni držav in         |       stolpec      |                 |
|centralnih bank        |                    |                 |
+-----------------------+--------------------+-----------------+
|– do institucij        |   1. vrstica, 25.  | 1.3.8, 1.2.1.7  |
|                       |       stolpec      |                 |
+-----------------------+--------------------+-----------------+
|– do institucij        |   1. vrstica, 26   | 1.3.8, 1.2.1.7  |
|                       |       stolpec      |                 |
+-----------------------+--------------------+-----------------+
|– do podjetij          |   1. vrstica, 25.  | 1.3.8, 1.2.1.7  |
|                       |       stolpec      |                 |
+-----------------------+--------------------+-----------------+
|– do podjetij          |   1. vrstica, 26   | 1.3.8, 1.2.1.7  |
|                       |       stolpec      |                 |
+-----------------------+--------------------+-----------------+
|– iz naslova           |   1. vrstica, 25.  | 1.3.8, 1.2.1.7  |
|opravljanja storitev na|       stolpec      |                 |
|drobno                 |                    |                 |
+-----------------------+--------------------+-----------------+
|– iz naslova           |   1. vrstica, 26   | 1.3.8, 1.2.1.7  |
|opravljanja storitev na|       stolpec      |                 |
|drobno                 |                    |                 |
+-----------------------+--------------------+-----------------+
|                       |                    |                 |
+-----------------------+--------------------+-----------------+
|       Kategorija      | Polje v obrazcu CR |    Vrstica v    |
|    izpostavljenosti   |       EQU IRB      |   obrazcu CA    |
+-----------------------+--------------------+-----------------+
|– iz naslova lastniških| vrstica 1. pristop |      1.3.8      |
|instrumentov           | PD/LGD: skupaj, 14.|                 |
|                       |      stolpec;      |                 |
|                       |     vrstica 2.     |                 |
|                       | Pristop enostavnih |                 |
|                       |   uteži tveganja:  |                 |
|                       | skupaj, 14. stolpec|                 |
+-----------------------+--------------------+-----------------+

2.4.1. Navodilo za izpolnjevanje obrazca Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju po standardiziranem pristopu (v nadaljevanju: CR SEC SA)
(1) Borznoposredniška družba mora izpolniti obrazec CR SEC SA za izpostavljenosti iz naslova poslov listinjenja, za katere uporablja standardizirani pristop, ločeno po izpostavljenostih iz naslova tradicionalnega in sintetičnega listinjenja, kar opredeli v polju "Vrsta listinjenja". Pri določitvi vrste listinjenja borznoposredniška družba upošteva opredelitve pojmov v 2. členu sklepa o listinjenju.
(2) Poročanje je odvisno od vloge, ki jo borznoposredniška družba prevzame v procesu listinjenja, zato se postavke poročanja razlikujejo glede na to, ali je borznoposredniška družba izvorna borznoposredniška družba, investitor ali sponzor v skladu z opredelitvami pojmov v 2. in 3. členu sklepa o listinjenju.
(3) V polje "Imenovane ECAI" borznoposredniška družba vnese nazive vseh primernih ECAI, ki jih je v skladu z 10. členom sklepa o listinjenju imenovala borznoposredniška družba.
(4) Borznoposredniška družba v obrazcu ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.
(5) Postavke, označene z (-),borznoposredniška družba vnese z negativnim predznakom.
(6) Obrazec CR SEC SA vsebuje 33 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Skupna vrednost izpostavljenosti v listinjenju
Stolpec 1 izpolnjujejo samo borznoposredniške družbe, ki so v listinjenju prevzele vlogo izvorne borznoposredniške družbe. V stolpec 1 se vnese trenutna vrednost vseh izpostavljenosti v listinjenju, ne glede na to, kdo je imetnik posameznih pozicij v listinjenju. Izpostavljenosti v listinjenju obsegajo tako postavke sredstev (t.j. izdane obveznice, podrejeni krediti) kot tudi zunajbilančne postavke (neizkoriščene podrejene kreditne linije, okvirni likvidnostni krediti, izvedeni finančni instrumenti). V primeru prekrivajočih se pozicij v listinjenju se poroča le o pozicijah ali delih tistih pozicij, ki prinašajo višje tveganju prilagojene zneske izpostavljenosti. Vrednost v vrstici "Postavke sredstev" se mora ujemati s trenutno vrednostjo listinjenih izpostavljenosti (t.j. osnovne skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja in rezervnih računov v listinjenju).
V stolpec 1 se po posameznih vrsticah vnesejo ločeno postavke sredstev in zunajbilančne postavke, po njihovi knjigovodski vrednosti, pri čemer:
a) postavke sredstev ne upoštevajo oblikovanih oslabitev;
b) zunajbilančne postavke ne upoštevajo oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti;
c) zunajbilančne postavke ne upoštevajo konverzijskih količnikov;
d) postavke sredstev in zunajbilančne postavke ne upoštevajo učinkov kreditnih zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v obliki okvirnih pogodb o pobotu (upoštevajo se primerne okvirne pogodbe o pobotu, ki se nanašajo na več izvedenih finančnih instrumentov, izdanih isti SSPE).
V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek "udeležba investitorja", ki se izračuna v skladu z 41. členom sklepa o listinjenju.
Stolpci 2 do 4 – Sintetično listinjenje: kreditno zavarovanje listinjene izpostavljenosti
Stolpci 2 do 4 se nanašajo na kreditna zavarovanja v sintetičnem listinjenju, v skladu z opredelitvami oddelka 2.4. sklepa o listinjenju in sklepom o kreditnih zavarovanjih, s katerimi se doseže tranširanje listinjene izpostavljenosti. Stolpce izpolnjuje samo izvorna borznoposredniška družba v sintetičnem listinjenju. Vrednost kreditnega zavarovanja ne sme obsegati prilagoditve za neusklajenost zapadlosti.
Stolpca 2 in 3 se nanašata na stvarna in osebna kreditna zavarovanja, kot je določeno v odsekih/pododdelkih 3.1.4.1., 3.1.4.2., 3.1.7., 3.2.2.2., 4.2.1. in 4.2.3. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 2 – (-)Stvarna kreditna zavarovanja (Cva)
Vnese se vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja (Cva), kot je določeno v 3. poglavju sklepa o kreditnih zavarovanjih. Pri zavarovanju s finančnim premoženjem, ko borznoposredniška družba uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja, se vnese nestanovitnosti prilagojena vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je določeno v 3. in 4. poglavju sklepa o kreditnih zavarovanjih in s pododdelkom 2.4.1. sklepa o listinjenju. Kreditni zapisi se v skladu s 45. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih obravnavajo kot stvarna kreditna zavarovanja.
Stolpec 3 – (-)Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G(na *))
Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj (G(na *)), prilagojena za morebitno valutno neusklajenost, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in 4. poglavjem sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 4 – Vrednost zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj
Vnese se vrednost stvarnih kreditnih zavarovanj, ki jih izvorna borznoposredniška družba kot kupec zavarovanja bodisi zadrži ali jih ponovno odkupi od dajalcev zavarovanj. Učinek nadzorniških prilagoditev, opredeljenih v 70. in 71. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih, se pri izračunu vrednosti zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj ne upošteva.
Stolpec 5 – Pozicije v listinjenju: vrednost skupine osnovne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih količnikov
Stolpec 5 vključuje vrednosti posameznih pozicij v listinjenju brez upoštevanja oblikovanih oslabitev in rezervacij ter brez uporabe konverzijskih količnikov.
Izvorna borznoposredniška družba, ki uporablja sintetično listinjenje, ta znesek izračuna kot vsoto stolpcev 1, 2, 3 in 4, pri čemer se upoštevajo negativne vrednosti stolpcev 2 in 3. Vnese se torej znesek izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi kreditnega zavarovanja, s katerim je bilo doseženo tranširanje.
Pobot je primeren le v primeru pogodb z mnogovrstnimi izvedenimi instrumenti, zagotovljenih isti SSPE, na osnovi primernega sporazuma o pobotu.
V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek "udeležba investitorja", ki se izračuna v skladu z 42. členom sklepa o listinjenju.
Stolpec 6 – (-) Oslabitve in rezervacije
Vnese se znesek oblikovanih oslabitev in rezervacij za postavke sredstev in zunajbilančne postavke.
Stolpec 7 – Neto vrednost izpostavljenosti z upoštevanjem oslabitev in rezervacij
Vnese se neto vrednost izpostavljenosti, ki se izračuna kot seštevek izpostavljenosti iz stolpca 5 ter zneska oslabitev in rezervacij iz stolpca 6, brez uporabe konverzijskih količnikov.
Stolpci 8 do 13 se izpolnjujejo le v primeru pridobitve dodatnega zavarovanja, ki ni upoštevano v stolpcih 2 do 4.
Stolpci 8 do 11 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave izpostavljenosti
Stolpci 8 do 11 se nanašajo na stvarna in osebna kreditna zavarovanja kot je določeno v 3. poglavju sklepa o kreditnih zavarovanjih, kjer pride do zmanjšanja kreditnega tveganja na podlagi zamenjave izpostavljenosti, oziroma tako, da se utež tveganja za zavarovani del izpostavljenosti zamenja z utežjo tveganja zavarovanja oziroma dajalca zavarovanja.
Stolpec 8 – Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G(A))
Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj, prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost zapadlosti, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in 4. poglavjem sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 9 – Stvarna kreditna zavarovanja
Vnese se vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja kot je določeno v 3. poglavju sklepa o kreditnih zavarovanjih. Pri zavarovanju s finančnim premoženjem stolpec izpolni samo borznoposredniška družba, ki uporablja enostavno metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljeno v odseku 3.1.4.1. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpca 10 in 11 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpec 10 – Celotni odlivi
Vnese se zavarovani znesek izpostavljenosti pri tisti vlogi (izvorna borznoposredniška družba, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot odliv (prejeto kreditno zavarovanje) in je enak seštevku stolpcev 8 in 9. Isti znesek se v stolpcu 11 – Celotni prilivi vnese pri tisti vlogi (izvorna borznoposredniška družba, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot priliv (dano kreditno zavarovanje). Možni so tudi odlivi/prilivi iz/v druge kategorije izpostavljenosti (obrazca CR SA in CR IRB).
Stolpec 12 – Neto vrednost izpostavljenosti po kreditnih zavarovanjih z učinkom zamenjave in pred uporabo konverzijskih količnikov
Vnese se znesek neto izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi kreditnega zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost, ki se izračuna tako, da se od zneska neto izpostavljenosti iz stolpca 7 odštejejo celotni odlivi iz stolpca 10 in prištejejo celotni prilivi iz stolpca 11.
Stolpec 13 – (-) Kreditna zavarovanja, ki učinkujejo na vrednost izpostavljenosti: razvita metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem (Cvam)
Upošteva se le vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, izračunana po razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljeno v odseku 3.1.4.2. in pododdelku 4.2.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Pri razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem se pri tržni vrednosti zavarovanja s premoženjem, zaradi upoštevanja nestanovitnosti cen, uporabijo prilagoditve za nestanovitnost, kot je to določeno v 70. do 86. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih in v pododdelku 2.4.1. sklepa o listinjenju.
Stolpec 14 – Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*) se izračuna kot seštevek stolpcev 12 in 13.
Stolpci 15 do 18 – Razvrstitev polno prilagojenih vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) glede na konverzijske količnike
Polno prilagojene vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) iz stolpca 14 se razvrstijo v ustrezne stolpce 15 do 18 glede na vrednost konverzijskega količnika, ki se določi na podlagi 13., 18., 19. in 20. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 19 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost neto izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in konverzijskih količnikov.
Pri zunajbilančnih postavkah je vrednost v stolpcu 19 seštevek zmnožkov nominalnih zneskov polno prilagojenih postavk (E*) v stolpcih 15 do 18 z ustreznimi konverzijskimi količniki. Pri bilančnih postavkah se v ta stolpec vnese vrednost iz stolpca 14.
Stolpec 20 – (-) Odbitne postavke od kapitala
Vnese se vrednost pozicij v listinjenju, katerim je dodeljena utež tveganja 1250% in jih borznoposredniška družba odšteje od kapitala v skladu z 22. členom sklepa o listinjenju, namesto da bi izračunala tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti.
Stolpec 21 – Vrednost izpostavljenosti, ki se ji dodeli utež tveganja
Vnese se seštevek stolpcev 19 in 20.
Stolpci 22 do 29 – Razvrstitev vrednosti izpostavljenosti glede na uteži tveganja
Stolpci 22 do 25 – Ocenjena izpostavljenost (stopnje kreditne kakovosti od 1 do 4)
Vnesejo se pozicije v listinjenju z bonitetnimi ocenami primerne ECAI v skladu s 3. poglavjem sklepa o listinjenju. Stopnje kreditne kvalitete bo borznoposredniška družba dodelila posameznim izpostavljenostim glede na bonitetno oceno primerne ECAI v skladu s Sklepom o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07 in 74/09; v nadaljevanju: Sklep o ECAI). Izpostavljenost s stopnjo kreditne kvalitete, določeno na podlagi bonitetne ocene primerne ECAI, se vnese v ustrezen stolpec glede na utež tveganja iz 14. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 26 – 1250% (Ocenjena izpostavljenost)
Vnese se pozicija v listinjenju z bonitetno oceno primerne ECAI, ki se ji dodeli utež tveganja v višini 1250% v skladu s 14. členom sklepa o listinjenju.
Stolpec 27 – 1250% (Neocenjena izpostavljenost)
Vnese se pozicija brez bonitetne ocene primerne ECAI, ki se ji v skladu s 16. členom sklepa o listinjenju dodeli utež 1250%.
Stolpca 28 do 29 – Izpostavljenost z utežmi tveganja iz skupine osnovne izpostavljenosti
Vnesejo se pozicije brez bonitetne ocene primerne ECAI, kjer se uteži tveganja pridobijo iz skupine osnovne izpostavljenosti v skladu s 16. in 17. členom sklepa o listinjenju. V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila se upoštevajo določila 45. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 29 – Od katerih: tranša 2. izgube v ABCP
Vnese se tisti del neocenjene izpostavljenosti iz stolpca 28, ki ima v skladu s 17. členom sklepa o listinjenju, kot del programa ABCP, posebno obravnavo.
Stolpec 30 – Tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti
Vnese se tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti, ki je seštevek zmnožkov posameznih izpostavljenosti iz stolpcev 22 do 29 z ustreznimi utežmi, vendar brez upoštevanja izpostavljenosti, ki se obravnavajo v skladu s 15. in 44. členom sklepa o listinjenju in brez upoštevanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ki se skozi odlive dodelijo drugim kategorijam izpostavljenosti (odliv v druge obrazce). Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti v tem stolpcu neusklajenost zapadlosti ne upošteva.
Stolpec 30 bis – Prilagoditev tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti za neusklajenost zapadlosti
Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti neusklajenost zapadlosti upošteva v skladu s formulo iz 8. člena sklepa o listinjenju ter se izračuna kot RW* – RW(SP). Neusklajenost zapadlosti se ne sme upoštevati pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti pri tranšah ali delih tranš, ki jim pripada utež 1250%, pri katerih se v ta stolpec vnese vrednost 0. Vrednost RW (SP) ne vključuje le tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti, ki so vključeni v stolpec 30, temveč tudi tiste izpostavljenosti, ki so prešle v druge kategorije izpostavljenosti (odlivi v druge obrazce).
Stolpec 31 – Skupna kapitalska zahteva pred uporabo "cap"

"Cap" predstavlja maksimalno kapitalsko zahtevo za tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju, ki so določeni v skladu s 15. in 44. členom sklepa o listinjenju. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje pri listinjenju se izračuna tako, da se znesek iz stolpca 30 pomnoži z 8%.

Stolpec 32 – (-) Memorandumske postavke: kapitalske zahteve, ki ustrezajo odlivom iz listinjenja po standardiziranem pristopu v druge kategorije izpostavljenosti
Stolpec izpolnjuje samo izvorna borznoposredniška družba, ki vnese kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz stolpca 30, ki zaradi uporabe kreditnih zavarovanj presegajo kapitalske zahteve za osnovne izpostavljenosti, kot če te ne bi bile listinjene ("cap"). Te kapitalske zahteve ustrezajo odlivom kapitalske zahteve za listinjene izpostavljenosti v druge kategorije izpostavljenosti. Pri izračunu te postavke se upoštevajo omejitve iz 15. in 44. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 33 – Skupna kapitalska zahteva po uporabi "cap"
Vnese se skupna kapitalska zahteva po upoštevanju omejitev iz 15. in 44. člena sklepa o listinjenju. Stolpec 33 se izračuna kot seštevek vrednosti v stolpcih 31 in 32.
(6) Borznoposredniška družba mora poročati o skupni izpostavljenosti iz naslova listinjenja po posameznih stolpcih poročila in v vrsticah razčleniti obseg svoje aktivnosti glede na vloge, ki jih prevzema v listinjenju.
(7) Obrazec CR SEC SA vsebuje 17 vrstic, v katerih je razčlenjena skupna izpostavljenost iz 1. vrstice:
Vrednosti polj v 1. vrstici "Skupna izpostavljenost" morajo biti enake seštevkom skupne izpostavljenosti borznoposredniške družbe po posameznih vlogah, ki jih prevzema v listinjenju, in sicer kot:
a) izvorna borznoposredniška družba
b) investitor
c) sponzor.
Skupna izpostavljenost v listinjenju po posameznih vlogah se nadalje razčleni po:
a) postavkah sredstev, znotraj teh pa po posameznih segmentih kreditnega tveganja glede na vrstni red poplačila (izpolnjujeta izvorna borznoposredniška družba in investitor);
b) zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih (izpolnjujejo borznoposredniške družbe v vseh vlogah);
c) obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom (izpolnjuje le izvorna borznoposredniška družba).
Po posameznih vrsticah se ločeno vnesejo postavke sredstev, ki upoštevajo različne segmente kreditnega tveganja. Obrazec predvideva delitev tveganja na 3 glavne segmente kreditnega tveganja, in sicer:
a) najvišja postavka kreditnega tveganja, ki se za namen tega navodila opredeli kot najbolj nadrejena tranša v poslu listinjenja;
b) vmesna postavka kreditnega tveganja, v katero se za namen tega navodila vključijo vse ostale tranše, ki niso vključene v najvišjo tranšo ali tranšo prve izgube;
c) postavka prve izgube, vključuje pozicije v tistih tranšah, ki prevzamejo prvi evro izgube, kot npr.: vračljivi popusti za odkupe, zavarovanja s premoženjem ali osebna jamstva pri odkupljenih denarnih terjatvah; podrejeni krediti; kreditno zavarovanje namenjeno tranšam prve izgube. Če tranša prve izgube ne zagotavlja pomembne kreditne izboljšave naslednji tranši v vrstnem redu listinjenja, je potrebno tudi naslednjo tranšo upoštevati kot postavko prve izgube. Ocenjevanje kreditnih izboljšav, ki jih zagotavljajo različne tranše, se nadaljuje, dokler se ne doseže pomembne kreditne izboljšave, zagotovljene s strani postavke prve izgube.
Zunajbilančne postavke vključujejo nečrpan znesek izpostavljenosti, ki ga mora izvorna borznoposredniška družba zagotoviti pri likvidnostnih in drugih kreditih, avansiranju serviserjev ter kreditih v primeru splošne tržne motnje, kadar sestavlja posel listinjenja. Pri izvedenih finančnih instrumentih se upoštevajo navedbe drugega odstavka 13. člena sklepa o listinjenju.
Pri obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom se upoštevajo dodatne kapitalske zahteve v skladu s 5. poglavjem sklepa o listinjenju. To vrstico izpolnjujejo le izvorne borznoposredniške družbe, ki navedejo nominalno vrednost "udeležbe investitorja".

Polje v 1. vrstici "Skupna izpostavljenost" in 33. stolpcu "Skupna kapitalska zahteva po uporabi CAP" obrazca CR SEC SA predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za posamezno vrsto listinjene izpostavljenosti (ločeno za tradicionalno in sintetično). Skupna kapitalska zahteva se vnese v vrstico 2.1.1.2. Pozicije listinjenja po standardiriranem pristopu (SA) v obrazcu CA.

(1) Borznoposredniška družba mora izpolniti obrazec CR SEC IRB za izpostavljenosti iz naslova poslov listinjenja, za katere uporablja pristop IRB, ločeno po izpostavljenostih iz naslova tradicionalnega in sintetičnega listinjenja, kar opredeli v polju "Vrsta listinjenja". Pri določitvi vrste listinjenja borznoposredniška družba upošteva opredelitve pojmov v 2. členu sklepa o listinjenju.
(2) Poročanje je odvisno od vloge, ki jo borznoposredniška družba prevzame v procesu listinjenja, zato se postavke poročanja razlikujejo glede na to, ali je borznoposredniška družba izvorna oseba, investitor ali sponzor v skladu z opredelitvami pojmov v 2. in 3. členu sklepa o listinjenju.
(3) V polje "Imenovane ECAI" borznoposredniška družba vnese nazive vseh primernih ECAI, ki jih je v skladu z 10. členom sklepa o listinjenju imenovala borznoposredniška družba.
(4) Borznoposredniška družba v obrazcu ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo.
(5) Postavke, označene z (-),borznoposredniška družba vnese z negativnim predznakom.
(6) Obrazec CR SEC IRB vsebuje 39 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 –Skupna vrednost izpostavljenosti v listinjenju
Stolpec 1 izpolnjujejo samo borznoposredniške družbe, ki so v listinjenju prevzele vlogo izvorne borznoposredniške družbe. V stolpec 1 se vnese trenutna vrednost vseh izpostavljenosti v listinjenju, ne glede na to, kdo je imetnik posameznih pozicij v listinjenju. Izpostavljenosti v listinjenju obsegajo tako postavke sredstev (t.j. izdane obveznice, podrejeni krediti) kot tudi zunajbilančne postavke (neizkoriščene podrejene kreditne linije, okvirni likvidnostni krediti, izvedeni finančni instrumenti). V primeru prekrivajočih se pozicij v listinjenju se poroča le o pozicijah ali delih tistih pozicij, ki prinašajo višje tveganju prilagojene zneske izpostavljenosti. Vrednost v vrstici "Postavke sredstev" se mora ujemati s trenutno vrednostjo listinjenih izpostavljenosti (t.j. osnovne skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja in rezervnih računov v listinjenju).
V stolpec 1 se po posameznih vrsticah vnesejo ločeno postavke sredstev in zunajbilančne postavke, po njihovi knjigovodski vrednosti, pri čemer:
a) postavke sredstev ne upoštevajo oblikovanih oslabitev;
b) zunajbilančne postavke ne upoštevajo oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti;
c) zunajbilančne postavke ne upoštevajo konverzijskih količnikov;
d) postavke sredstev in zunajbilančne postavke ne upoštevajo učinkov kreditnih zavarovanj, razen stvarnih kreditnih zavarovanj v obliki okvirnih pogodb o pobotu (upoštevajo se primerne okvirne pogodbe o pobotu, ki se nanašajo na več izvedenih finančnih instrumentov, izdanih isti SSPE).
V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek "udeležba investitorja", ki se izračuna v skladu z 42. členom sklepa o listinjenju.
Stolpci 2 do 4 – Sintetično listinjenje: kreditno zavarovanje listinjene izpostavljenosti
Stolpci 2 do 4 se nanašajo na kreditna zavarovanja v sintetičnem listinjenju, v skladu z opredelitvami oddelka 2.4. sklepa o listinjenju in sklepom o kreditnih zavarovanjih, s katerimi se doseže tranširanje listinjene izpostavljenosti. Stolpce izpolnjuje samo izvorna borznoposredniška družba v sintetičnem listinjenju. Vrednost kreditnega zavarovanja ne sme obsegati prilagoditve za neusklajenost zapadlosti.
Stolpca 2 in 3 se nanašata na stvarna in osebna kreditna zavarovanja, ki zmanjšujejo kreditno tveganje ene ali več izpostavljenosti, kot je določeno v odseku/pododdelku 3.1.4.2., 3.1.7., 3.2.2.3., 4.2.2. in 4.2.3. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 2 – (-) Stvarna kreditna zavarovanja (Cva)
Vnese se vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja (Cva), kot je določeno v 3. poglavju sklepa o kreditnih zavarovanjih. Pri zavarovanju s finančnim premoženjem borznoposredniška družba uporablja le razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja, zato vnese nestanovitnosti prilagojeno vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je določeno v 3. in 4. poglavju sklepa o kreditnih zavarovanjih in s pododdelkom 2.4.1. sklepa o listinjenju. Kreditni zapisi se v skladu s 45. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih obravnavajo kot stvarna kreditna zavarovanja.
Stolpec 3 – (-) Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G(na *))
Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj (G(na *)), prilagojena za morebitno valutno neusklajenost, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in 4. poglavjem sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 4 – Vrednost zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj
Vnese se vrednost stvarnih kreditnih zavarovanj, ki jih izvorna borznoposredniška družba kot kupec zavarovanja bodisi zadrži ali jih ponovno odkupi od dajalcev zavarovanj. Učinek nadzorniških prilagoditev, opredeljenih v 70. in 71. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih, se pri izračunu vrednosti zadržanih ali reodkupljenih kreditnih zavarovanj ne upošteva.
Stolpec 5 – Pozicije v listinjenju: vrednost skupine osnovne izpostavljenosti pred uporabo konverzijskih količnikov
Stolpec 5 vključuje vrednosti posameznih pozicij v listinjenju brez upoštevanja oblikovanih oslabitev in rezervacij ter brez uporabe konverzijskih količnikov.
Izvorna borznoposredniška družba, ki uporablja sintetično listinjenje, ta znesek izračuna kot vsoto stolpcev 1, 2, 3 in 4, pri čemer se upoštevajo negativne vrednosti stolpcev 2 in 3. Vnese se torej znesek izpostavljenosti po upoštevanju prilivov in odlivov zaradi kreditnega zavarovanja, s katerim je bilo doseženo tranširanje.
Pobot je primeren le v primeru pogodb z mnogovrstnimi izvedenimi instrumenti, zagotovljenih isti SSPE, na osnovi primernega sporazuma o pobota.
V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila je potrebno v ustrezni vrstici navesti znesek "udeležba investitorja", ki se izračuna v skladu z 42. členom sklepa o listinjenju.
Stolpci 6 do 11 se izpolnjujejo le v primeru pridobitve dodatnega zavarovanja, s katerim ni doseženo tranširanje in le-to ni upoštevano v stolpcih 2 do 4.
Stolpci 6 do 9 – Kreditna zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost
Stolpci 6 do 9 se nanašajo na stvarna in osebna kreditna zavarovanja kot je določeno v 3. poglavju sklepa o kreditnih zavarovanjih, kjer pride do zmanjšanja kreditnega tveganja na podlagi zamenjave izpostavljenosti, oziroma tako, da se utež tveganja za zavarovani del izpostavljenosti zamenja z utežjo tveganja zavarovanja oziroma dajalca zavarovanja.
Stolpec 6 – Osebna kreditna zavarovanja: Prilagojene vrednosti (G(A))
Vnese se vrednost osebnih kreditnih zavarovanj, prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost zapadlosti, izračunana v skladu z oddelkom 3.2. in 4. poglavjem sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Stolpec 7 – Stvarna kreditna zavarovanja
Vnese se vrednost stvarnega kreditnega zavarovanja kot je določeno v 3. poglavju sklepa o kreditnih zavarovanjih. Zavarovanje s finančnim premoženjem se tu ne upošteva, saj je dovoljena le uporaba razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem.
Stolpca 8 in 9 – Zamenjava izpostavljenosti zaradi kreditnega zavarovanja
Stolpec 8 – Celotni odlivi
Vnese se zavarovani znesek izpostavljenosti pri tisti vlogi (izvorna borznoposredniška družba, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot odliv (prejeto kreditno zavarovanje) in je enak seštevku stolpcev 8 in 9. Isti znesek se v stolpcu 9 – Celotni prilivi vnese pri tisti vlogi (izvorna borznoposredniška družba, investitor ali sponzor), kjer se upošteva kot priliv (dano kreditno zavarovanje). Možni so tudi odlivi/prilivi iz/v druge kategorije izpostavljenosti (obrazca CR SA in CR IRB).
Stolpec 10 – Vrednost izpostavljenosti po kreditnih zavarovanjih z učinkom zamenjave in pred uporabo konverzijskih količnikov
Vnese se znesek izpostavljenosti po upoštevanju odlivov in prilivov zaradi kreditnega zavarovanja z učinkom zamenjave na izpostavljenost, ki se izračuna tako, da se od zneska izpostavljenosti iz stolpca 5 odštejejo celotni odlivi iz stolpca 8 in prištejejo celotni prilivi iz stolpca 9.
Stolpec 11 – (-) Kreditna zavarovanja, ki učinkujejo na vrednost izpostavljenosti: razvita metoda za zavarovanje s finančnim premoženjem (Cvam)
Upošteva se le vrednost zavarovanja s finančnim premoženjem, izračunana po razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, kot je opredeljeno v odseku 3.1.4.2. in pododdelku 4.2.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih.
Pri razviti metodi za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem se pri tržni vrednosti zavarovanja s premoženjem, zaradi upoštevanja nestanovitnosti cen, uporabijo prilagoditve za nestanovitnost, kot je to določeno v 70. do 86. členu sklepa o kreditnih zavarovanjih in s pododdelkom 2.4.1. sklepa o listinjenju.
Stolpec 12 – Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*) se izračuna kot seštevek stolpcev 10 in 11.
Stolpci 13 do 16 – Razvrstitev polno prilagojenih vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) glede na konverzijske količnike
Polno prilagojene vrednosti zunajbilančnih postavk (E*) iz stolpca 12 se razvrstijo v ustrezne stolpce 13 do 16 glede na vrednost konverzijskega količnika, ki se določi na podlagi 13., 30., 31. in 32. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 17 – Vrednost izpostavljenosti
Vnese se vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinkov kreditnih zavarovanj in konverzijskih količnikov.
Pri zunajbilančnih postavkah je vrednost v stolpcu 17 seštevek zmnožkov nominalnih zneskov polno prilagojenih postavk (E*) v stolpcih 13 do 16 z ustreznimi konverzijskimi količniki. Pri postavkah sredstev se v ta stolpec vnese vrednost iz stolpca 12.
Stolpec 18 – (-) Odbitne postavke od kapitala
Vnese se vrednost pozicij v listinjenju, katerim je dodeljena utež tveganja 1250% in jih borznoposredniška družba odšteje od kapitala v skladu z 39. členom sklepa o listinjenju, namesto da bi izračunala tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti.
Stolpec 19 – Vrednost izpostavljenosti, ki se ji dodeli utež tveganja
Vnese se seštevek stolpcev 17 in 18.
Stolpci 20 do 34 – Razvrstitev vrednosti izpostavljenosti glede na uteži tveganja
Stolpci 20 do 27 – Metoda bonitetnih ocen (stopnje kreditne kvalitete od 1 do 11 za dolgoročne izpostavljenosti ali od 1 do 3 za kratkoročne izpostavljenosti)
Vnesejo se pozicije v listinjenju z bonitetnimi ocenami primerne ECAI v skladu s 3. poglavjem sklepa o listinjenju ali pozicije s povzeto bonitetno oceno v skladu s 25. členom sklepa o listinjenju. Stopnje kreditne kvalitete bo borznoposredniška družba dodelila posameznim izpostavljenostim glede na bonitetno oceno primerne ECAI v skladu s sklepom o ECAI. Izpostavljenost s stopnjo kreditne kvalitete, določeno na podlagi bonitetne ocene primerne ECAI, se vnese v ustrezen stolpec glede na utež tveganja iz 26. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 28 – 1250% (Ocenjena izpostavljenost)
Vnese se pozicija v listinjenju z bonitetno oceno primerne ECAI oziroma povzeto bonitetno oceno, ki se ji dodeli utež tveganja v višini 1250% v skladu s 25. in 26. členom sklepa o listinjenju.
Stolpec 29 – 1250% (Neocenjena izpostavljenost)
Vnese se pozicija brez bonitetne ocene primerne ECAI oziroma brez povzete bonitetne ocene, ki se ji v skladu s 23. členom sklepa o listinjenju dodeli utež 1250%.
Stolpec 30 – Metoda nadzorniške formule
Vnese se vrednost izpostavljenosti pozicij v listinjenju, pri katerih se utež tveganja izračuna na osnovi metode nadzorniške formule, glede na določila 27., 28., 37. in 38. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 31 – Povprečna utež tveganja (%)
V polje se vnese povprečno tehtano utež tveganja celotne listinjene izpostavljenosti, pri kateri se utež tveganja izračuna na osnovi metode nadzorniške formule.
V ta namen mora borznoposredniška družba za pozicije v listinjenju, pri katerih obstaja kreditno zavarovanje in pri katerih se uporablja metoda nadzorniške formule, določiti efektivno utež tveganja v skladu s 37. členom sklepa o listinjenju, kadar gre za polno zavarovanje pozicij. Za pozicije v listinjenju z delnim kreditnim zavarovanjem borznoposredniška družba, pri metodi nadzorniške formule, uporabi prilagojeni "T" v skladu z 38. členom sklepa o listinjenju.
Stolpec 32 – Izpostavljenost z utežmi tveganja skupine osnovne izpostavljenosti.
Uteži tveganja skupine osnovne izpostavljenosti se uporabljajo za poenostavljeno obravnavo okvirnih likvidnostnih kreditov, pri katerih ni mogoče izračunati "Kirb" v skladu s 33. členom sklepa o listinjenju. V primeru obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila se upoštevajo določila 45. člena sklepa o listinjenju.
Stolpca 33 in 34 – Metoda notranjega ocenjevanja
V stolpec 33 se vnese vrednost izpostavljenosti tistih pozicij v listinjenju, ki imajo, kot del programa ABCP, posebno obravnavo po pristopu IRB skladno z določili 29. člena sklepa o listinjenju.
V stolpcu 34 – Povprečna utež tveganja (%)
Vnese se povprečno tehtano utež tveganja celotne listinjene izpostavljenosti, za katero se uporablja metoda notranjega ocenjevanja po določilih 29. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 35 – (-) Oslabitve in rezervacije, ki zmanjšujejo tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti
Vnese se znesek oslabitev za postavke sredstev in rezervacij za zunajbilančne postavke v skladu z uporabljenimi računovodskimi standardi in 39. členom sklepa o listinjenju. Uporaba prvega odstavka 39. člena tega sklepa pride v poštev le za izvorne borznoposredniške družbe in v tistih primerih, ko se vrednost pozicije v listinjenju ne odšteje od kapitala.
Stolpec 36 – Tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti
Borznoposredniška družba izračuna tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti, ki je seštevek zmnožkov posameznih izpostavljenosti iz stolpcev 20 do 34 z ustreznimi utežmi, vendar brez upoštevanja izpostavljenosti, ki se obravnavajo v skladu s 24. in 44. členom sklepa o listinjenju in brez upoštevanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ki se skozi odlive dodelijo drugim kategorijam izpostavljenosti (odliv v druge obrazce). Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti v tem stolpcu neusklajenost zapadlosti ne upošteva. Od tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti se odšteje vrednosti iz stolpca 35 in dobljeni znesek vnese v stolpec 36.
Stolpec 36 bis – Prilagoditev tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti za neusklajenost zapadlosti
Pri sintetičnih listinjenjih z neusklajeno zapadlostjo med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje in listinjenimi izpostavljenostmi, se pri izračunu vrednosti neusklajenost zapadlosti upošteva v skladu s formulo iz 8. člena sklepa o listinjenju ter se izračuna kot RW* – RW(SP). Neusklajenost zapadlosti se ne sme upoštevati pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti pri tranšah ali delih tranš, ki jim pripada utež 1250%, pri katerih se v ta stolpec vnese vrednost 0. Vrednost RW (SP) ne vključuje le tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti, ki so vključeni v stolpec 36, temveč tudi tiste izpostavljenosti, ki so prešle v druge kategorije izpostavljenosti (odlivi v druge obrazce).
Stolpec 37 – Skupna kapitalska zahteva pred uporabo "cap"

"Cap" predstavlja maksimalno kapitalsko zahtevo za tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju, ki so določeni v skladu s 24. in 44. členom sklepa o listinjenju. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje pri listinjenju se izračuna tako, da se znesek iz stolpca 36 pomnoži z 8%.

Stolpec 38 – (-) Memorandumske postavke: kapitalske zahteve, ki ustrezajo odlivom listinjenja po pristopu IRB v druge razrede izpostavljenosti
Stolpec izpolnjuje samo izvorna borznoposredniška družba, ki vnese kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz stolpca 30, ki zaradi uporabe kreditnih zavarovanj presegajo kapitalske zahteve za osnovne izpostavljenosti, kot če te ne bi bile listinjene ("cap"). Te kapitalske zahteve ustrezajo odlivom kapitalske zahteve za listinjene izpostavljenosti v druge kategorije izpostavljenosti. Pri izračunu te postavke se upoštevajo omejitve iz 24. in 44. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 39 – Skupna kapitalska zahteva po uporabi "cap"
Skupna kapitalska zahteva po upoštevanju omejitev iz 24. in 44. člena sklepa o listinjenju. Stolpec 39 se izračuna kot seštevek vrednosti v stolpcih 37 in 38.
(6) Borznoposredniška družba mora poročati o skupni izpostavljenosti iz naslova listinjenja po posameznih stolpcih poročila in v vrsticah razčleniti obseg svoje aktivnosti glede na vloge, ki jih prevzema v listinjenju.
(7) Obrazec CR SEC SA vsebuje 17 vrstic, v katerih je razčlenjena skupna izpostavljenost iz 1. vrstice:
Vrednosti polj v 1. vrstici "Skupna izpostavljenost" morajo biti enake seštevkom skupne izpostavljenosti borznoposredniške družbe po posameznih vlogah, ki jih prevzema v listinjenju, in sicer kot:
a) izvorna borznoposredniška družba
b) investitor
c) sponzor.
Skupna izpostavljenost v listinjenju po posameznih vlogah se nadalje razčleni po:
a) postavkah sredstev, znotraj teh pa po posameznih segmentih kreditnega tveganja glede na vrstni red poplačila (izpolnjujeta izvorna borznoposredniška družba in investitor);
b) zunajbilančnih postavkah in izvedenih finančnih instrumentih (izpolnjujejo borznoposredniške družbe v vseh vlogah);
c) obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom (izpolnjuje le izvorna borznoposredniška družba).
Po posameznih vrsticah se ločeno vnesejo postavke sredstev, ki upoštevajo različne segmente kreditnega tveganja. Obrazec predvideva delitev tveganja na 3 glavne segmente kreditnega tveganja, in sicer:
a) najvišja postavka kreditnega tveganja, ki se za namen tega navodila opredeli kot najbolj nadrejena tranša v poslu listinjenja;
b) vmesna postavka kreditnega tveganja, v katero se za namen tega navodila vključijo vse ostale tranše, ki niso vključene v najvišjo tranšo ali tranšo prve izgube;
c) postavka prve izgube, vključuje pozicije v tistih tranšah, ki prevzamejo prvi evro izgube, kot npr.: vračljivi popusti za odkupe, zavarovanja s premoženjem ali osebna jamstva pri odkupljenih denarnih terjatvah; podrejeni krediti; kreditno zavarovanje namenjeno tranšam prve izgube. Če tranša prve izgube ne zagotavlja pomembne kreditne izboljšave naslednji tranši v vrstnem redu listinjenja, je potrebno tudi naslednjo tranšo upoštevati kot postavko prve izgube. Ocenjevanje kreditnih izboljšav, ki jih zagotavljajo različne tranše, se nadaljuje, dokler se ne doseže pomembne kreditne izboljšave, zagotovljene s strani postavke prve izgube.
Zunajbilančne postavke vključujejo nečrpan znesek izpostavljenosti, ki ga mora izvorna borznoposredniška družba zagotoviti pri likvidnostnih in drugih kreditih, avansiranju serviserjev ter kreditih v primeru splošne tržne motnje, kadar sestavlja posel listinjenja. Pri izvedenih finančnih instrumentih se upoštevajo navedbe drugega odstavka 13. člena sklepa o listinjenju.
Pri obnavljajočih se izpostavljenostih s predčasnim odplačilom se upoštevajo dodatne kapitalske zahteve v skladu s 5. poglavjem sklepa o listinjenju. To vrstico izpolnjujejo le izvorne borznoposredniške družbe, ki navedejo nominalno vrednost "udeležbe investitorja".

Polje v 1. vrstici "Skupna izpostavljenost" in 39. stolpcu "Skupna kapitalska zahteva po uporabi cap" obrazca CR SEC IRB predstavlja skupno kapitalsko zahtevo za posamezno vrsto listinjene izpostavljenosti (ločeno za tradicionalno in sintetično). Skupna kapitalska zahteva se vnese v vrstico 2.1.2.4. Pozicije listinjenja po pristopu IRB v obrazcu CA.

(1) Izvorna borznoposredniška družba in sponzor sta dolžna poleg poročil v obliki obrazcev CR SEC SA ter CR SEC IRB predložiti podrobno poročilo o sklenjenih poslih listinjenja. Podrobne informacije v obrazcu CR SEC Details morajo biti združljive s tistimi, o katerih borznoposredniška družba poroča v obrazcih CR SEC SA ter CR SEC IRB, v sklopih: "Izvorna borznoposredniška družba: skupna izpostavljenost" in "Sponzor: skupna izpostavljenost".
(2) V polje "Imenovane ECAI" borznoposredniška družba vnese nazive vseh primernih ECAI, ki jih je v skladu z 10. členom sklepa o listinjenju imenovala borznoposredniška družba.
(3) Postavke, označene z (-),borznoposredniška družba vnese z negativnim predznakom.
(4) Obrazec CR SEC Details vsebuje 29 stolpcev, v katere se vnesejo posamezne pozicije v listinjenju in katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Interna evidenčna številka
Vnese se interna evidenčna številka posameznega posla listinjenja v borznoposredniški družbi.
Stolpec 2 – Oznaka listinjenja
Vnese se oznaka listinjenja, po kateri je razpoznavna na trgu.
Stolpec 3 – Vrsta listinjenja: (tradicionalno/sintetično)
Borznoposredniška družba označi tradicionalna listinjenja s T in sintetična listinjenja s S, v skladu z opredelitvami pojmov v 2. členu sklepa o listinjenju.
Stolpec 4 – Vloga institucije: (sponzor / izvorna borznoposredniška družba)
Borznoposredniška družba označi listinjenja, pri katerih je prevzela vlogo izvorne borznoposredniške družbe z O, listinjenja, pri katerih je prevzela vlogo sponzorja pa s S, v skladu z opredelitvami pojmov v 2. členu sklepa o listinjenju.
Stolpca 5 in 6 se nanašata na pozicije v listinjenju, ki niso del programa ABCP.
Stolpec 5 – Datum začetka listinjenja
Datum začetka listinjenja je enak datumu zapiranja skupine osnovne izpostavljenosti, kar pomeni, da se opravi prenos kreditnega tveganja (pri sintetičnem listinjenju) oziroma prenos kreditnega tveganja in skupine osnovne izpostavljenosti (pri tradicionalnem listinjenju) na tretje osebe, pri čemer se listinjenja, ki so del programa ABCP, izvzamejo iz tega stolpca.
Stolpec 6 – Skupna vrednost skupine osnovne izpostavljenosti na datum začetka listinjenja
Vnese se vrednost skupine osnovne izpostavljenosti posameznega listinjenja na dan prenosa izpostavljenosti/tveganja na tretje osebe, pri čemer se listinjenja, ki so del programa ABCP, izvzamejo iz tega stolpca. V primeru, da obstaja več prodajalcev skupine osnovne izpostavljenosti v vlogi izvornih borznoposredniških družb in/ali sponzorjev v okviru istega listinjenja, se navede le vrednost posla listinjenja, ki se nanaša na borznoposredniško družbo, ki poroča.
Stolpci 7 do 14 se nanašajo na skupine osnovne izpostavljenosti in dajejo podrobne informacije o izpostavljenosti iz stolpca 1 v obrazcu CR SEC SA in CR SEC IRB. V primeru, da obstaja več prodajalcev skupine osnovne izpostavljenosti v vlogi izvornih borznoposredniških družb in/ali sponzorjev v okviru istega listinjenja, se navede le vrednost posla listinjenja, ki se nanaša na borznoposredniško družbo, ki poroča.
Stolpec 7 – Skupna vrednost skupine osnovne izpostavljenosti
Vnese se vrednost skupine osnovne izpostavljenosti posameznega listinjenja na dan prenosa izpostavljenosti/tveganja na tretje osebe, pri čemer se vključijo tudi listinjenja, ki so del programa ABCP. Stolpec 7 je podrobna razčlenitev zneska izpostavljenosti v stolpcu 1 v obrazcih CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih poslih listinjenja. Vsota stolpca 7 je enaka vsoti v stolpcu 1 v obrazcih CR SEC SA oziroma CR SEC IRB v vrstici, ki ustreza borznoposredniški družbi v vlogi sponzorja in/ali v vlogi izvorne borznoposredniške družbe.
Stolpec 8 – Delež institucije (%)
V primeru, da obstaja več prodajalcev skupine osnovne izpostavljenosti v vlogi izvornih borznoposredniških družb in/ali sponzorjev v okviru istega listinjenja, izvorna borznoposredniška družba in/ali sponzor navede le svoj delež skupine osnovne izpostavljenosti.
Stolpec 9 – Vrsta
Borznoposredniška družba mora izbirati med naslednjimi oznakami vrste skupine osnovne izpostavljenosti:
1 – hipoteke na stanovanjskih nepremičninah
2 – hipoteke na poslovnih nepremičninah
3 – terjatve iz naslova kreditnih kartic
4 – terjatve iz naslova lizinga
5 – krediti podjetjem (vključujoč SME, ki se obravnavajo kot podjetja v skladu z 89. členom sklepa o pristopu IRB)
6 – potrošniški krediti
7 – trgovske terjatve
8 – listinjenja (v primeru poslov relistinjenja v skladu s sklepom o listinjenju)
9 – ostale terjatve.
V primeru, da je skupina osnovne izpostavljenosti sestavljena iz več vrst premoženja, se vpiše oznaka vrste premoženja, ki tvori največji delež skupine osnovne izpostavljenosti.
Stolpec 10 – Uporabljen pristop (SA/IRB/mešani)
Borznoposredniška družba vnese oznako SA, če uporablja standardizirani pristop; IRB, če uporablja pristop IRB; M, če uporablja oba pristopa pri obravnavi listinjene izpostavljenosti.
Stolpec 11 – Število izpostavljenosti
Opredeli se število osnovnih izpostavljenosti (N) v skupini osnovne izpostavljenosti, v skladu s 26. do 28. členom sklepa o listinjenju. Stolpec izpolnijo le tiste borznoposredniške družbe, ki uporabljajo pristop IRB za listinjene izpostavljenosti. Borznoposredniška družba mora izbirati med naslednjimi oznakami intervala:
(a) N<6
(b) 6<=N<=34
(c) 34(d) 100(e) N>1000.
Stolpec 12 – ELGD %
Izpolnjujejo le borznoposredniške družbe, ki uporabljajo metodo nadzorniške formule v skladu s 27. in 28. člena sklepa o listinjenju (pristop IRB).
Stolpec 13 – (-) Oslabitve in rezervacije
Razčlenitev stolpca 6 v CR SEC SA ali stolpca 35 v CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpec 14 – Kapitalske zahteve pred listinjenjem %
Vnesejo se kapitalske zahteve za listinjene izpostavljenosti, kakor da te ne bi bile listinjene, v skladu s 15. ali 24. ali 44. členom sklepa o listinjenju, in sicer v % od skupne vrednosti skupine osnovne izpostavljenosti iz stolpca 7.
Stolpec 15 – Sestava listinjenja: postavka prve izgube
Vnese se tisti del Skupne vrednosti skupine osnovne izpostavljenosti iz stolpca 7, ki se nanaša na postavko prve izgube pri izvorni borznoposredniški družbi in/ali sponzorju v obrazcih CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpci 16 do 26 se nanašajo na pozicije v listinjenju pred uporabo konverzijskih količnikov in so razčlenitev stolpca 5 v obrazcih CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpci 16 do 21 se nanašajo na postavke sredstev in so razčlenitev obrazcev CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpci 22 do 24 se nanašajo na zunajbilančne postavke in so razčlenitev obrazcev CR SEC SA in CR SEC IRB po posameznih listinjenjih.
Stolpec 22 – Neposredni kreditni nadomestki
Vnese se vrednost postavke osebnih jamstev, ki imajo značilnosti kreditnih nadomestkov v skladu s prilogo II. sklepa o standardiziranem pristopu.
Stolpec 23 – Primerni likvidnostni kredit
Vnese se vrednost postavke v skladu z opredelitvijo v 18. členu sklepa o listinjenju.
Stolpec 24 – Drugo
Stolpec obsega vse druge zunajbilančne postavke in izvedene finančne instrumente, ki niso vključeni v stolpca 22 in 23.
Stolpca 25 do 26 se nanašata na postavke, ki jih je potrebno poročati v skladu s 5. poglavjem sklepa o listinjenju.
Stolpec 25 – Predčasno odplačilo: kontrolirano (DA/NE)
Poroča se skladno s pogoji drugega odstavka 45. člena sklepa o listinjenju.
Stolpec 26 – Predčasno odplačilo: uporabljen konverzijski količnik
Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpci 15 do 18) in CR SEC IRB (stolpci 13 do 16) po posameznih listinjenjih.
Stolpec 27 – (-) Vrednost izpostavljenosti kot odbitne postavke kapitala
Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpec 20) in CR SEC IRB (stolpec 18) po posameznih listinjenjih.
Stolpec 28 – Skupna kapitalska zahteva pred uporabo "cap"
Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpec 31) in CR SEC IRB (stolpec 37) po posameznih listinjenjih.
Stolpec 29 – Skupna kapitalska zahteva po uporabi "cap"
Razčlenitev obrazcev CR SEC SA (stolpec 33) in CR SEC IRB (stolpec 39) po posameznih listinjenjih.

Borznoposredniška družba v obrazcih ne izpolnjuje polj označenih s sivo barvo. Postavke označene z (-) borznoposredniška družba vnese z negativnim predznakom.

(1) Obrazec MKR SA TDI vsebuje podatke o pozicijah in kapitalski zahtevi za pozicijsko tveganje (splošno in posebno) dolžniških finančnih instrumentov, vključenih v trgovalno knjigo. Kapitalska zahteva se izračuna po standardiziranem pristopu, v skladu s 15. do 42. členom sklepa o tržnih tveganjih.
(2) Borznoposredniška družba v obrazec vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, ki izhajajo iz trgovalne knjige, in sicer za vsako valuto posebej. Borznoposredniška družba oznako valute, na katero se nanašajo pozicije v obrazcu, vnese v polje "Valuta" v skladu s 27. členom sklepa o tržnih tveganjih. Izračunane kapitalske zahteve po posameznih valutah se morajo za potrebe poročanja sešteti.
(3) Zneski poročanja po posameznih valutah se v obrazec vnesejo v valuti poročanja.
(4) V vrsticah obrazca MKR SA TDI so upoštevana različna tveganja in metodologije izračunov kapitalske zahteve, in sicer:
1. Splošno pozicijsko tveganje: pristop, ki temelji na zapadlosti,
2. Splošno pozicijsko tveganje: pristop, ki temelji na trajanju,
3. Posebno pozicijsko tveganje,
4. Posebni pristop za pozicijsko tveganje za pozicije v enotah premoženja CIU,
5. Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na priznanih borzah,
6. Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC),
7. Druga ne-delta tveganja (gama in vega) povezana z opcijami.
(5) Obrazec MKR SA TDI vsebuje 9 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpca 1 in 2 – Posamezna pozicija (Dolga, Kratka)
Stolpec 1 (Dolga pozicija) in stolpec 2 (Kratka pozicija) se nanašata na drugi odstavek 17. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Borznoposredniška družba v stolpca 1 in 2 vnese bruto pozicije, brez upoštevanja učinka pobota med instrumenti/pogodbami in brez pozicij, ki izhajajo iz izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa tretje osebe/stranke iz točke (a) 38. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba razvrsti pozicije v vrsticah od 1.1 do 1.3 glede na preostalo zapadlost pri dolžniških finančnih instrumentih s fiksno obrestno mero in na podlagi obdobja do naslednje določitve obrestne mere pri dolžniških finančnih instrumentih s spremenljivo obrestno mero. Pri razvrščanju mora borznoposredniška družba poleg zapadlosti oziroma ponovne določitve obrestne mere upoštevati tudi kuponsko obrestno mero.
Stolpec 3 – (-)Učinek zmanjšanja pozicije, ki izhaja iz prve prodaje dolžniških finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa
Stolpec 3 se nanaša na točki (b) in (c) 38. člena sklepa o tržnih tveganjih, kjer so določeni redukcijski faktorji. Učinek zmanjšanja se izračuna kot razlika med neto pozicijo, ki izhaja iz prve prodaje dolžnikih finančnih instrumentov, in zmanjšano pozicijo, z upoštevanimi redukcijskimi faktorji.
Vrednost učinka zmanjšanja se vnese z negativnim predznakom. Učinek zmanjšanja je odvisen od števila delovnih dni po izvedbi prve prodaje.
Stolpca 4 in 5 – Neto pozicija (Dolga, Kratka)
Stolpec 4 (Neto dolga pozicija) in stolpec 5 (Neto kratka pozicija) se nanašata na neto (dolgo ali kratko) pozicijo, ki izhaja iz prvega odstavka 15. člena sklepa o tržnih tveganjih. Neto pozicija je presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij borznoposredniške družbe nad njenimi kratkimi (dolgimi) pozicijami v istovrstnih finančnih instrumentih.
Borznoposredniška družba vnese vrednost neto oziroma izravnane pozicije znotraj vsakega razreda zapadlosti.
Stolpca 6 in 7 – Zmanjšanje zaradi pozicij trgovalne knjige, ki so varovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti (Do neto dolge pozicije, Do neto kratke pozicije)
Stolpec 6 (Do neto dolge pozicije) in stolpec 7 (Do neto kratke pozicije) se nanašata na določbe 39. člena sklepa o tržnih tveganjih. Zmanjšanje neto pozicije (dolge ali kratke) je posledica odštevanja pozicij, ki so predmet kapitalske zahteve za posebno tveganje, in so varovane s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Znižanje neto pozicije (dolge ali kratke) je možno le do neto dolge oziroma neto kratke pozicije iz vrstice "Dolžniški finančni instrumenti iz trgovalne knjige".
Stolpec 8 – Pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve
Stolpec 8 se nanaša na neto pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve in so izračunane po pristopih iz vrstic 1 do 7 tega obrazca. Skupna neto pozicija se izračuna kot seštevek neto pozicij iz vrstic 1 do 7 tega obrazca v vrstici "Dolžniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi".
Stolpec 9 – Kapitalska zahteva
Stolpec 9 vsebuje kapitalske zahteve, izračunane kot zmnožek uteži iz stolpca "Utež" in neto pozicij, ki so predmet kapitalske zahteve iz stolpca 8. Skupna kapitalska zahteva je seštevek kapitalskih zahtev iz vrstic 1do 7 tega obrazca in se vnese v vrstico "Dolžniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi".
(6) Obrazec MKR SA TDI vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:
DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI V TRGOVALNI KNJIGI
1 – SPLOŠNO POZICIJSKO TVEGANJE: PRISTOP, KI TEMELJI NA ZAPADLOSTI
Vrstica "Splošno pozicijsko tveganje; pristop, ki temelji na zapadlosti" vsebuje pozicije dolžniških finančnih instrumentov izračunane na podlagi pristopa, ki temelji na zapadlosti, v skladu s prvim do osmim odstavkom 32. člena sklepa o tržnih tveganjih.
1.1 do 1.3 – SKUPINA RAZREDOV ZAPADLOSTI 1, 2 in 3
Vrstica "Skupina razredov zapadlosti" se nanaša na Tabelo 2 četrtega odstavka 32. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba pozicije po posameznih razredih zapadlosti vnese v stolpce od 1 do 5 tega obrazca.
1.a do 1.g – IZRAVNANE TEHTANE POZICIJE OZIROMA PREOSTALE NEIZRAVNANE POZICIJE
Vrstice 1.a do 1.g se nanašajo na tretji do deveti odstavek 32. člena sklepa o tržnih tveganjih in vključujejo:
– izravnane tehtane pozicije pri vseh razredih zapadlosti – vsota A iz obrazca "MKR SA TDI-a";
– izravnane tehtane pozicije iz skupin razredov zapadlosti: 1 – izravnana pozicija B iz obrazca MKR SA TDI-a, 2 – izravnana pozicija C iz obrazca MKR SA TDI-a in 3 – izravnana pozicija D iz obrazca MKR SA TDI-a;
– izravnane tehtane pozicije med skupinama razredov zapadlosti: 1 in 2 – izravnana pozicija E iz obrazca MKR SA TDI-a, 2 in 3 – izravnana pozicija F iz obrazca MKR SA TDI-a ter 1 in 3 – izravnana pozicija H iz obrazca MKR SA TDI-a;
– preostale neizravnane pozicije – preostale neizravnane pozicije G iz obrazca "MKR SA TDI-a".
Borznoposredniška družba zgoraj naštete pozicije iz vrstic od 1.a do 1.g (pozicije od A do G iz obrazca MKR SA TDI-a) vnese v stolpec 8 obrazca MKR SA TDI. V te iste vrstice stolpca 9 borznoposredniška družba vnese z ustreznimi utežmi iz stolpca "Utež" pomnožene neto pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve, iz stolpca 8.
2 – SPLOŠNO POZICIJSKO TVEGANJE: PRISTOP, KI TEMELJI NA TRAJANJU
Vrstica "Splošno pozicijsko tveganje; pristop, ki temelji na trajanju" vsebuje pozicije dolžniških finančnih instrumentov, ki so izračunane na podlagi pristopa, ki temelji na trajanju, v skladu s prvim do petim odstavkom 33. člena sklepa o tržnih tveganjih.
2.1 do 2.3 – SKUPINA 1, 2 in 3
Vrstica "Skupina" se nanaša na Tabelo 3 tretjega odstavka 33. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v posamezne skupine (v stolpce od 1 do 5 tega obrazca) vnese pozicije glede na Tabelo 3 in izračunano modificirano trajanje posamezne pozicije.
2.a do 2.d – IZRAVNANE POZICIJE, TEHTANE S TRAJANJEM OZIROMA PREOSTALE NEIZRAVNANE POZICIJE
Vrstice 2.a do 2.d se nanašajo na drugi do šesti odstavek 33. člena sklepa o tržnih tveganjih in vključujejo:
– izravnane pozicije, tehtane s trajanjem, za vse skupine razredov zapadlosti – vsota A iz obrazca MKR SA TDI-b;
– izravnane pozicije, tehtane s trajanjem, med skupinama razredov zapadlosti: 1 in 2 – izravnana pozicija B iz obrazca MKR SA TDI-b, 2 in 3 – izravnana pozicija C iz obrazca MKR SA TDI-b ter 1 in 3 – izravnana pozicija D iz obrazca MKR SA TDI-b;
– preostale neizravnane pozicije, tehtane s trajanjem – preostanek neizravnanih pozicij E iz obrazca MKR SA TDI-b.
Borznoposredniška družba zgoraj naštete tehtane pozicije iz vrstic od 2.a do 2.d (pozicije od A do E iz obrazca MKR SA TDI-b) vnese v stolpec 8 obrazca MKR SA TDI. V te iste vrstice stolpca 9 borznoposredniška družba vnese z ustreznimi utežmi iz stolpca "Utež" pomnožene neto pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve, iz stolpca 8.
3 – POSEBNO POZICIJSKO TVEGANJE
Vrstica "Posebno pozicijsko tveganje" vsebuje pozicije dolžniških finančnih instrumentov, ki so predmet izračuna posebnega pozicijskega tveganja v skladu z 28., 29. in 30. členom sklepa o tržnih tveganjih. Posamezne kategorije dolžniških finančnih instrumentov in pripadajoče uteži so predstavljene v Tabeli 1 28. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v posamezne vrstice (od 3.1 do 3.5), ki so predstavljene v nadaljevanju, vnese pozicije stolpcev od 1 do 9 tega obrazca. V vrstico 3 borznoposredniška družba vnese seštevke po posameznih stolpcih iz vrstic od 3.1 do 3.5.
3.1 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI PRVE KATEGORIJE
Vrstica "Dolžniški finančni instrumenti prve kategorije" se nanaša na Tabelo 1 prvega odstavka 28. člena ter prvi in drugi odstavek 29. člena ali četrti odstavek 29. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, katerih izdajatelj spada v prvo kategorijo Tabele 1.
3.2 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI DRUGE KATEGORIJE
Vrstica "Dolžniški finančni instrumenti druge kategorije" se nanaša na Tabelo 1 prvega odstavka 28. člena ter prvi in drugi odstavek 29. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, katerih izdajatelj spada v drugo kategorijo Tabele 1.
Borznoposredniška družba mora pozicije v tej kategoriji razvrstiti v ustrezen razred v vrsticah od 3.2.a do 3.2.c glede na preostalo zapadlost pozicije.
3.3 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI TRETJE KATEGORIJE
Vrstica "Dolžniški finančni instrumenti tretje kategorije" se nanaša na Tabelo 1 prvega odstavka 28. člena ter prvi in drugi odstavek 29. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, katerih izdajatelj spada v tretjo kategorijo Tabele 1.
3.4 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI ČETRTE KATEGORIJE
Vrstica "Dolžniški finančni instrumenti četrte kategorije" se nanaša na Tabelo 1 prvega odstavka 28. člena ter prvi in drugi odstavek 29. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba vnese pozicije dolžniških finančnih instrumentov, katerih izdajatelj spada v četrto kategorijo Tabele 1.
3.5 – LISTINJENE IZPOSTAVLJENOSTI
Vrstica "Listinjene izpostavljenosti" se nanaša na prvi odstavek 28. člena in tretji odstavek 29. člena sklepa o tržnih tveganjih. V to vrstico borznoposredniška družba vnese listinjene izpostavljenosti, višino kapitalske zahteve iz stolpca 9 pa borznoposredniška družba vnese v skladu s tretjim odstavkom 29. člena sklepa o tržnih tveganjih.
4 – PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE ZA POZICIJE V CIU
Vrstica "Pristop za pozicijsko tveganje za pozicije v CIU" vsebuje pozicije v CIU, ki se izračunajo na podlagi 40. do 42. člena sklepa o tržnih tveganjih. Posebne metode se upoštevajo, kadar pozicije v CIU ali v osnovnih instrumentih niso izračunane na podlagi notranjih modelov v skladu z 81. do 92. členom sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v to vrstico vnese pozicije v CIU po posameznih stolpcih od 1 do 5 ter stolpcih 8 in 9 tega obrazca.
5 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PRIZNANIH BORZAH
Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi s trguje na priznanih borzah" se nanaša na 17. in 18. člen sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga za terminske pogodbe in opcije zahtevajo priznane borze, na katerih se z njimi trguje, in sicer v stolpce od 1 do 5 ter stolpca 8 in 9 tega obrazca. V to vrstico borznoposredniška družba vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna borza, in kot ga določa sedmi odstavek 17. člena in peti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih.
6 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PROSTEM TRGU (OTC)
Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi s trguje na prostem trgu" se nanaša na 17. in 18. člen sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga za terminske pogodbe in opcije zahtevajo priznane klirinške hiše, preko katerih se poravnava izvrši, in sicer v stolpce od 1 do 5 ter stolpca 8 in 9 tega obrazca. V to vrstico borznoposredniška družba vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna klirinška hiša, in kot ga določa osmi odstavek 17. člena ter šesti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih.
7 – DRUGA NE-DELTA TVEGANJA (GAMA IN VEGA) POVEZANA Z OPCIJAMI
Vrstica "Druga ne-delta tveganja (gama in vega) povezana z opcijami" se nanaša na četrti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba mora izračunati kapitalsko zahtevo tudi za druga tveganja (gama in vega), povezana z opcijami, ki jo vnese v stolpec 9 obrazca MKR SA TDI. Ta dodatna kapitalska zahteva se lahko izračunava na podlagi različnih metod.

(1) Obrazec MKR SA TDI-a se nanaša na vrstice od 1.a do 1.g obrazca MKR SA TDI in služi za izračun tehtanih pozicij – izravnavanje po razredih in skupinah ter izračun kapitalske zahteve.
(2) Borznoposredniška družba mora od stolpca 8 naprej tehtane pozicije izkazovati s pravilnim predznakom (dolge s "+" in kratke z "-").
(3) Ko izravnane in na koncu izravnave preostale neizravnane tehtane pozicije borznoposredniška družba sešteje za potrebe nadaljnjega izračuna kapitalske zahteve (oznake od A do H), mora te zneske tehtanih pozicij upoštevati v absolutnem znesku.
(4) Borznoposredniška družba izpolni obrazec MKR SA TDI-a za vsako valuto posebej.
(5) Na vsakem obrazcu MKR SA TDI-a borznoposredniška družba izračuna tudi "Skupno kapitalsko zahtevo" po enačbi, ki je navedena na samem obrazcu.
(6) Obrazec MKR SA TDI-a vsebuje 13 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Skupina
Stolpec "Skupina" vsebuje oznake skupin zapadlosti iz obrazca MKR SA TDI, in sicer:
Oznaka 1 se navezuje na vrstico 1.1 Skupina razredov zapadlosti 1 iz obrazca MKR SA TDI,
Oznaka 2 se navezuje na vrstico 1.2 Skupina razredov zapadlosti 2 iz obrazca MKR SA TDI,
Oznaka 3 se navezuje na vrstico 1.3 Skupina razredov zapadlosti 3 iz obrazca MKR SA TDI.
Stolpec 2 – Razred
Stolpec "Razred" vsebuje oznake razredov zapadlosti iz obrazca MKR SA TDI z oznakami od x1 do x15.
Stolpca 3 in 4 – Posamezna neto pozicija (Dolga, Kratka)
V stolpec 3 (Dolga neto pozicija) in stolpec 4 (Kratka neto pozicija) borznoposredniška družba smiselno vnese neto pozicije iz stolpcev 4 in 5 obrazca MKR SA TDI, in sicer iz vrstic od 1.1 do 1.3.
Stolpec 5 – Utež
Stolpec "Utež" vsebuje pripadajoče uteži za izračun tehtanih (neto) pozicij po posameznih razredih.
Stolpca 6 in 7 – Tehtana neto pozicija (Dolga, Kratka)
V stolpec 6 (Dolga tehtana neto pozicija) borznoposredniška družba vnese zmnožek pozicije iz stolpca 3 in ustrezne uteži iz stolpca 5 in v stolpec 7 (Kratka tehtana neto pozicija) borznoposredniška družba vnese zmnožek pozicije iz stolpca 4 in ustrezne uteži iz stolpca 5. Na ta način borznoposredniška družba izračuna tehtane pozicije.
Stolpca 8 in 9 – Po razredih (Izravnano, Neizravnano)
Borznoposredniška družba po posameznih razredih zapadlosti opravi izravnavo med dolgimi in kratkimi tehtanimi pozicijami iz posameznega razreda (stolpca 6 in 7). Izravnana tehtana pozicija je manjša izmed absolutne dolge oziroma kratke tehtane pozicije v razredu zapadlosti in jo borznoposredniška družba vnese v stolpec 8 – Izravnano, medtem ko neizravnano tehtano pozicijo, ki je razlika med večjo tehtano pozicijo in absolutno vrednostjo izravnane pozicije, borznoposredniška družba vnese v stolpec 9 – Neizravnano. Borznoposredniška družba izravnane tehtane pozicije iz posameznih razredov zapadlosti sešteje pod oznako A tega obrazca.
Znesek te izravnave (oznaka A) borznoposredniška družba vnese v vrstico 1.a in stolpec 8 obrazca MKR SA TDI.
Stolpca 10 in 11 – Po skupinah (Izravnano, Neizravnano)
Borznoposredniška družba nadalje opravi izravnave neizravnanih tehtanih pozicij, ki so ostale neizravnane po izravnani v razredih zapadlosti, znotraj posamezne skupine. Borznoposredniška družba posebej sešteje dolge in posebej kratke tehtane pozicije in opravi izravnavo v skupini. Izravnano tehtano pozicijo skupine borznoposredniška družba vnese v stolpec 10 – Izravnano ter neizravnano tehtano pozicijo skupine v stolpec 11 – Neizravnano. V skupini 1 je izravnana pozicija označena z oznako B, v skupini 2 je izravnana pozicija označena z oznako C in v skupini 3 je izravnana pozicija označena z oznako D.
Znesek izravnave pod oznako B borznoposredniška družba vnese v vrstico 1.b, znesek izravnave pod oznako C v vrstico 1.c in znesek izravnave pod oznako D v vrstico 1.d stolpca 8 obrazca MKR SA TDI.
Stolpca 12 in 13 – Med skupinami: Izravnano
Borznoposredniška družba lahko opravi izravnave neizravnanih tehtanih pozicij tudi med posameznimi skupinami. Najprej izravna neto pozicije med skupino 1 (B) in skupino 2 (C) in dobi izravnano tehtano pozicijo skupin 1 in 2 (oznaka E v stolpcu 12), ostanek te izravnave, ki predstavlja neizravnano pozicijo, borznoposredniška družba izravna z neizravnano tehtano pozicijo skupine 3 in dobi izravnano pozicijo med skupinama 2 in 3 (oznaka F v stolpcu 12). Neizravnano tehtano pozicijo iz te izravnane lahko borznoposredniška družba izravna z neizravnano pozicijo iz skupine 1 (oznaka H v stolpcu 13), če ni še bilo izravnave med skupino 1 in 2. Ostanek po zadnji izravnavi in neizravnane pozicije iz skupin (če ni bilo izravnave med skupinami) iz stolpca 11 predstavlja preostalo neizravnano tehtano pozicijo (oznaka G). Borznoposredniška družba lahko najprej začne izravnavati tehtane pozicije med skupino 3 in skupino 2.
Znesek izravnave pod oznako E borznoposredniška družba vnese v vrstico 1.e1, znesek izravnave pod oznako F v vrstico 1.e2 in znesek izravnave pod oznako H v vrstico 1.f stolpca 8 obrazca MKR SA TDI. Preostalo neizravnano pozicijo G borznoposredniška družba vnese v vrstico 1.g in stolpec 8 obrazca MKR SA TDI.

(1) Obrazec MKR SA TDI-b se nanaša na vrstice od 2.a do 2.d obrazca MKR SA TDI in služi za izračun tehtanih pozicij – izravnavanje po razredih in skupinah ter izračun kapitalske zahteve.
(2) Borznoposredniška družba mora od stolpca 8 naprej tehtane pozicije izkazovati s pravilnim predznakom (dolge s "+" in kratke z "-").
(3) Ko izravnane in na koncu izravnave neizravnane tehtne pozicije borznoposredniška družba sešteje za potrebe nadaljnjega izračuna kapitalske zahteve (oznake od A do E), mora te zneske tehtanih pozicij upoštevati v absolutnem znesku.
(4) Borznoposredniška družba izpolni obrazec MKR SA TDI-b za vsako valuto posebej.
(5) Na vsakem obrazcu MKR SA TDI-b borznoposredniška družba izračuna tudi "Skupno kapitalsko zahtevo" po enačbi, ki je navedena na samem obrazcu.
(6) Obrazec MKR SA TDI-b vsebuje 11 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Skupina
Stolpec "Skupina" vsebuje oznake skupin zapadlosti iz obrazca MKR SA TD, in sicer:
Oznaka 1 se navezuje na vrstico 2.1 Skupina 1 iz obrazca MKR SA TDI,
Oznaka 2 se navezuje na vrstico 2.2 Skupina 2 iz obrazca MKR SA TDI,
Oznaka 3 se navezuje na vrstico 2.3 Skupina 3 iz obrazca MKR SA TDI.
Stolpca 2 in 3 – Posamezna neto pozicija (Dolga, Kratka)
V stolpec 2 (Dolga neto pozicija) in stolpec 3 (Kratka neto pozicija) borznoposredniška družba smiselno vnese neto pozicije iz stolpcev 4 in 5 obrazca MKR SA TDI, in sicer iz vrstic od 2.1 do 2.3.
Stolpec 4 – Domnevna sprememba obrestne mere (v %)
Stolpec 4 vsebuje spremembe obrestnih mer po posameznih skupinah, ki se uporabijo za množenje pozicij v stolpcu 6 ali 7 tega obrazca.
Stolpec 5 – Modificirano trajanje v letih
Borznoposredniška družba za posamezne pozicije, ki so razporejene v skupine, izračuna modificirano trajanje, ki ga uporabi za množenje v stolpcu 6 ali 7 tega obrazca.
Stolpca 6 in 7 – Tehtana neto pozicija (Dolga, Kratka)
V stolpec 6 (Dolga tehtana neto pozicija) borznoposredniška družba vnese zmnožek pozicije iz stolpca 2, ustrezne domnevne spremembe obrestne mere iz stolpca 4 in pripadajočega modificiranega trajanja pozicije iz stolpca 5. V stolpec 7 (Kratka tehtana neto pozicija) borznoposredniška družba vnese zmnožek pozicije iz stolpca 3, ustrezne domnevne spremembe obrestne mere iz stolpca 4 in pripadajočega modificiranega trajanja pozicije iz stolpca 5. Na ta način borznoposredniška družba izračuna tehtane pozicije.
Stolpca 8 in 9 – Po skupinah (Izravnano, Neizravnano)
Borznoposredniška družba po posameznih skupinah opravi izravnavo med dolgimi in kratkimi tehtanimi pozicijami iz posamezne skupine (stolpca 6 in 7). Borznoposredniška družba posebej sešteje dolge in posebej kratke tehtane pozicije in opravi izravnavo v skupini. Izravnana tehtana pozicija je manjša izmed absolutne dolge oziroma kratke tehtane pozicije v razredu zapadlosti in jo borznoposredniška družba vnese v stolpec 8 – Izravnano, medtem ko neizravnano tehtano pozicijo, ki je razlika med večjo tehtano pozicijo in absolutno vrednostjo izravnane pozicije, borznoposredniška družba vnese v stolpec 9 – Neizravnano. Borznoposredniška družba izravnane tehtane pozicije iz posameznih razredov zapadlosti sešteje pod oznako A tega obrazca.
Znesek te izravnave (oznaka A) borznoposredniška družba vnese v vrstico 2.a in stolpec 8 obrazca MKR SA TDI.
Stolpca 10 in 11 – Med skupinami: Izravnano
Borznoposredniška družba opravi izravnave neizravnanih tehtanih pozicij tudi med posameznimi skupinami. Najprej izravna neto pozicije med skupino 1 in skupino 2 in dobi izravnano tehtano pozicijo skupin 1 in 2 (oznaka B v stolpcu 10), ostanek te izravnave, ki predstavlja neizravnano pozicijo, borznoposredniška družba izravna z neizravnano tehtano pozicijo skupine 3 in dobi izravnano pozicijo med skupinama 2 in 3 (oznaka C v stolpcu 10). Neizravnano tehtano pozicijo iz te izravnane lahko borznoposredniška družba izravna z neizravnano pozicijo iz skupine 1 (oznaka D v stolpcu 11), če še ni bilo izravnave med skupino 1 in 2. Ostanek po zadnji izravnavi in neizravnane pozicije iz skupin (če ni bilo izravnave med skupinami) iz stolpca 9 predstavlja ostalo neizravnano tehtano pozicijo (oznaka E). Borznoposredniška družba lahko najprej začne izravnavati tehtane pozicije med skupino 3 in skupino 2.
Znesek izravnave pod oznako B borznoposredniška družba vnese v vrstico 2.b1, znesek izravnave pod oznako C v vrstico 2.b2 in znesek izravnave pod oznako D v vrstico 2.c stolpca 8 obrazca MKR SA TDI. Preostalo neizravnano pozicijo pod oznako E borznoposredniška družba vnese v vrstico 2.d in stolpec 8 obrazca MKR SA TDI.

(1) Obrazec MKR SA EQU vsebuje podatke o pozicijah in kapitalski zahtevi za pozicijsko tveganje (splošno in posebno) lastniških finančnih instrumentov, vključenih v trgovalno knjigo. Kapitalska zahteva se izračuna po standardiziranem pristopu, v skladu s 15. do 42. členom sklepa o tržnih tveganjih.
(2) Borznoposredniška družba mora obrazec MKR SA EQU izpolniti za vsak nacionalni trg, na katerem se trguje z lastniškimi finančnimi instrumenti, ki jih ima borznoposredniška družba v trgovalni knjigi. To pomeni, da mora imeti borznoposredniška družba ločen izračun za vsak trg, kjer ima odprte pozicije v lastniških finančnih instrumentih. Oznako za posamezen trg vnese v polje "TRG".
(3) Obrazec MKR SA EQU vsebuje 7 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpca 1 in 2 – Posamezna pozicija (Dolga, Kratka)
Stolpec 1 (Dolga pozicija) in stolpec 2 (Kratka pozicija) se nanašata na drugi odstavek 17. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Borznoposredniška družba v stolpca vnese bruto pozicije, brez upoštevanja učinka pobota med instrumenti/pogodbami in brez pozicij, ki izhajajo iz izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa tretje osebe/stranke iz točke (a) prvega odstavka 38. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba mora pri vključevanju pozicij v trgovalno knjigo in vrednotenju pozicij upoštevati določila 9. člena ter prvega in tretjega odstavka 12. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Stolpec 3 – (-)Učinek zmanjšanja pozicije, ki izhaja iz prve prodaje lastniških finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa
Stolpec 3 se nanaša na točki (b) in (c) prvega odstavka 38. člena sklepa o tržnih tveganjih, kjer so določeni redukcijski faktorji. Učinek zmanjšanja se izračuna kot razlika med neto pozicijo, ki izhaja iz prve prodaje lastniških finančnih instrumentov, in zmanjšano pozicijo, z upoštevanimi redukcijskimi faktorji.
Vrednost učinka zmanjšanja se vnese z negativnim predznakom. Učinek zmanjšanja je odvisen od števila delovnih dni po izvedbi prve prodaje.
Stolpca 4 in 5 – Neto pozicija (Dolga, Kratka)
Stolpec 4 (Neto dolga pozicija) in Stolpec 5 (Neto kratka pozicija) se nanašata na neto (dolgo ali kratko) pozicijo, ki izhaja iz prvega odstavka 15. člena sklepa o tržnih tveganjih. Neto pozicija je presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij borznoposredniške družbe nad njenimi kratkimi (dolgimi) pozicijami v lastniških finančnih instrumentih.
Borznoposredniška družba vnese vrednost neto dolge oziroma kratke pozicije v lastniških finančnih instrumentih.
Stolpec 6 – Pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve
Stolpec 6 se nanaša na neto pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve, in ki so izračunane po pristopih iz vrstic 1do 6 tega obrazca. Skupna neto pozicija se izračuna kot seštevek neto pozicij iz vrstic 1 do 6 tega obrazca v vrstici "Lastniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi".
Utež (%)
Stolpec "Utež (%)" vsebuje pripadajoče uteži za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje za neto pozicije pri lastniških finančnih instrumentih.
Stolpec 7 – Kapitalska zahteva
Stolpec 7 vsebuje kapitalske zahteve, izračunane kot zmnožek uteži iz stolpca "Utež (%)" in neto pozicij, ki so predmet kapitalske zahteve iz stolpca 6 tega obrazca. Skupna kapitalska zahteva je seštevek kapitalskih zahtev iz vrstic 1 do 6 tega obrazca in se vnese v vrstico "Lastniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi".
(6) Obrazec MKR SA EQU vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:
LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI V TRGOVALNI KNJIGI
1 – SPLOŠNO POZICIJSKO TVEGANJE
Vrstica "Splošno pozicijsko tveganje" vsebuje pozicije v lastniških finančnih instrumentih izračunane v skladu s 36. členom ter tretjim in četrtim odstavkom 37. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v posamezne vrstice (1.1 in 1.2), ki so predstavljene v nadaljevanju, vnese pozicije stolpcev od 1 do 7 tega obrazca. V vrstico 1 borznoposredniška družba vnese seštevke po posameznih stolpcih iz vrstic 1.1 in 1.2.
1.1 – TERMINSKE POGODBE NA DELNIŠKE INDEKSE, KI SO PREDMET POSEBNE OBRAVNAVE
Vnese se pozicije v lastniških finančnih instrumentih oziroma terminskih pogodbah na delniške indekse s katerimi s trguje na priznanih borzah, in ki se nanašajo na široko razpršene delniške indekse, ki so predmet posebne obravnave, izračunane v skladu z tretjim in četrtim odstavkom 37. člena sklepa o tržnih tveganjih.
1.2 – DRUGI LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI RAZEN TERMINSKIH POGODB NA DELNIŠKE INDEKSE
Vnese se pozicije v lastniških finančnih instrumentih oziroma drugih lastniških finančnih instrumentih razen terminskih pogodb na delniške indekse s katerimi s trguje na priznanih borzah, in ki se nanašajo na široko razpršene delniške indekse, izračunane v skladu s prvim odstavkom 35. člena sklepa o tržnih tveganjih.
2 – POSEBNO POZICIJSKO TVEGANJE
Vrstica "Posebno pozicijsko tveganje" vsebuje pozicije v lastniških finančnih instrumentih, ki so predmet izračuna posebnega pozicijskega tveganja v skladu s 35. členom in tretjim ter četrtim odstavkom 37. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v posamezne vrstice (2.1 in 2.2), ki so predstavljene v nadaljevanju, vnese pozicije stolpcev od 1 do 7 tega obrazca. V vrstico 2 borznoposredniška družba vnese seštevke po posameznih stolpcih iz vrstic 2.1 in 2.2.
2.1 – VISOKO KVALITETNI, LIKVIDNI IN ŠIROKO RAZPRŠENI PORTFELJI, KI SO PREDMET NIŽJIH KAPITALSKIH ZAHTEV
Vrstica "Kvalitetni, likvidni in široko razpršeni portfelji, ki so predmet nižjih kapitalskih zahtev" se nanaša na drugi odstavek 35. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se pozicije lastniških finančnih instrumentov za posebno pozicijsko tveganje, za katere se izračuna kapitalska zahteva kot skupna bruto pozicija pomnožena z 2%, če izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 35. člena sklepa o tržnih tveganjih.
2.2 – DRUGI LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI (RAZEN VISOKO KVALITETNIH, LIKVIDNIH IN ŠIROKO RAZPRŠENIH PORTFELJEV)
Vrstica "Drugi lastniški finančni instrumenti (razen visoko kvalitetnih, likvidnih in široko razpršenih portfeljev)" se nanaša na prvi odstavek 35. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se vrednosti drugih lastniških finančnih instrumentov, ki niso iz visoko kvalitetnih, likvidnih in široko razpršenih portfeljev. Kapitalska zahteva za te instrumente se izračuna tako, da se pomnoži skupno bruto pozicijo s 4%.
3 – PRISTOP ZA POZICIJSKO TVEGANJE ZA POZICIJE V CIU
Vrstica "Pristop za pozicijsko tveganje za pozicije v CIU" vsebuje pozicije v CIU, ki se izračunajo na podlagi 40. do 42. člena sklepa o tržnih tveganjih. Posebne metode se upoštevajo, kadar pozicije v CIU ali v osnovnih instrumentih niso izračunane na podlagi notranjih modelov v skladu z 81. do 92. členom sklepa o tržnih tveganjih.
Borznoposredniška družba v to vrstico vnese pozicije v CIU po posameznih stolpcih od 1 do 7 tega obrazca.
4 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PRIZNANIH BORZAH
Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na priznanih borzah" se nanaša na 17. in 18. člen sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga za terminske pogodbe in opcije zahtevajo priznane borze, na katerih se z njimi trguje, in sicer v stolpce od 1 do 7 tega obrazca. V to vrstico borznoposredniška družba vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna borza, kot to določa sedmi odstavek 17. člena in peti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih.
5 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PROSTEM TRGU (OTC)
Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC)" se nanaša na 17. in 18. člen sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga za terminske pogodbe in opcije zahtevajo priznane klirinške hiše, preko katerih se poravnava izvrši, in sicer v stolpce od 1 do 7 tega obrazca. V to vrstico borznoposredniška družba vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna klirinška hiša, kot to določa osmi odstavek 17. člena in šesti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih.
6 – DRUGA NE-DELTA TVEGANJA (GAMA IN VEGA) POVEZANA Z OPCIJAMI
Vrstica "Druga ne-delta tveganja (gama in vega) povezana z opcijami" se nanaša na četrti odstavek 18. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba mora izračunati kapitalsko zahtevo tudi za druga tveganja (gama in vega), povezana z opcijami, ki jo vnese v 7. stolpec obrazca MKR SA EQU. Ta dodatna kapitalska zahteva se lahko izračunava na podlagi različnih metod.

(1) Izračun kapitalske zahteve za valutno tveganje se nanaša na določila 75. in 76. člena sklepa o tržnih tveganjih.
(2) Borznoposredniška družba obrazec izpolnjuje tako, da v polje posamezne valute vnese podatke v tisoč EUR, ki jih iz posamezne tuje valute preračuna po tečaju, objavljenem na internetni strani Agencije na dan poročanja.
(3) Borznoposredniška družba najprej izpolni stolpca 1 in 2, od vrstice "Evro" do vrstice "Pozicije CIU v tujih valutah, obravnavanih kot ločene valute". V primeru, da ne uporabi možnosti, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, predstavlja seštevek postavk v stolpcu 1 (brez vrstice "Evro") dolgo pozicijo in jo borznoposredniška družba vnese v stolpec 1, vrstice "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavanih kot ločene valute)", kot je navedeno pri razlagi vrstice 4 "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute)". Enakovredno seštevek postavk v stolpcu 2 (brez vrstice "Evro") predstavlja kratko pozicijo in jo borznoposredniška družba vnese v polje v stolpcu 2, vrstice "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavanih kot ločene valute)". V primeru, da borznoposredniška družba uporabi možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, seštevka dolgih in kratkih pozicij iz naslova valut, ki so vključene v ERM2, ne prišteje k vrstici "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavanih kot ločene valute)", ampak ju vnese v vrstico "Valute, ki so predmet medvladnih dogovorov".
(4) Borznoposredniška družba nato izpolni še polja, ki predstavljajo dolge in kratke pozicije v vrstici "Zlato".
(5) Borznoposredniška družba v naslednji fazi izpolnjuje stolpca 5 in 6 v vrsticah od "Valute, ki so predmet medvladnih dogovorov" do vrstice "Zlato", tako da upošteva še posle, s katerimi se je zavarovala pred nezaželenim učinkom spremembe tečaja na kapitalsko ustreznost v postavkah kapitala, ki jih je prikazala v stolpcih 3 in 4, kot je opredeljeno v prvem pododstavku točke (a) drugega odstavka 75. člena sklepa o tržnih tveganjih.
(6) V primeru, da borznoposredniška družba uporabi možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, seštevek izravnanega dela pozicij, ki se nanašajo na valute iz vrstice "Valute, ki so predmet medvladnih dogovorov" vnese v celico v stolpcu 9, nanj aplicira utež iz tega člena in rezultat vnese v pripadajočo celico v stolpcu 10. Neizravnani del dolgih in kratkih pozicij pa prišteje k dolgi in kratki poziciji iz vrstice "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute)" ter rezultat vnese v stolpca 7 in 8.
(7) Borznoposredniška družba izpolni še stolpca 7 in 8 za vrstici "Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute)" in "Zlato", ter ju skladno z določili točke (b) drugega odstavka 75. člena in 76. člena (večji vrednosti) sešteje in primerja s kapitalom iz vrstice 1 obrazca CA. V primeru, da ta znesek presega 2%, je borznoposredniška družba dolžna izračunavati kapitalsko zahtevo za valutna tveganja, kar pomeni, da na obe poziciji aplicira utež 8% in rezultat vnese v pripadajoči celici v stolpcu 10.
(8) Nato borznoposredniška družba izpolni še vrstico "Druga tveganja ne-delta (gama in vega), povezana z opcijami na tujo valuto" v stolpcih 7 in 8 ter na večjo izmed teh dveh pozicij aplicira utež 100% ter rezultat vnese v pripadajočo celico v stolpcu 10.
(9) Obrazec MKR SA FX vsebuje 10 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Dolga pozicija
V stolpec 1 borznoposredniška družba vnese bruto aktivne pozicije, pričakovana prejeta plačila in podobne postavke (postavke iz aktive), kot je opredeljeno v točki (a) drugega odstavka 75. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Stolpec 2 – Kratka pozicija
V stolpec 2 borznoposredniška družba vnese bruto pasivne pozicije, zneske, ki jih bo borznoposredniška družba plačala in podobne postavke (postavke iz pasive), kot je opredeljeno v točki (a) drugega odstavka 75. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Stolpca 3 in 4 – Memorandumske postavke: Varovane pozicije za količnik kapitalske ustreznosti
V stolpca 3 in 4 borznoposredniška družba vnese dolge oziroma kratke pozicije, ki so namenjene varovanju pred neželenim učinkom spremembe tečaja na kapitalsko ustreznost v postavkah kapitala, kot je opredeljeno v prvem pododstavku točke (a) drugega odstavka 75. člena.
Stolpca 5 in 6 – Neto pozicija (Dolga, Kratka)
Ko borznoposredniška družba od dolge pozicije v posamezni valuti, odšteje kratko pozicijo v tej isti valuti in upošteva še pozicije, ki so namenjene varovanju pred neželenim učinkom spremembe tečaja na kapitalsko ustreznost v postavkah kapitala, dobi bodisi pozitiven rezultat, ki predstavlja neto dolgo pozicijo, bodisi negativen rezultat, ki predstavlja neto kratko pozicijo. Glede na to pri posamezni valuti izpolni stolpec 5 ali stolpec 6.
Stolpci 7, 8 in 9 – Pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve
V stolpcih 7 in 8 borznoposredniška družba izvede preračune, ki jih ponuja 75. člen sklepa o tržnih tveganjih, nanje pa aplicira pripadajoče uteži. V stolpec 9, in sicer v vrstico 2 "Valute, ki so predmet medvladnih dogovorov", borznoposredniška družba vnese izravnano pozicijo valut, vključenih v ERM 2, kot izhaja iz 76. člena sklepa o tržnih tveganjih. Neizravnani del te pozicije borznoposredniška družba prenese v vrstico "Skupna valutna pozicija" stolpca 7 ali 8 glede na to, ali je neizravnana pozicija dolga oziroma kratka.
Utež (%)
Tako za vrstico "Vse druge valute (vključno z pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute)" kot tudi za vrstico "Zlato" je predvidena utež 8%, ki jo borznoposredniška družba aplicira na večjo izmed dolge in kratke pozicije, kot je določeno v prvem odstavku 75. člena sklepa o tržnih tveganjih. Za vrstico "Druga ne-delta tveganja (gama in vega), povezana z opcijami na tujo valuto" borznoposredniška družba na večjo izmed kratke oziroma dolge pozicije aplicira utež 100%. Za vrstico "Valute, ko so predmet medvladnih dogovorov", pa se v primeru, da borznoposredniška družba uporabi možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, za utež uporabi vrednost, ki jo predvideva ta člen, in sicer v višini najmanj polovice najvišjega dovoljenega gibanja valute, določenega v ERM2.
Stolpec 10 – Kapitalska zahteva
Borznoposredniška družba v tem stolpcu izračuna kapitalsko zahtevo kot rezultat posamezne pozicije in pripadajoče uteži ter na vrhu stolpca 10 vpiše seštevek posameznih kapitalskih zahtev.
(10) Obrazec MKR SA FX vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:
SKUPNA POZICIJA, KI JE PREDMET KAPITALSKE ZAHTEVE
V to vrstico borznoposredniška družba vnese seštevke spodnjih vrstic v posameznih stolpcih, kjer je to potrebno zaradi nadaljnjih izračunov.
2. Valute, ki so predmet medvladnih dogovorov
V to vrstico borznoposredniška družba vnese seštevek vrstice "Valute vključene v ERM 2" v primeru, da uporabi možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih.
4. Vse druge valute (vključno s pozicijami CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute)
V to vrstico borznoposredniška družba vnese seštevek vrstice "Valute vključene v ERM2" in vseh ostalih vrstic od vrstice "GBP" do vrstice "Pozicije v CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute". Če pa je uporabila možnost, ki jo ponuja 76. člen sklepa o tržnih tveganjih, potem v tej vrstici ne upošteva pozicij, ki izhajajo iz valut, vključenih v ERM2, ampak se te pozicije prikažejo v vrstici 2.
5. Zlato
V to vrstico borznoposredniška družba vnaša pozicije, ki jih ima v zlatu.
6. Druga ne-delta tveganja (gama in vega), povezana z opcijami na tujo valuto
Ta vrstica se nanaša na peto alinejo drugega odstavka 75. člena sklepa o tržnih tveganjih, nanaša pa se na druga tveganja (gama in vega), povezana z opcijami. To dodatno kapitalsko zahtevo borznoposredniška družba lahko izračunava na podlagi različnih metod, ki so določene v 18. členu sklepa o tržnih tveganjih.
Memorandumske postavke: pozicije v tujih valutah
Evro
V to vrstico borznoposredniška družba vnese pozicije, ki izhajajo iz valute poročanja, čeprav Evro ni predmet kapitalske zahteve.
Valute vključene v ERM2
Ta vrstica se nanaša na valute, vključene v mehanizem deviznih tečajev in trenutno zajemajo valute: DKK, EEK, LTL, LVL.
Vrstice "GBP", "SEK" in "CHF"
Te vrstice se nanašajo pozicije, ki izhajajo iz naštetih valut.
Druge valute držav članic evropskega gospodarskega območja
Ta vrstica se nanaša na druge valute držav članic evropskega gospodarskega območja.
Vrstice "USD", "CAD", "AUD" in "YPY"
Te vrstice se nanašajo na pozicije, ki izhajajo iz naštetih valut.
Druge valute držav nečlanic evropskega gospodarskega območja
Ta vrstica se nanaša na preostale valute, ki niso valute poročanja.
Pozicije CIU v tujih valutah, obravnavane kot ločene valute
Ta vrstica se nanaša na pozicije, ki se nanašajo na CIU in so opredeljene v drugem pododstavku točke (a) drugega odstavka 75. člena sklepa o tržnih tveganjih.

Borznoposredniška družba sešteje posamezne kapitalske zahteve iz stolpca 10, seštevek prikaže v vrstici "Skupna pozicija, ki je predmet kapitalske zahteve", posledično pa ga vnese v vrstico 2.3.1.3 obrazca CA. V primeru, da borznoposredniška družba ni zavezana k izpolnjevanju kapitalske zahteve za valutno tveganje, obe celici v omenjenih obrazcih prečrta.

(1) Obrazec MKR SA COM vsebuje podatke o pozicijah v blagu in kapitalski zahtevi, izračunani po standardiziranem pristopu v skladu s 77. do 80. členom sklepa o tržnih tveganjih.
(2) Borznoposredniška družba mora izpolniti obrazec MKR SA COM za vsako vrsto blaga v skladu s petim in šestim odstavkom 79. člena in 80. členom sklepa o tržnih tveganjih. Blago za katero poroča se vnese v polje "Blago". Borznoposredniška družba izračuna kapitalsko zahtevo za splošno in posebno tveganje za vsako blago posebej.
(3) Obrazec MKR SA COM vsebuje 8 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpca 1 in 2 – Posamezna pozicija (Dolga, Kratka)
Stolpec 1 (Dolga pozicija) in stolpec 2 (Kratka pozicija) se nanašata na drugi in osmi odstavek 77. člena ter prvi odstavek 79. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Borznoposredniška družba v stolpca 1 in 2 vnese bruto pozicije v blagu, brez upoštevanja učinka pobota in brez pozicij, ki izhajajo iz financiranja blaga, ki so posebej vnesene v stolpca 3 in 4.
MEMORANDUMSKE POSTAVKE
Stolpca 3 in 4 – Pozicije iz financiranja blaga (Dolga, Kratka)
Stolpec 3 (Dolga pozicija iz financiranja blaga) in Stolpec 4 (Kratka pozicija iz financiranja blaga) se nanašata na četrti odstavek 77. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se vrednosti pozicij, ki so izključno namenjene financiranju blaga, če se slednje upoštevajo v izračunu kapitalske zahteve za tveganje spremembe cen blaga.
Stolpca 5 in 6 – Neto pozicija (Dolga, Kratka)
Stolpec 5 (Neto dolga pozicija) in stolpec 6 (Neto kratka pozicija) se nanašata na sedmi odstavek 77. člena sklepa o tržnih tveganjih. Neto pozicija v blagu je presežek dolgih (kratkih) pozicij nad kratkimi (dolgimi) pozicijami v istem blagu in terminskih pogodbah, opcijah in nakupnih bonih (warrants) na isto blago.
Borznoposredniška družba vnese vrednost neto dolge oziroma neto kratke pozicije.
Stolpec 7 – Pozicije, ki so predmet kapitalske zahteve
Stolpec 7 se nanaša na neto pozicije v blagu, ki so predmet kapitalske zahteve, in ki so izračunane po pristopih iz vrstic 1 do 5 tega obrazca. Skupna neto pozicija se izračuna kot seštevek neto pozicij iz vrstic 1 do 7 tega obrazca v vrstici "Skupne pozicije v blagu".
Utež (%)
Stolpec "Utež (%)" vsebuje pripadajoče uteži za izračun kapitalske zahteve za neto pozicije v blagu.
Stolpec 8 – Kapitalska zahteva
Stolpec 8 vsebuje kapitalske zahteve, izračunane kot zmnožek uteži iz stolpca "Utež (%)" in "Neto pozicij, ki so predmet kapitalske zahteve". Skupna kapitalska zahteva je seštevek kapitalskih zahtev iz vrstic 1a, 1b, 1c, 2a, 2b, 2c, 3a, 3b, 4, 5, 6 in 7 tega obrazca in se vnese v vrstico "Skupne pozicije v blagu".
(4) Obrazec MKR SA COM vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:
SKUPNE POZICIJE V BLAGU
Vrstica "SKUPNE POZICIJE V BLAGU" vsebuje pozicije v blagu z ustreznimi utežmi za tržna tveganja v skladu s točko (b) prvega odstavka 7. člena in 77. do 80. členom sklepa o tržnih tveganjih.
1 – PRISTOP LESTVICE ZAPADLOSTI
Vnese se samo pozicije v blagu, za katere se izračunava kapitalska zahteva z uporabo pristopa lestvice zapadlosti v skladu z 79. členom sklepa o tržnih tveganjih.
1.1 do 1.3 SKUPINA RAZREDOV ZAPADLOSTI
Vrstica "Skupina razredov zapadlosti" se nanaša na Tabelo 12 prvega odstavka 79. člena sklepa o tržnih tveganjih. Zapadlosti so razdeljene na skupine razredov zapadlosti, in sicer: zapadlosti do 1 leta, zapadlosti nad 1 letom in do vključno 3 let ter zapadlosti nad 3 leti. Borznoposredniška družba v posamezne razrede zapadlosti vnese pozicije v blagu glede na njihove zapadlosti.
1.a – IZRAVNANE DOLGE IN KRATKE POZICIJE ZNOTRAJ VSAKEGA RAZREDA ZAPADLOSTI
Vrstica "Izravnane dolge in kratke pozicije znotraj vsakega razreda zapadlosti" se nanaša na točko (a) petega odstavka 79. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba mora izračunati vsoto dolgih in vsoto kratkih pozicij za vsak posamezni razred zapadlosti. Vsota dolgih (kratkih) pozicij, ki se izravnavajo s kratkimi (dolgimi) pozicijami v določenem razredu zapadlosti, je izravnana pozicija v tem razredu zapadlosti, medtem ko je preostala dolga oziroma kratka pozicija neizravnana pozicija v istem razredu zapadlosti.
1.b – IZRAVNANE POZICIJE MED DVEMA RAZREDOMA ZAPADLOSTI
Vrstica "Izravnane pozicije med dvema razredoma zapadlosti" se nanaša na točko (b) petega odstavka 79. člena sklepa o tržnih tveganjih. Po izravnavanju dolgih in kratkih pozicij v posameznih razredih zapadlosti, borznoposredniška družba izravna izravnane pozicije med razredi (npr. razred zapadlosti do enega leta z razredom zapadlosti nad enim letom). Izravnana pozicija med dvema razredoma zapadlosti je manjša izmed obeh vrednosti.
1.c – PREOSTALE NEIZRAVNANE POZICIJE
Vrstica "Preostale neizravnane pozicije" se nanaša na točko (c) petega odstavka 79. člena sklepa o tržnih tveganjih. Del neizravnane dolge (kratke) pozicije za določen razred zapadlosti, ki je izravnana z neizravnano kratko (dolgo) pozicijo v naslednjem razredu zapadlosti, predstavlja izravnano pozicijo med dvema razredoma zapadlosti. Del neizravnane dolge ali kratke pozicije med tema dvema razredoma, predstavlja neizravnano pozicijo.
3 – ENOSTAVNI PRISTOP: VSE POZICIJE
Vnese se samo pozicije v blagu, za katere se izračunava kapitalska zahteva z uporabo enostavnega pristopa v skladu z 80. členom sklepa o tržnih tveganjih.
4 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PRIZNANIH BORZAH
Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na priznanih borzah" se nanaša na drugi pododstavek prvega odstavka 78. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga zahtevajo priznane borze za terminske pogodbe in opcije na blago, na katerih se z njimi trguje, in sicer v stolpec od 1 do 6 tega obrazca. V to vrstico borznoposredniška družba vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna borza.
5 – PRISTOP, KI TEMELJI NA KRITJU ZA TERMINSKE POGODBE IN OPCIJE, S KATERIMI SE TRGUJE NA PROSTEM TRGU (OTC)
Vrstica "Pristop, ki temelji na kritju za terminske pogodbe in opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC)" se nanaša na tretji pododstavek prvega odstavka 78. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v to vrstico razporedi pozicije v višini kritja, ki ga zahtevajo priznane klirinške hiše za terminske pogodbe in opcije na blago, preko katerih se poravnava izvrši, in sicer v stolpce od 1 do 6 tega obrazca. V to vrstico borznoposredniška družba vnese zneske, če pozicij iz teh pogodb ne razstavlja, ampak za kapitalsko zahtevo uporablja kritje, ki ga zahteva zadevna klirinška hiša.
6 – DRUGA NE-DELTA TVEGANJA (GAMA IN VEGA) POVEZANA Z OPCIJAMI NA BLAGO
Vrstica "Druga ne-delta tveganja (gama in vega) povezana z opcijami na blago" se nanaša na drugi pododstavek tretjega odstavka 78. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba mora izračunati kapitalsko zahtevo tudi za druga tveganja (gama in vega), povezana z opcijami, ki jo vnese v stolpca 7 in 8 obrazca MKR SA COM. Ta dodatna kapitalska zahteva se lahko izračunava na podlagi različnih metod.
7 – TVEGANJE LIKVIDNOSTI
Vrstica "Tveganje likvidnosti" se nanaša na šesti odstavek 77. člena sklepa o tržnih tveganjih. Poleg drugih tveganj, ki obstajajo za dolžniške finančne instrumente mora biti borznoposredniška družba pozorna na tveganje likvidnosti, ko zaradi nezadostne likvidnosti na trgu investitorji težko prodajajo vrednostne papirje po tržnih cenah ali zaradi tega ker kratka pozicija v blagu zapade v poravnavo pred njeno dolgo pozicijo v določenih trgih.

(1) Obrazec MKR IM vsebuje podatke o izračunani vrednosti VaR (tvegana vrednost) glede na vrsto tržnega tveganja (pozicijsko tveganje dolžniških in lastniških finančnih instrumentov, valutno tveganje, tveganje sprememb cen blaga). Vsebuje tudi informacije o dodatni kapitalski zahtevi za posebno tveganje, številu preseganj, itd.
(2) Obrazec MKR IM vsebuje 7 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Multiplikacijski faktor × Povprečje za VaR za preteklih 60 delovnih dni
Stolpec 1 se nanaša na točko (b) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se izračunano povprečje dnevnih tveganih vrednosti preteklih 60 delovnih dni, pomnoženo z multiplikatorjem in popravljeno za plus faktor, ki je odvisen od števila preseganj.
Stolpec 2 – VaR prejšnjega dne
Stolpec 2 se nanaša na točko (a) prvega odstavka 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se izračunana tvegana vrednost za prejšnji dan.
Stolpec 3 – Dodatna kapitalska zahteva za posebno tveganje
V stolpec 3 se vnese izračunana vrednost dodatne kapitalske zahteve za posebno tveganje, če ima borznoposredniška družba dovoljenje Agencije za uporabo notranjega modela za izračun kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje.
Stolpec 4 – Dodatna kapitalska zahteva zaradi tveganja neplačila
Stolpec 4 se nanaša na 89. člen sklepa o tržnih tveganjih. Vnese se vrednost dodatne kapitalske zahteve zaradi tveganja neplačila. Borznoposredniška družba mora, v primeru, da njen notranji model ne zajame presežnega tveganja neplačila, dodatno kapitalsko zahtevo izračunati na podlagi standardiziranega pristopa ali pristopa IRB za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje. Pri izračunu dodatne kapitalske zahteve borznoposredniška družba upošteva samo obseg, ki še ni vključen v izračun VaR.
Stolpec 5 – Kapitalska zahteva
Stolpec 5 se nanaša na prvi odstavek 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. To je skupni VaR za vse faktorje tveganja z učinki korelacije, kjer je to možno. Vnese se večja izmed vrednosti iz vrstice "Skupne pozicije", in sicer seštevek iz stolpca 1, stolpca 3 in stolpca 4 ali seštevek iz stolpca 2, stolpca 3 in stolpca 4.
Stolpec 6 – Število preseganj (v zadnjih 250 delovnih dneh)
Stolpec 6 se nanaša na drugi odstavek 92. člena sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba vnese število preseganj, ugotovljenih v zadnjih 250 delovnih dneh.
Stolpec 7 – Multiplikator oziroma multiplikacijski faktor
Stolpec 7 se nanaša na 92. člen sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba vnese multiplikacijski faktor, ki ga uporablja oziroma ga je določila Agencija. Najmanjši multiplikacijski faktor je 3.
(3) Obrazec MKR IM vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:
SKUPNE POZICIJE
Vrstica "Skupne pozicije" se nanaša na pozicijsko tveganje za dolžniške in lastniške finančne instrumente, obravnavano v 81. členu sklepa o tržnih tveganjih v povezavi s faktorji tveganja, določenimi v 86. členu tega sklepa.
1 – DOLŽNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI
Vrstica "Dolžniški finančni instrumenti" se nanaša na pozicijsko tveganje dolžniških finančnih instrumentov, obravnavano v 81. členu sklepa o tržnih tveganjih v povezavi s faktorji tveganja za obrestno tveganje, določenimi v 86. členu tega sklepa.
1.1 do 1.2 – SPLOŠNO IN POSEBNO TVEGANJE DOLŽNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Vrstici "Splošno tveganje dolžniških finančnih instrumentov" in "Posebno tveganje dolžniških finančnih instrumentov" se nanašata na splošno oziroma posebno tveganje, kot sta opredeljena v 25. členu sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba vnese kapitalsko zahtevo za splošno oziroma posebno pozicijsko tveganje dolžniških finančnih instrumentov, izračunano na podlagi notranjega modela.
2 – LASTNIŠKI FINANČNI INSTRUMENTI
Vrstica "Lastniški finančni instrumenti" se nanaša na pozicijsko tveganje lastniških finančnih instrumentov, obravnavano v 81. členu sklepa o tržnih tveganjih v povezavi s faktorji tveganja, določenimi v 86. členu tega sklepa.
2.1 do 2.2. – SPLOŠNO IN POSEBNO TVEGANJE LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Vrstici "Splošno tveganje lastniških finančnih instrumentov" in "Posebno tveganje lastniških finančnih instrumentov" se nanašata na splošno oziroma posebno tveganje kot sta opredeljena v 25. členu sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba vnese kapitalsko zahtevo za splošno oziroma posebno pozicijsko tveganje lastniških finančnih instrumentov, izračunano na podlagi notranjega modela.
3 – VALUTNO TVEGANJE
Vrstica "Valutno tveganje" se nanaša na 81. in 86. člen sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba vnese kapitalsko zahtevo za valutno tveganje, izračunano na podlagi notranjega modela.
4 – TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA
Vrstica "Tveganje spremembe cen blaga" se nanaša na 81. in 86. člen sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba vnese kapitalsko zahtevo za pozicije v blagu zaradi sprememb cen blaga, izračunano na podlagi notranjega modela.
5 – SKUPNA VREDNOST SPLOŠNEGA TVEGANJA
Vrstica "Skupna vrednost splošnega tveganja" se nanaša na prvi odstavek 92. člena sklepa o tržnih tveganjih (VaR za splošno tveganje za vse faktorje tveganja z upoštevanjem učinkov korelacije, kjer je to potrebno in možno). Vnese se seštevek vrstic 1.1. in 2.1
6 – SKUPNA VREDNOST POSEBNEGA TVEGANJA
Vrstica "Skupna vrednost posebnega tveganja" se nanaša na 89. člen sklepa o tržnih tveganjih (VaR za posebno pozicijsko tveganje za lastniške in dolžniške finančne instrumente v trgovalni knjigi z upoštevanjem učinkov korelacije, kjer je to potrebno in možno). Vnese se seštevek vrstic 1.2. in 2.2.

(1) Obrazec MKR IM Details vsebuje podrobne podatke o izračunani vrednosti VaR, P/L in rezultatih testiranja za nazaj na dnevni osnovi.
(2) Borznoposredniška družba obrazec MKR IM Details izpolni za vsak uporabljeni model posebej.
(3) Obrazec MKR IM Details vsebuje 15 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Koda instrumenta za regulatorni notranji model
Stolpec 1 določa kategorijo instrumenta ali kategorije, ki jih regulatorni model pokriva, in sicer:
1 = lastniški finančni instrumenti;
2 = dolžniški finančni instrumenti;
3 = tuje valute;
4 = blago.
Če je na primer VaR izračunan skupaj za lastniške in dolžniške finančne instrumente ter tuje valute, je koda 123.
Stolpec 2 – Koda za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje za lastniške finančne instrumente
V stolpec 2 se vnesejo kode za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje lastniških finančnih instrumentov. Možne kode so:
1 = model ne izračunava posebnega tveganja;
2 = model izračunava posebno tveganje, vključno s tveganjem nastanka nepričakovanih neugodnih dogodkov in tveganjem neplačila (89. člen sklepa o tržnih tveganjih);
3 = model izračunava posebno tveganje, brez tveganja nastanka nepričakovanih neugodnih dogodkov in tveganja neplačila (89. člen sklepa o tržnih tveganjih);
4 = model izračunava posebno tveganje z izračunom za podtrgovalne knjige, ki vsebujejo posebno tveganje (89. člen sklepa o tržnih tveganjih), brez tveganja nastanka nepričakovanih neugodnih dogodkov in tveganja neplačila.
Stolpec 3 – Koda za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje za dolžniške finančne instrumente
V stolpec 3 se vnesejo kode za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje dolžniških finančnih instrumentov. Možne kode so:
1 = model ne izračunava posebnega tveganja;
2 = model izračunava posebno tveganje, vključno s tveganjem nastanka nepričakovanih neugodnih dogodkov in tveganjem neplačila (89. člen sklepa o tržnih tveganjih);
3 = model izračunava posebno tveganje, brez tveganja nastanka nepričakovanih neugodnih dogodkov in tveganja neplačila, z delom VaR, ki se nanaša na posebno tveganje (89. člen sklepa o tržnih tveganjih);
4 = model izračunava posebno tveganje z izračunom za podtrgovalne knjige, ki vsebujejo posebno tveganje (89. člen sklepa o tržnih tveganjih), brez tveganja nastanka nepričakovanih neugodnih dogodkov in tveganja neplačila.
Stolpec 4 – Uporabljena koda za spremembo vrednosti portfelja za izračun števila preseganj
V stolpec 4 se vnese koda sprememb vrednosti portfelja, ki določa vrste rezultatov, ki so uporabljeni za izračun plus-faktorja v skladu z drugim odstavkom 81. člena sklepa o tržnih tveganjih. Možne kode so:
1 = dejanski rezultati trgovanja zadevnih dni (80. člen sklepa o tržnih tveganjih);
2 = hipotetični rezultati trgovanja zadevnih dni glede na pozicije na koncu prejšnjega (trgovalnega) dneva (91. člen sklepa o tržnih tveganjih).
Stolpec 5 – Enostranski interval zaupanja notranjega VaR
Stolpec 5 se nanaša na interval zaupanja uporabljen pri upravljanju s tveganji. Stolpec se izpolni, če izračun notranjega VaR temelji na intervalu zaupanja, ki ni enak 99%.
Stolpec 6 – Obdobje posedovanja notranjega VaR
Stolpec 6 se nanaša na obdobje posedovanja uporabljeno pri upravljanju s tveganji. Stolpec se izpolni, če izračun notranjega VaR temelji na obdobju posedovanja, ki ni 10 dni.
Stolpec 7 – Dan
Stolpec 7 je že vnaprej določen in rangiran od 1 do 92. Borznoposredniška družba vnese dnevne podatke za preteklo trimesečje.
Stolpec 8 – Regulatorni VaR (interval zaupanja = 99% in VaR (T=10))
Stolpec 8 se nanaša na VaR izračunan v skladu z določili iz 81. do 92. člena sklepa o tržnih tveganjih, pred uporabo multiplikacijskega faktorja, z obdobjem posedovanja 10 delovnih dni in enostranskim intervalom zaupanja 99%.
Stolpec 9 – Regulatorni VaR (interval zaupanja = 99% in VaR (T=1))
Stolpec 9 se nanaša na VaR izračunan v skladu z določili iz 81. do 92. člena sklepa o tržnih tveganjih, pred uporabo multiplikacijskega faktorja, z obdobjem posedovanja 1 delovni dan in enostranskim intervalom zaupanja 99%.
Stolpec 10 – Dodatna kapitalska zahteva za posebno tveganje
Stolpec 10 se nanaša na dodatno kapitalsko zahtevo za posebno tveganje, kot je določeno v četrtem odstavku 89. člena sklepa o tržnih tveganjih.
Stolpec 11 – Dodatna kapitalska zahteva zaradi tveganja neplačila
Stolpec 11 se nanaša na četrti odstavek 89. člena sklepa o tržnih tveganjih. V ta stolpec borznoposredniška družba vnese, če je to potrebno, vrednost dodatne kapitalske zahteve za tveganje neplačila, ki je izračunana zaradi preseganja tveganja neplačila, zajetega z notranjim modelom v izračunu VaR.
Stolpec 12 – Notranji VaR
Stolpec 12 se nanaša na rezultate VaR, ki se uporabljajo za namene upravljanja s tveganji. Borznoposredniška družba izračuna notranji VaR samo, če uporablja drugo obdobje posedovanja, kot je tisto iz stolpcev 8 in 9. Izračun za notranji VaR temelji na informacijah iz stolpcev 5 in 6 tega obrazca.
Stolpec 13 – Limit notranjega VaR
Stolpec 13 se nanaša na limite za trgovanje, ki so odobreni trgovcem. Borznoposredniška družba mora dnevno preveriti/izračunati limit za notranji VaR. Izračun za limit notranjega VaR temelji na informacijah iz stolpcev 5 in 6 tega obrazca.
Stolpca 14 in 15 – Dejansko uporabljena sprememba vrednosti portfelja za testiranje za nazaj (Hipotetična, Dejanska)
Borznoposredniška družba uporabi samo eno od sprememb vrednosti portfelja iz stolpcev 14 oziroma 15.
Stolpec 14 se nanaša na hipotetične spremembe vrednosti portfelja, ki se uporabljajo za testiranje za nazaj, kot določa 91. člen sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v ta stolpec vnese dnevne hipotetične spremembe portfelja.
Stolpec 15 se nanaša na dejanske spremembe vrednosti portfelja, ki se uporabljajo za testiranje za nazaj, kot določa 91. člen sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba v ta stolpec vnese dnevne dejanske spremembe portfelja.

(1) Obrazec CR TB SETT vsebuje podatke o neporavnanih transakcijah (poslih pri katerih je prišlo do zamude v poravnavi) v trgovalni knjigi in izračunu kapitalske zahteve povezane s tveganjem neporavnave.
(2) Obrazec CR TB SETT vsebuje 3 stolpce, katerih vsebina je naslednja:
Stolpec 1 – Neporavnane transakcije po dogovorjeni ceni
Stolpec 1 se nanaša na 43. člen sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba vnese skupni znesek neporavnanih transakcij glede na število dni zamude.
Stolpec 2 – Izpostavljenost, ki nastaja zaradi razlik v cenah kot posledica neporavnanih transakcij
Stolpec 2 se nanaša na 43. člen sklepa o tržnih tveganjih. Borznoposredniška družba vnese znesek razlike med dogovorjeno in dejansko oziroma veljavno ceno.
Stolpec 3 – Kapitalska zahteva
V stolpec 3 borznoposredniška družba vnese vrednost kapitalske zahteve za tveganje poravnave izračunane na podlagi določb iz 43. do 46. člena sklepa o tržnih tveganjih.
(3) Obrazec CR TB SETT vsebuje vrstice, katerih vsebina je naslednja:
1 – VSOTA NEPORAVNANIH TRANSAKCIJ V TRGOVALNI KNJIGI
Vrstica "Vsota neporavnanih transakcij v trgovalni knjigi" se nanaša na neporavnane transakcije iz trgovalne knjige in izračun kapitalske zahteve za tveganje neporavnave v skladu z določbami iz točke (a) prvega odstavka 7. člena in 43. do 46. člena sklepa o tržnih tveganjih. Kreditno tveganje nasprotne stranke iz 45. do 46. člena sklepa o tržnih tveganjih in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve iz vrstice (2) Tabele 6 prvega odstavka 44. člena sklepa o tržnih tveganjih se obravnavata kot del kreditnega tveganja.
1.1 do 1.5 – TRANSAKCIJE V ZAMUDI
Vrstice od 1.1 do 1.5 se nanašajo na različna obdobja zamud transakcij. Borznoposredniška družba glede na število dni zamud v vrstice od 1.1 do 1.5 vnese znesek poslov, ki so še neporavnani.

(1) Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Vsota neporavnanih transakcij v trgovalni knjigi) in 3. stolpca obrazca CR TB SETT se vnese v vrstico 2.2. obrazca CA.
(2) Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Dolžniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi) in 9. stolpca obrazca MKR SA TDI se vnese v vrstico 2.3.1.1. obrazca CA.
(3) Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Lastniški finančni instrumenti v trgovalni knjigi) in 7. stolpca obrazca MKR SA EQU se vnese v vrstico 2.3.1.2. obrazca CA.
(4) Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Skupna pozicija v valutah neporočanja) in 10. stolpca obrazca MKR SA FX se vnese v vrstico 2.3.1.3. obrazca CA.
(5) Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Skupne pozicije v blagu) in 8. stolpca obrazca MKR SA COM se vnese v vrstico 2.3.1.4. obrazca CA.
(6) Skupna kapitalska zahteva iz 1. vrstice (Skupne pozicije) in 5. stolpca obrazca MKR IM se vnese v vrstico 2.3.2. obrazca CA.

(1) Obrazec OPR vsebuje podatke o vsoti čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov, ki jih borznoposredniška družba potrebuje za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po enostavnem in standardiziranem pristopu oziroma za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje pod pogoji kombinirane uporabe različnih pristopov. Za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem pristopu vsebuje obrazec OPR še podatke o kombinirani uporabi, zmanjšanju kapitalske zahteve zaradi uporabe zavarovanja ter podatke v zvezi z uporabo metodologije za porazdelitev kapitalske zahteve v okviru investicijske skupine.
(2) Borznoposredniška družba izpolni obrazec OPR samo v delu, ki se nanaša na izbrani pristop za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, ki ga uporablja pod pogoji iz 3. člena sklepa o operativnem tveganju.
(3) Borznoposredniška družba iz petega odstavka 3. člena sklepa o operativnem tveganju v obrazcu OPR v delu, ki se nanaša na enostavni pristop, v stolpec 3 vnese znesek vseh rednih poslovnih stroškov preteklega poslovnega leta, kot jih je izkazovalo zadnje revidirano letno poročilo oziroma poslovni načrt, če borznoposredniška družba še ni izdelala prvega revidiranega letnega poročila, zmanjšanih za tiste stroške, ki so izrazito povezani z obsegom poslovanja.
(4) Pri izpolnjevanju obrazca borznoposredniška družba ne izpolnjuje polj, ki so označena s sivo barvo, vključno s polji v stolpcih 4, 5 in 6 iz razdelka III – Krediti in zunajbilančne obveznosti, ki se nanašajo na alternativni standardizirani pristop.
(5) Obrazec OPR vsebuje 13 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
I. POSLI BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE
Razdelek I vključuje posle borznoposredniške družbe za katere se izračunava kapitalska zahteva za operativno tveganje po: A – enostavnem pristopu, B – standardiziranem pristopu in C – naprednem pristopu.
A – ENOSTAVNI PRISTOP
II. VSOTA OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH PRIHODKOV PO POSLOVNIH LETIH
Razdelek II vključuje stolpce 1, 2 in 3 s podatki o vsoti čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov po posameznih poslovnih letih.
Stolpci 1 do 3 – Poslovno leto (x-3, x-2, x-1)
Stolpci 1 do 3 se nanašajo na:
– 7. člen sklepa o operativnem tveganju, ki podaja natančnejšo razlago vsebine vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov, za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje;
– 8. in 9. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določajo natančnejša pravila glede prilagoditve vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov, za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje.
Vnese se vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za vsako poslovno leto posebej, in sicer:
– v stolpec 1, za poslovno leto x – 3,
– v stolpec 2, za poslovno leto x – 2,
– v stolpec 3, za poslovno leto x – 1,
pri čemer "x" pomeni tekoče poslovno leto.
Borznoposredniška družba iz petega odstavka 3. člena sklepa o operativnem tveganju v stolpec 3 vnese znesek vseh rednih poslovnih stroškov preteklega poslovnega leta, kot jih je izkazovalo zadnje revidirano letno poročilo oziroma poslovni načrt, če borznoposredniška družba še ni izdelala prvega revidiranega letnega poročila, zmanjšanih za tiste stroške, ki so izrazito povezani z obsegom poslovanja, stolpca 1 in 2 pa pusti prazna.
IV. KAPITALSKA ZAHTEVA
Razdelek IV vključuje stolpec št. 7, s podatkom o višini kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane po enostavnem pristopu.
Stolpec 7 – Kapitalska zahteva
Stolpec 7 se nanaša na:
– 5. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določa način izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje po enostavnem pristopu;
– 6. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določa način izračuna osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po enostavnem pristopu.
Vnese se znesek kapitalske zahteve za operativno tveganje v višini 15% od osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje oziroma kot sledi iz matematične formule:

Kjer je:

KZ(ep)         = Kapitalska zahteva za operativno
                 tveganje izračunana po enostavnem
                 pristopu
ČONP           = Vsota čistih obrestnih in neobrestnih
                 prihodkov v obdobju preteklih treh
                 poslovnih let
N              = Število preteklih treh poslovnih let,
                 pri katerih je vsota čistih obrestnih
                 in neobrestnih prihodkov pozitivna

Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje se izračuna tako, da se sešteje vrednosti vsot čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov v stolpcih 1, 2 in 3 iz razdelka A – enostavni pristop ter jih deli s tri. Če je vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov v posameznem stolpcu negativna ali enaka nič, se tega podatka pri izračunu triletnega povprečja ne upošteva (podatek se ne upošteva ne v števcu ne v imenovalcu matematične formule za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje).
Borznoposredniška družba iz petega odstavka 3. člena sklepa o operativnem tveganju v stolpec 7 vnese znesek, ki predstavlja 25% zneska iz stolpca 3, v skladu s šestim odstavkom 3. člena sklepa o operativnem tveganju.
B – STANDARDIZIRANI PRISTOP
II. VSOTA OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH PRIHODKOV PO POSLOVNIH LETIH
Razdelek II vključuje stolpce 1, 2 in 3 s podatki o osnovi za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu, po posameznih poslovnih področjih in poslovnih letih. Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu, za posamezno poslovno področje, je vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov tega poslovnega leta.
Stolpci 1 do 3 – Poslovno leto (x-3, x-2, x-1)
Stolpci 1 do 3 se nanašajo na:
– 7. člena sklepa o operativnem tveganju, ki podaja natančnejšo razlago vsebine vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje;
– 8. in 9. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določajo natančnejša pravila glede prilagoditve vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje;
– četrti odstavek 11. člena ter 13. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določata pravila za oblikovanje poslovnih področij borznoposredniške družbe pri standardiziranem pristopu.
Vnese se osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu (vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov) po posameznih poslovnih področjih za vsako poslovno leto posebej, in sicer:
– v stolpec 1, za poslovno leto x – 3,
– v stolpec 2, za poslovno leto x – 2,
– v stolpec 3, za poslovno leto x – 1,
pri čemer "x" pomeni tekoče poslovno leto.
IV. KAPITALSKA ZAHTEVA
Razdelek IV vključuje stolpec št. 7 s podatkom o višini kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane po standardiziranem pristopu.
Stolpec 7 – Kapitalska zahteva
Stolpec 7 se nanaša na:
– 11. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določa način izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu;
– 12. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določa način izračuna osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po standardiziranem pristopu.
Vnese se znesek kapitalske zahteve za operativno tveganje izračunane po standardiziranem pristopu v višini povprečja letnih kapitalskih zahtev za zadnja tri poslovna leta pred letom, za katerega se izračuna kapitalska zahteva za operativno tveganje oziroma, kot sledi iz matematične formule:

Kjer je:

KZ(sp)   = Kapitalska zahteva za operativno tveganje
           izračunana po standardiziranem pristopu
ČONP     = Vsota čistih obrestnih in neobrestnih
           prihodkov v okviru posameznega poslovnega
           leta za vsako poslovno področje
PP %     = Utež tveganja določena za posamezno poslovno
           področje

Kapitalska zahteva za operativno tveganje izračunana po standardiziranem pristopu se izračuna tako, da se seštevek letnih kapitalskih zahtev za operativno tveganje deli s tri.
Letna kapitalska zahteva za operativno tveganje je seštevek kapitalskih zahtev poslovnih področij v okviru posameznega poslovnega leta. Če je letna kapitalska zahteva za operativno tveganje negativna, se njena vrednost prilagodi na 0 ter hkrati upošteva pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje.
Kapitalska zahteva za posamezno poslovno področje, posameznega poslovnega leta je enaka zmnožku odstotka, določenega za to poslovno področje, in njegove osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje. Odstotki po poslovnih področjih so:
1. Podjetniško financiranje in finančno svetovanje: 18%,
2. Trgovanje in prodaja na veliko ima utež tveganja: 18%,
3. Posli z vrednostnimi papirji na drobno: 12%,
4. Komercialno bančništvo: 15%,
5. Opravljanje storitev na drobno: 12%,
6. Plačila in poravnava: 18%,
7. Agentske storitve: 15%,
8. Upravljanje premoženja: 12%.
C – NAPREDNI PRISTOP
II. VSOTA OBRESTNIH IN NEOBRESTNIH PRIHODKOV PO POSLOVNIH LETIH
Razdelek II vključuje stolpce 1, 2 in 3 s podatki o vsoti čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. Stolpce izpolni borznoposredniška družba, ki uporablja kombinacijo naprednega in enostavnega pristopa ali naprednega in standardiziranega pristopa iz 26. člena sklepa o operativnem tveganju.
Stolpci 1 do 3 – Poslovno leto (x-3, x-2, x-1)
Stolpci 1 do 3 se v odvisnosti od uporabljene kombinacije naprednega pristopa z nižje razvitimi pristopi nanašajo na:
– 7. člen sklepa o operativnem tveganju, ki podaja natančnejšo razlago vsebine vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje;
– 8. in 9. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določajo natančnejša pravila glede prilagoditve vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za namen izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje.
– četrti odstavek 11. člena ter 13. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določata pravila za oblikovanje poslovnih področij borznoposredniške družbe pri standardiziranem pristopu.
Vnese se vrednost vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov za tisti del poslov za katere se uporablja enostavni pristop oziroma standardizirani pristop za vsako poslovno leto posebej, in sicer:
– v stolpec 1, za poslovno leto x – 3,
– v stolpec 2, za poslovno leto x – 2,
– v stolpec 3, za poslovno leto x – 1,
pri čemer "x" pomeni tekoče poslovno leto.
IV. KAPITALSKA ZAHTEVA
Razdelek IV vključuje stolpec 7 s podatkom o višini kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane po naprednem pristopu, kot je določeno v oddelku 2.5. sklepa o operativnem tveganju.
Stolpec 7 – Kapitalska zahteva
Stolpec 7 se nanaša na:
– 15. ter 17. do 21. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določajo način izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem pristopu;
– 22. in 23. člen sklepa o operativnem tveganju, ki določata pravila za zmanjšanje kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem pristopu iz naslova učinkov zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem.
Vnese se znesek kapitalske zahteve za operativno tveganje izračunane po naprednem pristopu. Znesek upošteva zmanjšanje kapitalske zahteve za pričakovano izgubo ter iz naslova priznanja učinkov zavarovanja pred operativnim tveganjem (stolpec 7 = stolpec 9 – stolpec 10 – stolpec 11).
V primeru kombinirane uporabe različnih pristopov se vnese seštevek delnih kapitalskih zahtev, izračunanih po posameznih pristopih.
V. ELEMENTI KAPITALSKE ZAHTEVE IZRAČUNANE PO NAPREDNEM PRISTOPU
Stolpec 8 – Iz naslova metodologije za medsebojno porazdelitev kapitalske zahteve
Stolpec 8 se nanaša na točko (a) šestega odstavka 24. člena sklepa o operativnem tveganju. Vnese se znesek kapitalske zahteve, ki je za borznoposredniško družbo določen na podlagi metodologije za porazdelitev kapitalske zahteve med članice investicijske skupine.
Stolpec 9 – Kapitalska zahteva pred zmanjšanjem zaradi neupoštevanja pričakovane izgube in /ali zaradi priznanja učinkov zavarovanja pred operativnim tveganjem
Vnese se znesek kapitalske zahteve za operativno tveganje, ki ne upošteva zmanjšanja iz naslova pričakovane izgube in/ali priznanja učinkov zavarovanja pred operativnim tveganjem (seštevek vrednosti iz stolpcev 7, 10 in 11).
Stolpec 10 – Zmanjšanje kapitalske zahteve iz naslova neupoštevanja pričakovane izgube
Stolpec 10 se nanaša na prvi odstavek 17. člena sklepa o operativnem tveganju, ki določa pravila upoštevanja pričakovane in nepričakovane izgube pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje. Vnese se znesek zmanjšanja kapitalske zahteve iz naslova neupoštevanja pričakovane izgube iz operativnega tveganja, ker je le-ta obvladovana na drug ustrezen način.
Stolpec 11 – Zmanjšanje kapitalske zahteve zaradi priznanja učinkov priznane oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem
V stolpec 11 se vnese znesek zmanjšanja kapitalske zahteve iz naslova priznanih učinkov zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem v skladu s prvim in četrtim odstavkom 22. člena sklepa o operativnem tveganju.
Stolpec 12 – Od tega: zaradi priznanja učinkov zavarovalne police
V stolpec 12 se vnese znesek zmanjšanja kapitalske zahteve iz naslova priznanih učinkov zavarovalne police v skladu s prvim odstavkom 22. člena sklepa o operativnem tveganju.
Stolpec 13 – Odstotek upoštevanja omejitve za zmanjšanje kapitalske zahteve
V Stolpec 13 se vnese odstotek zmanjšanja kapitalske zahteve zaradi priznanja učinkov zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem v skladu s 23. členom sklepa o operativnem tveganju, ki določa zgornjo mejo zmanjšanja kapitalske zahteve zaradi priznanja učinkov zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem. Odstotek zmanjšanja kapitalske zahteve ne sme presegati 20% kapitalske zahteve za operativno tveganje pred priznanjem zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem.

(1) Kapitalska zahteva iz vrstice A-enostavni pristop in 7. stolpca obrazca OPR se vnese v vrstico 2.4.1. obrazca CA.
(2) Kapitalska zahteva iz vrstice B-standardizirani pristop in 7. stolpca obrazca OPR se vnese v vrstico 2.4.2. obrazca CA.
(3) Kapitalska zahteva iz vrstice C-napredni pristop in 7. stolpca obrazca OPR se vnese v vrstico 2.4.3. obrazca CA.

(1) Obrazec OPR Bruto izgube vsebuje delne in zbirne notranje podatke o izgubah iz operativnega tveganja, ki jih je borznoposredniška družba realizirala v preteklem letu. Borznoposredniška družba poroča bruto izgube po poslovnih področjih ter po različnih vrstah škodnih dogodkov.
(2) Bruto izguba je znesek prvotne izgube, brez upoštevanja kakršnih koli povračil iz naslova pripadajočega dogodka.
(3) Obrazec OPR Bruto izgube izpolni samo borznoposredniška družba, ki uporablja napredni pristop iz oddelka 2.5. sklepa o operativnem tveganju.
(4) Obrazec OPR Bruto izgube vsebuje 10 stolpcev, katerih vsebina je naslednja:
I. RAZPOREDITEV IZGUB PO POSLOVNIH PODROČJIH
Razdelek I vključuje naslednje osnovne vrstice:
1 – podjetniško financiranje in finančno svetovanje,
2 – trgovanje in prodaja na veliko,
3 – posli z vrednostnimi papirji na drobno,
4 – komercialno bančništvo,
5 – opravljanje storitev na drobno,
6 – plačila in poravnava,
7 – agentske storitve,
8 – upravljanje premoženja,
9 – skupaj po poslovnih področjih.
II. VRSTE ŠKODNIH DOGODKOV
Razdelek II vključuje stolpce od 1 do 7 z delnimi in zbirnimi podatki o različnih vrstah škodnih dogodkov iz operativnega tveganja, ki jih je borznoposredniška družba realizirala po poslovnih področjih.
Stolpci od 1 do 7 – Vrste škodnih dogodkov
Stolpci od 1 do 7 se nanašajo na drugi odstavek 18. člena sklepa o operativnem tveganju. Vnese se podatke o:
– številu škodnih dogodkov;
– celotnem znesku izgube;
– največji posamični izgubi,
in sicer po vrstah škodnih dogodkov ter posameznih poslovnih področjih.
Število dogodkov. Vnese se število škodnih dogodkov, ki jih je borznoposredniška družba realizirala po posameznih poslovnih področjih. Če je škodni dogodek vplival na več poslovnih področij hkrati, ga mora borznoposredniška družba poročati samo pri tistih poslovnih področjih, kjer izguba iz operativnega tveganja preseže mejo za zbiranje škodnih dogodkov iz stolpca 9 tega obrazca.
Zbirni podatek o številu škodnih dogodkov po poslovnih področjih (vrstica 9) se nanaša na seštevek škodnih dogodkov vseh poslovnih področij iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka v stolpcih od 1 do 7.
Celoten znesek izgube. Vnese se celoten, nezaokrožen znesek izgube iz operativnega tveganja iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka, po posameznih poslovnih področjih.
Zbirni podatek o celotnem znesku izgube po poslovnih področjih (vrstica 9) je seštevek celotnih zneskov izgube vseh poslovnih področij iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka v stolpcih od 1 do 7.
Največja posamična izguba. Vnese se največja, nezaokrožena posamična izguba, ki je bila realizirana v okviru posameznega poslovnega področja.
Zbirni podatek o največji posamični izgubi po poslovnih področjih (vrstica 9) je največja posamična izguba na poslovnih področjih iz naslova posamezne vrste škodnega dogodka v stolpcih od 1 do 7.
III. SKUPAJ PO VRSTAH DOGODKOV
Razdelek III vključuje stolpec 8 s podatki o različnih vrstah škodnih dogodkov, ki jih je borznoposredniška družba realizirala na posameznem poslovnem področju.
Stolpec 8 – Skupaj po vrstah dogodkov
Stolpec 8 predstavlja:
– seštevek števila dogodkov po posameznem poslovnem področju;
– seštevek celotnih zneskov izgube po posameznem poslovnem področju;
– največjo posamično izgubo posamičnega poslovnega področja.
IV. MEJE IZGUB ZA ZBIRANJE DOGODKOV
Razdelek IV vključuje stolpca 9 in 10 s podatki o mejah izgub iz operativnega tveganja, ki jih borznoposredniška družba opredeli za namen zbiranja podatkov o notranjih izgubah.
Stolpec 9 – Najnižja meja izgub
Stolpec 9 se nanaša na četrti odstavek 18. člena sklepa o operativnem tveganju. Vnese se znesek spodnje meje izgube za namen zbiranja podatkov o notranjih izgubah po posameznem poslovnem področju.
Stolpec 10 – Najvišja meja izgub
Stolpec 10 se izpolnjuje samo, če borznoposredniška družba, za namen zbiranja podatkov o notranjih izgubah v okviru posameznega poslovnega področja, opredeli več meja izgub iz operativnega tveganja, po vrstah škodnih dogodkov. V tem primeru, se vnese najvišjo izmed določenih meja izgub, v okviru posameznega poslovnega področja.

(1) Borznoposredniška družba mora razviti ustrezne sisteme in postopke za izračun in spremljanje kapitala in kapitalskih zahtev za posamezna tveganja ter zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Agenciji.
(2) Borznoposredniška družba mora za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena Agenciji predložiti poročilo o kapitalu in kapitalskih zahtevah za posamezna tveganja v naslednjih obdobjih:
1. borznoposredniška družba iz 152. člena ZTFI po stanju na zadnji dan vsakega meseca,
2. borznoposredniška družba iz prvega odstavka 153. člena ZTFI po stanju na zadnji dan vsakega trimesečja,
3. borznoposredniška družba iz drugega odstavka 153. člena ZTFI po stanju na zadnji dan vsakega polletja.
(3) Borznoposredniška družba poroča Agenciji o podatkih iz drugega odstavka tega člena v elektronski obliki preko spletne strani Agencije oziroma preko aplikacije ATVPP, ki je dosegljiva na spletni strani Agencije, skupaj z navodili za njeno uporabo.
(4) Če posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka zaradi izpada povezave oziroma nedelovanja sistema elektronskega poročanja ni omogočeno, mora borznoposredniška družba o tem najkasneje v roku za predložitev poročila pisno obvestiti Agencijo in ji ustrezno dokumentacijo posredovati v pisni obliki v roku dveh delovnih dni po preteku roka za oddajo poročila. Takoj po vzpostavitvi povezave oziroma takoj po začetku delovanja sistema za elektronsko poročanje mora borznoposredniška družba podatke, ki so bili posredovani v pisni obliki, Agenciji sporočiti tudi na način iz prejšnjega odstavka.
(5) Na posamični podlagi je rok za predložitev poročil o kapitalu in kapitalskih zahtevah za posamezna tveganja do 25. dne v naslednjem mesecu.
(6) Na konsolidirani podlagi je rok za predložitev poročil o kapitalu in kapitalskih zahtevah za posamezna tveganja najkasneje:
– do 31. 3. tekočega leta za stanje na dan 31.12. preteklega leta,
– do 31. 8. za stanje na dan 30. 6. tekočega leta.
(7) V primeru posebne zahteve Agencije mora borznoposredniška družba poročila iz četrtega in petega odstavka tega člena izdelati tudi po stanju na dan in v roku, ki ju določi Agencija.
(8) Ne glede na določbe drugega, četrtega in petega odstavka tega člena mora borznoposredniška družba, ki uporablja napredni pristop, obrazec OPR Bruto izgube izdelati in predložiti le, če to zahteva Agencija.

(1) Borznoposredniška družba, ki začne uporabljati pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, izdela prvo poročilo za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve ter za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju po stanju konec prvega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je začela navedeni pristop uporabljati.
(2) Z dnem začetka uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 106/07).

Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. decembra 2009.