Na podlagi 61., 98. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18., 86. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 18. redni seji dne 27. 11. 2008 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/4 popr. 103/05 in 17/06; 64/07 Odl. US: U-I-116/05-21), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za komunalno ureditev naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas – Reteče (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN določa mejo ureditvenega območja OPPN, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja posegov, program opremljanja zemljišč za gradnjo,obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.

OPPN je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 6073 – 13, oktobra 2008, na podlagi idejnega projekta "Zamenjava vodovoda, izgradnja kanalizacije s čistilno napravo in izgradnja plinovoda v naseljih Godešič, Reteče in Gorenja vas - Reteče", ki ga je izdelal Hidrosvet, d.o.o, Celje, št. projekta 128/04, avgust 2004.

(1) OPPN iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega:
a) odlok o OPPN
b) obrazložitev OPPN z naslednjo vsebino:
– obrazložitev in utemeljitev OPPN;
– povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Škofja Loka;
– opis prostorskih pogojev za izgradnjo načrtovane infrastrukture;
– tehnični opis predvidenih komunalno energetskih vodov in naprav;
– pogoji za prometno in komunalno urejanje prostora;
– prostorske ureditve po posameznih področjih;
– opis ureditvenega območja OPPN;
– podatke o označbi, površini in vrsti rabe zemljišč;
– elemente za zakoličbo;
– vrednost investicije za izvedbo OPPN;
– etapnost izvajanja OPPN in tolerance;
– program opremljanja stavbnih zemljišč.
c) smernice nosilcev urejanja prostora za načrtovanje OPPN
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje grafične načrte:
– spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1:5000;
– prostorski ureditveni pogoji za podeželje Občine Škofja Loka z vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1:5000;
– namenska raba in ureditvena območja naselij iz prostorskega plana občine, M 1:5000;
– pregledna karta grafičnih prilog, M:5000;
– ureditvena situacija, M 1:1000;
– komunalna in energetska ureditev, M 1:1000;
– prikaz posega in ureditvenega območja OPPN na katastrskem načrtu, M 1:1000;
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000;
– načrt gradbene parcele, M 1:500;
– tehnične elemente za zakoličbo ureditvenega območja OPPN, M1:1000.

(1) Območje OPPN obsega površine, potrebne za izgradnjo in obratovanje načrtovanega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo ter omrežja javne razsvetljave, vključno z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi objekti in ureditvijo pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture, na katerih se po izvedbi posegov na njih vzpostavi prejšnje stanje (razen na območju predvidene ČN).
(2) Območje OPPN zajema površino do 3,0 m obojestransko od osi predvidenega kanalizacijskega omrežja na odsekih kanalizacije dimenzije do 700 mm, 4,0 m obojestransko od osi predvidenega kanalizacijskega omrežja na odsekih kanalizacije dimenzije nad 700 mm in 1,0 m obojestransko od osi vodovodnega omrežja in omrežja javne razsvetljave. Na mestih, kjer se v strjenih naseljih pojavljajo prostorske ovire oziroma ožine, se lahko na takih mestih območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zoži in prilagodi stanju na terenu tako, da bo še omogočena gradnja, obratovanje in vzdrževanje komunalno energetske infrastrukture in naprav. Predvidi se ustrezen način gradnje, ki omogoča izkope v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene).
(3) Območje OPPN se nahaja na območju Občine Škofja Loka in obsega naslednja zemljišča in dele zemljišč:
K.o. Godešič (2031):
-116, 118/2, 118/3, 12/1, 12/4, -121, -122, 123/2, -124, -125, 1366/2, 1368/2, 1368/3, 1370/1, 1373/1, 1373/2, 1374/1, 1374/2, 1374/3, 1376, 1377/2, 1377/3, 1377/4, 1377/5, 1377/7, 1378/2, 1385, 1388/1, 14/5, -16/2, 19/7, 2/1, 20/10, 20/11, 20/12, 20/14, 20/7, 20/8, 20/9, 252, 253, 260/1, 260/2, 261, 292/1, 293/2, 3/1, 3/2, 32/2, 32/3, 33/3, 33/4, 352/2, 36/5, 4, 402/28, 402/29, 402/53, 402/54, 402/67, 409/1, 409/4, 409/5, 411/1, 414/1, 414/15, 414/16, 414/18, 414/2, 414/24, 414/27, 414/29, 415, 416, 418/1, 419/1, 419/3, 42/2, 420, 422/1, 422/10, 424, 475, 477/8, -48, 480/3, 480/4, 480/5, 480/8, 480/9, 481/2, 481/3, 481/5, 484/2, 484/3, 489/2, 491, 495, 496, 497/2, 497/3, 499, 505/2, 510/1, 510/2, 513/2, 520/1, 558/1, 558/2, 559, 56/2, 58/1, -59, -6, 6/2, 64/1, 69, 73/1, 73/2, 79/3, 79/4, 80, 83, 84/2, -89, 89/2, 93, 96, 99, 1363/2, 126, 108/1, 102.
K.o. Reteče (2032):
- 1, 1/1, 1/7, 1002, 101/1, 101/4, 102/2, 103, 1050/2, 1052/1, 1052/3, 1054, 1056, 1057, 1058/1, 1058/3, 1071, 1075/1, 1075/2, 1075/3, 1075/4, 1075/7, 1075/8, 1075/10, 1077/1, 1077/20, 1077/22, 1077/3, 1077/4, 1077/7, 1079, 1080, 1081/1, 1081/2, 1083, 109/2, 112, 113, 114/1, 114/2, -116, 118, 119, 12/2, 13/2, -131, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5, 14/6, 14/7, 14/8, 14/9, -147, -15, 15/1, 155, 156/2, -159, -163, 17/1, 17/2, 17/4, 17/5, 17/6, -171, 18/1, 18/2, -189, 19, -195, -21, 21/1, 21/4, 21/7, 21/8, 21/9, 22/1, -23, 23/2, 23/9, 23/10, 24/1, 24/2, 25/1, 25/2, 260/1, 260/12, 260/14, 260/19, 260/23, 260/28, 260/3, 260/6, 262/4, 266, 267/1, 267/12, 267/14, 267/2, 267/5, 267/8, 268/1, 268/2, 27/1, 27/2, 272/1, 273/1, 273/2, 273/3, 273/7, 273/8, 273/9, 28/1, 28/2, -29, -3, 3/10, 3/12, 3/14, 3/16, 3/2, 3/22, 3/23, 3/24, 3/25, 3/3, 3/4, 3/7, 3/8, 3/9, 30, -30, 31/1, 31/2, -32, 32/1, 32/2, 34, 35/1, 35/2, 36/1, 36/2, 37/3, 38/2, 38/4, 39/1, 39/4, 4/1, 4/3, 4/4, 4/5, 4/6, 4/7, 45/4, 47/1, 47/10, 47/5, 47/8, 47/9, 49/10, 49/11, 49/3, 49/5, 50/2, 51/1, 51/3, 51/4, 51/5, 53/6, 53/7, 53/8, 56/1, 56/10, 56/11, 56/12, 56/13, 56/15, 56/16, 56/17, 56/2, 56/21, 56/22, 56/23, 56/24, 56/25, 56/26, 56/27, 56/28, 56/29, 56/3, 56/30, 56/31, 56/32, 56/33, 56/4, 56/5, 56/6, 56/7, 56/8, 56/9, 57/11, 57/18, 57/8, 57/9, 58, 6/1, 6/2, 6/4, 6/5, 60/60, 60/91, 63, 64, 68, -69, 70, 71/5, 72/2, 72/4, -74, 74/1, 74/2, 76/1, 76/2, 76/3, 77/2, 78/2, 817/3, 818, 819/1, 819/2, 819/3, 821/2, 823/1, 823/4, 825/4, 828, 829/1, 83/1, 83/2, 83/5, 83/6, 830/1, 830/2, 830/3, 830/4, 831/4, 833/2, 833/5, 833/7, 833/8, 835/2, 835/3, 837/3, 837/4, 837/5, 84, 843/1, 843/11, 843/2, 843/3, 843/4, 843/5, 843/6, 843/7, 843/8, 843/9, 843/13, 846/19, 846/21, 846/23, 846/4, 846/5, 846/8, 846/25, 849/11, 849/12, 851/6, 851/7, 851/8, 865/3, 866, 870/6, 872/1, 872/2, 872/3, 88/2, 894/2, 894/7, 896/3, -9, 945, 946/2, 946/3, 947/1, 962, 964/1, 964/2, 965, 967, 968, 969, 970, 971, 976/4, 978, 979, 980, 981, 983, 984/1, 984/2, 984/4, 985/3, 985/6, 986/17, 987/11, 987/14, 987/15, 987/16, 987/17, 987/6, 987/8, 988/6, 988/7, 989/3, 989/4, 990/1, 990/3, 990/4, 990/5, 991/1, 991/2, 993, 998, 999, 9/1, 9/2, 977/1, 977/2,1051, 71/6, 71/7, 77/3, 17/3, 1068/1, 1068/2, 843/12, 846/24, 3/1, 977/1, 977/2, -141, 1076/2, 987/5.
(4) Poleg zemljišč ali delov zemljišč navedenih v tretjem odstavku tega člena bodo vplivi zaradi gradnje in obratovanja načrtovane komunalno energetske infrastrukture tudi na naslednjih zemljiščih ali delih zemljišč, na katerih velja Občinski podrobni prostorski načrt za posodobitev primarnega vodovoda Trata – Reteče (Uradni list RS, št. 87/07):
K.o. Godešič:
1378/2, 123/2, 118/2, 73/1, 69, 1388/1, 1368/2, 17/5, 487, 505/2, 1374/3, 491, 496, 513/2, -122, 420, 520/1, 510/1.
K.o. Reteče:
1083, 1077/3, 88/2, 25/1, 24/2, 27/1, 28/1, 35/1, 36/1, 1077/1, 39/4, 45/3, 45/4, 47/10, 47/5, 1058/1, 849/5, 849/4, 985/3, 831/4, 1057, 38/2, 38/4, -2/2, 1075/4.
(5) Načrtovana komunalna infrastruktura in pripadajoči objekti tangirajo naslednja zemljišča:
a) Kanalizacijsko omrežje
K.o. Godešič:
99, 96, 93, 89/2, 84/2, 83, 80, 79/4, 79/3, 73/1, 69, 64/1, 499, 495, 484/3, 484/2, 481/5, 481/3, 481/2, 480/9, 480/8, 480/5, 480/4, 480/3, 477/8, 424, 422/10, 422/1, 418/1, 416, 415, 409/1, 33/4, 33/3, 32/3, 3/2, 3/1, 292/1, 261, 260/2, 253, 20/14, 20/12, 20/11, 20/10, 2/1, 1388/1, 1385, 1378/2, 1377/7, 1377/3, 1377/2, 1376, 1374/3, 1374/2, 1374/1, 1373/2, 1370/1, 1368/3, 1368/2, -6, 1363/2, 1366/2, 422/10.
K.o. Reteče:
991/2, 991/1, 990/5, 990/4, 990/3, 990/1, 989/4, 988/7, 988/6, 987/8, 987/6, 987/15, 987/14, 987/11, 986/17, 985/3, 984/1, 983, 981, 980, 979, 978, 976/4, 971, 970, 969, 968, 967, 965, 964/2, 964/1, 962, 947/1, 9/1, 894/7, 866, 851/8, 851/7, 851/6, 846/8, 846/6, 846/5, 846/4, 846/25, 846/23, 846/21, 846/19, 843/13, 843/8, 843/6, 843/5, 843/2, 837/5, 837/4, 837/3, 835/2, 835/3, 833/8, 833/2, 83/2, 819/3, 818, 77/2, 76/2, 76/1, 72/2, 71/6, 71/7, 6/1, 57/9, 57/8, 56/9, 56/8, 56/7, 56/6, 56/5, 56/4, 56/25, 56/12, 56/11, 56/10, 56/1, 53/6, 51/5, 51/4, 51/3, 49/5, 49/11, 47/9, 47/8, 47/1, 4/5, 4/4, 4/3, 4/1, 38/2, 38/4, 37/3, 36/2, 35/2, 32/2, 31/2, 3/8, 3/7, 3/4, 3/3, 3/22, 3/2, 3/12, 3/10, 28/2, 273/2, 273/1, 27/2, 267/2, 267/1, 260/3, 260/19, 260/1, 25/2, 24/1, 23/2, 23/9, 23/10, 22/1, 21/4, 19, 18/2, 17/2, 17/1, 14/9, 14/8, 14/7, 14/6, 14/5, 14/4, 14/3, 14/2, 14/1, 119, 114/2, 114/1, 109/2, 1081/1, 1079, 1077/7, 1077/4, 1077/20, 1077/1, 1075/7, 1075/4, 1075/1, 1071, 1058/3, 1058/1, 1057, 1056, 1054, 1052/3, 1052/1, 1050/2, 103, 102/2, 101/4, 101/1, 1/1, -32, -171, -163, -15, -147, -131, -116, -1, 9/1, 9/2, 18/1, 1051, 989/3,53/7, 3/1, 3/25, 1068/1, 1068/2, 63, 49/3, 985/6, 3/23.
b) Čistilna naprava
981, 983, obe k.o. Reteče
– električni priključek do čistilne naprave
977/1, 977/2, 981, -141, vse k.o. Reteče
– vodovodni priključek do čistilne naprave
981, 983, 984/1, 1077/7, vse k.o Reteče
– iztok iz čistilne naprave
981, 983, 999, 1076/2, vse k.o. Reteče
c) Zadrževalna bazena deževnih vod
Zadrževalni bazen deževnih vod ZBDV 1
6/1, 9/1, obe k.o. Reteče
– iztok iz ZBDV 1
6/1, 60/60, 58, 57/11, 14/7, 14/1, vse k.o. Reteče
– električni priključek do zadrževalnega bazena deževnih vod ZBDV 1
14/6, 14/1, 9/8, vse k.o. Reteče
Zadrževalni bazen deževnih vod ZBDV 2
981, 983, obe k.o. Reteče
č) Črpališča
Črpališče 1
1376, k.o. Godešič
– električni priključek do črpališča 1
1376, 352/2, -59, vse k.o. Godešič
Črpališče 2
409/1, k.o. Godešič
– električni priključek do črpališča 2
409/1, 1373/2, obe k.o. Godešič
Črpališče 3
1373/2, k.o. Godešič
– električni priključek do črpališča 3
– 89, 1373/2, obe k.o. Godešič
Črpališče 4
1075/1, k.o. Reteče
– električni priključek do črpališča 4
17/3, 1075/1, obe k.o. Reteče
d) Razbremenilni objekti
Razbremenilnik R1
1374/3, k.o. Godešič
– razbremenilna cev iz razbremenilnika R1
402/29, 402/54, 402/67, 415, 1374/3, vse k.o. Godešič
Razbremenilnik R2
1075/1, k.o. Reteče
– razbremenilna cev iz razbremenilnika R2
63, 57/18, 1075/1, vse k.o. Reteče
e) Sekundarno vodovodno omrežje
K.o. Godešič:
80, 73/2, 73/1, 6/2, 58/1, 56/2, 520/1, 480/9, 477/8, 475, 420, 418/1, 415, 414/27, 414/2, 414/18, 414/16, 414/15, 4, 2/1, 1388/1, 1385, 1377/4, 1377/3, 1377/2, 1376, 1374/3, 1374/2, 1370/1, 1368/3, 1368/2, 12/4, 12/1, -6, -48, -16/2, 14/5, -124, 1363/2, 1366/2, 20/14, 20/12, 20/11, 20/10, 20/9, 20/8, 20/7, 19/7, 14/5.
K.o. Reteče
993, 990/4, 989/4, 989/3, 988/7, 988/6, 987/8, 987/6, 987/17, 987/15, 987/14, 987/11, 986/17, 985/3, 984/2, 947/1, 946/3, 946/2, 896/3, 894/7, 894/2, 851/8, 851/6, 846/8, 846/6, 846/5, 846/4, 846/23, 846/21, 846/19, 843/4, 843/2, 837/5, 837/4, 837/3, 835/2, 835/3, 833/8, 833/7, 833/5, 833/2, 830/4, 830/2, 830/1, 829/1, 823/4, 823/1, 821/2, 819/2, 819/1, 817/3, 57/9, 56/9, 56/8, 56/7, 56/6, 56/5, 56/4, 56/32, 56/31, 56/30, 56/3, 56/29, 56/28, 56/27, 56/26, 56/2, 56/17, 56/13, 56/12, 56/11, 56/10, 53/8, 53/7, 53/6, 51/5, 51/4, 51/3, 51/1, 47/5, 4/4, 4/1, 39/4, 38/2, 31/1, 30, 3/9, 3/4, 3/2, 3/10, 273/2, 273/1, 267/8, 267/5, 267/2, 267/1, 266, 260/3, 260/23, 260/19, 260/12, 260/1, 25/2, 22/1, 18/2, 18/1, 17/2, 17/1, 156/2, 155, 14/8, 14/7, 14/6, 14/5, 14/4, 14/3, 14/2, 14/1, 119, 118, 114/2, 113, 109/2, 1081/1, 1077/7, 1077/4, 1077/20, 1077/1, 1075/4, 1075/3, 1075/1, 1071, 1058/3, 1058/1, 1057, 1056, 1052/1, 1050/2, 103, 102/2, 1/1, -30, -29, -195, -189, -163, -159, -15, -147, -1, 268/1, 267/14, 846/25, 1068/1, 1068/2.
f) Javna razsvetljava
K.o. Godešič:
99, 96, 93, 481/5, 480/9, 480/8, 477/8, 475, 44, 420, 419/3, 415, 36/5, 261, 2/1, 1388/1, 1385, 1378/2, 1377/7, 1377/3, 1377/2, 1376, 1374/3, 1374/2, 1373/2, 1370/1, 1368/3, 1368/2, 123/2, -6, -124, 1363/2, 1366/2.
K.o. Reteče:
990/4, 989/4, 989/3, 988/7, 988/6, 987/8, 987/15, 987/14, 987/11, 986/17, 985/3, 976/4, 894/7, 894/2, 88/2, 872/3, 872/2, 866, 851/8, 851/7, 851/6, 846/6, 846/5, 846/21, 846/19, 843/8, 843/6, 843/5, 84, 837/5, 837/4, 83/6, 83/5, 83/1, 76/1, 71/5, 71/7, 64, 63, 6/1, 56/9, 56/8, 56/7, 56/6, 56/5, 56/4, 56/32, 56/28, 56/27, 56/26, 56/24, 56/17, 56/13, 56/12, 56/11, 56/10, 53/7, 53/6, 47/10, 4/5, 4/3, 4/1, 36/1, 35/1, 34, 32/1, 31/1, 30, 3/4, 3/3, 3/25, 3/23, 3/2, 3/10, 3/1, 28/1, 273/2, 273/1, 27/1, 267/3, 267/2, 260/4, 260/3, 260/26, 260/13, 260/1, 25/2, 25/1, 24/2, 22/1, 19, 18/2, 18/1, 14/8, 14/7, 14/1, 13/2, 12/2, 1083, 1081/1, 1080, 1077/7, 1077/3, 1077/22, 1077/1, 1075/8, 1075/4, 1075/3, 1075/2, 1075/1, 1071, 1058/3, 1058/1, 1057, 1056, 1054, 1052/3, 1052/1, 1/7, 1/1, -9, -32, -3, -163, -15, -147, -131, -1, 1050/2, 1077/20, 1077/4, 947/1, 870/6, 843/13, 846/25, 1068/1, 1068/2.

(1) S tem OPPN se ureja posodobitev sekundarnega vodovodnega omrežja, izgradnja kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo in pripadajočimi funkcionalnimi objekti ter posodobitev javne razsvetljave, z vso z pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. Pred začetkom gradbenih del je potrebno izdelati projektno dokumentacijo in ugotoviti vsa križanja obstoječih kablov in vodov s traso načrtovanih infrastrukturnih objektov. Gradnjo načrtovane komunalno energetske infrastrukture je treba izvajati istočasno.
(2) Posodobitev sekundarnih vodovodov
Zaradi dotrajanosti obstoječega sekundarnega vodovodnega omrežja, neustrezne oskrbe s sanitarno in požarno vodo, je treba na celotnem območju naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas - Reteče posodobiti obstoječe sekundarno vodovodno omrežje.
Zgradi se sekundarne vodovode iz nodularne litine dimenzije DN 100 mm, ki se jih naveže na posodobljen primarni vodovod Trata–Reteče. Sekundarne vodovode se v območju naselij poveže v krožne zanke.
Predvideni sekundarni vodovodi bodo potekali po obstoječih trasah. Na nekaterih odsekih, kjer obstoječi vodovodi potekajo po zasebnih zemljiščih, se jih prestavi v javne prometne površine. Na mestih, kjer predvideni vodovodi ne bodo potekali po obstoječih trasah, je treba zagotoviti prevezavo hišnih priključkov. Prevezave se izvedejo le v primeru, da se obstoječe sekundarne vodovode z izgradnjo vodovodov po tem odloku ukine. V nasprotnem primeru se prevezovanje hišnih priključkov ne izvede.
Predvidene sekundarne vodovode se opremi z zasuni, nadtalnimi hidranti in jaški.
Za požarne namene je treba na ustreznih razdaljah predvideti nadtalne hidrante.
(3) Izgradnja kanalizacijskega omrežja
Na območju naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas - Reteče se zgradi kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo, dvema razbremenilnikoma, dvema zadrževalnima bazenoma deževnih vod in štirimi črpališči. Kanalizacijsko omrežje se predvidi večinoma v mešanem sistemu, z izjemo manjših področij, kjer je predviden ločen sistem odvajanja odpadne vode.
Ločen sistem kanalizacije je predviden na zahodnem in osrednjem delu naselja Godešič, južno od regionalne ceste R1 – 210/1078 Škofja Loka–Jeprca, kjer se bodo padavinske vode odvajale po obstoječem kanalu v odvodnik – potok Strugo in na območju proizvodnih dejavnosti. Na vseh preostalih območjih naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas - Reteče je treba vso čisto padavinsko vodo iz streh in površin, ki niso namenjene prometu, ponikati.
Zgradi se naslednje kanale s funkcionalnimi objekti:
– Glavni zbirni kanal
Glavni zbirni kanal predvidenega kanalizacijskega omrežja dimenzije 80 – 700 mm bo potekal po južni strani obravnavanega območja na levem bregu reke Sore in njenih pritokov od zahodnega dela naselja Godešič do vzhodnega dela naselja Reteče. Predviden je gravitacijski odtok, razen na začetnem tlačnem odseku glavnega zbirnega kanala, na tlačnem odseku glavnega zbirnega kanala pred priključkom priključnega kanala iz zahodnega in osrednjega dela vasi Reteče, južno od regionalne ceste R1 – 210/1078 Škofja Loka–Jeprca, kjer je treba zaradi konfiguracije terena zgraditi dve črpališči za prečrpavanje odpadne vode, ter za zadrževalnim bazenom deževnih vod (ZBDV 1) na južnem delu naselja Reteče.
Predviden zbirni kanal poteka večinoma po prometnih površinah in javnih poteh. Kjer potek po javnih površinah ni možen, poteka kanal po zasebnih zemljiščih.
– Priključni kanali
Na glavni zbirni kanal se iz obravnavanih naselij priključujejo posamezni predvideni kanalski odseki dimenzije DN 250 – 1000 mm.
Priključne kanale se na glavni zbirni kanal priključi gravitacijsko, razen priključne kanale iz skrajnega zahodnega in skrajnega vzhodnega dela naselja Godešič, južno od regionalne ceste R1 – 210/1078 Škofja Loka–Jeprca, kjer je zaradi nizke lege naselja treba prečrpavati odpadne vode preko tlačnega kanala.
Priključni kanali na glavni zbirni kanal potekajo večinoma po prometnih površinah in javnih poteh. Kjer potek po javnih površinah ni možen, potekajo kanali po zasebnih zemljiščih.
Na predvideno javno kanalizacijo se lahko priključijo samo odpadne vode iz objektov nad nivojem terena. Priključki iz kleti so možni samo preko črpališč.
– Zadrževalna bazena deževnih vod ZBDV 1 in ZBDV 2
Zaradi nemotenega delovanja kanalizacijskega sistema in enakomerne hidravlične obremenitve čistilne naprave je treba na kanalizacijskem sistemu zgraditi dva zadrževalna bazena deževnih vod. Zadrževalni bazen ZBDV 1 kapacitete 300 m3 bo lociran na travniku, pri objektu Reteče 39, zadrževalni bazen ZBDV 2, kapacitete 150 m3 bo lociran na območju predvidene čistilne naprave.
Zadrževalna bazena deževnih vod bosta ob nalivih zadržala prvi, najbolj onesnažen del padavinskih vod pomešan s fekalnimi odplakami, ki ga bosta na čistilno napravo dovajala šele po koncu padavin.
Objekta sta zasnovana kot AB objekta, ki bosta deloma vkopana v zemljo in deloma zasuta. Sestavljena bosta iz jaška za namestitev dušilke in celice, ki bo služila kot zadrževalni bazen. Dotok na čistilno napravo bo z dušilko ves čas omejen na količino dvojnega sušnega odtoka.
Do obeh zadrževalnih bazenov je treba izvesti nizkonapetostni električni priključek.
– Črpališča
Na kanalizacijskem sistemu se zgradi štiri podzemna črpališča, s potopnimi črpalkami, ki bodo zgrajeni kot samostojni objekti. Eno črpališče se vgradi v zadrževalni bazen deževnih vod ZBDV 1.
V vsakem črpališču se zaradi zanesljivosti delovanja vgradi po dve potopni črpalki, ki se bosta glede na izmerjeno gladino vode avtomatsko izmenično vklapljali in izklapljali. Predvidi se daljinski prenos signalov in alarmov v centralo.
Ob vsakem črpališču se izvede električna omarica, ki jo je treba povezati na nizkonapetostno električno omrežje. Zaradi odčitavanja porabljene električne energije morajo biti električne omarice stalno dostopne.
– Razbremenilni objekti
Na priključnem kanalu 5 se pri objektu Godešič 57 zgradi razbremenilni objekt R1 z iztokom v potok Strugo.
Na glavnem zbirnem kanalu se na območju lokalne ceste pri objektu Reteče 139 zgradi razbremenilni objekt R2 z iztokom v reko Soro.
Razbremenilne objekte se opremi s celico za razbremenjevanje in celico z dušilko za omejitev pretoka k čistilni napravi na vrednost sušnega odtoka in onesnaženega meteornega dotoka. Padavinska voda se bo prelivala čez prelivni rob v odvodnik Soro oziroma njen pritok potok Strugo.
(4) Čistilna naprava
Območje čistilne naprave bo locirano na levem bregu reke Sore, južno od naselja Reteče, na zemljiščih s parcelnima številkama 981 in 983, obe k.o. Reteče.
Na območju čistilne naprave se zgradi objekt čistilne naprave in zadrževalni bazen ZBDV 2, s pripadajočo prometno in komunalno ureditvijo.
Tlorisna površina objekta čistilne naprave bo 27 x 11 m. V vkopanem delu bo objekt čistilne naprave prekatna – monolitna AB konstrukcija, nad terenom zunanje ureditve pa zidan objekt za zagotovitev minimalno potrebnih funkcionalnih in delovnih višin, za potrebe vzdrževanja ter rednih kontrol obratovanja naprave. Maksimalna višina čistilne naprave nad terenom zunanje ureditve je lahko do 7,70 m. Streha objekta čistilne naprave bo dvokapna, v tipologiji okoliških objektov.
Zmogljivost predvidene čistilne naprave z aktivnim blatom s podaljšano aeracijo bo 2400 PE. Tehnologija čiščenja bo sestavljena iz mehanske in biološke stopnje. Okoljski parametri za hrup in smrad bodo pod nivojem, ki jih določa zakon.
V objektu čistilne naprave se bodo nahajala črpališča odpadnih vod s potopnimi črpalkami, objekti za mehansko čiščenje (rotirajoče sito, peskolov in izravnalni bazen), objekti za biološko čiščenje (selektorji, denitrifikacijski bazen, aeracijski bazen, usedalnik, bazen za odvečno blato, objekt za dehidracijo odvečnega blata). Prečiščena odpadna voda se preko predvidene cevi dimenzije 1000 mm odvaja v Soro.
Območje čistilne naprave se ogradi z aluminijasto tipsko ograjo višine do 2 m, ki se jo ozeleni s plezalkami. Zelene površine ob čistilni napravi se zasadi z nizkimi grmovnicami in okrasnim drevjem. Padavinske vode iz platoja ob čistilni napravi in strešin objekta čistilne naprave se vodi ločeno preko peskolovov v Soro. Na iztoku iz čistilne naprave se za opravljanje rednih meritev odpadne vode zgradi merski jašek premera 1000 mm s kaskado 0,5 m.
Do čistilne naprave je treba izvesti vodovodni in nizkonapetostni električni priključek.
Dovoz in dostop do čistilne naprave ni predmet prostorskega akta.
(5) Javna razsvetljava
Po vseh javnih cestah na območju naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas – Reteče se posodobi obstoječo javno razsvetljavo in dogradi novo javno razsvetljavo.

(1) Znotraj območja OPPN se vsa prizadeta zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prvotno ali boljše stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami OPPN. Površine ob čistilni napravi se uredi skladno z navedbami 5. člena tega odloka glede ureditve površin ob čistilni napravi.
Z OPPN se ohranja obstoječa namenska raba, ob upoštevanju pogojev omejene rabe v koridorju načrtovane komunalne in energetske infrastrukture.
(2) Kolikor bo zaradi gradnje predvidene komunalne infrastrukture potrebna odstranitev posameznih dreves in ostale vegetacije je, če je to izvedljivo, potrebna nadomestitev.

(1) V ureditvenem območju so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme. Pri tem je treba upoštevati pas z omejitvijo širine 1 m od osi predvidenega vodovodnega omrežja in omrežja javne razsvetljave in 1,5 m od predvidenega kanalizacijskega omrežja na vsako stan. V tem pasu naj se ne postavlja ograj ali opor, obdeluje zemljišče globlje kot 0,5 m in ne sadi rastlin s koreninami globljimi več kot 0,5 m. Posegi ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja predvidene komunalne infrastrukture. Zaradi varstva vodovodnega, kanalizacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave pred poškodbami je treba pri izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v koridorju upoštevati višinski potek predvidenih komunalnih vodov. Za vse posege znotraj koridorja je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavca vodovodnega, kanalizacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave.
(2) V območju prostorske enote PE 1 je dovoljena gradnja pomožnih objektov in komunalne opreme za potrebe čistilne naprave.
(3) V prostorski enoti PE 2 OPPN so poleg ureditev iz prvega odstavka tega člena po tem OPPN dovoljene ureditve in gradnje montažnih ograj in urbane opreme, ob pogoju, da te ureditve ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, ter da ne ovirajo delovanja in vzdrževanja vodovodnega, kanalizacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave.

(1) V prostorski enoti PE 1 veljajo določila prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje Škofja Loka kolikor niso v nasprotju z določili tega odloka.
(2) Predvideni sekundarni vodovodi, javna kanalizacija in javna razsvetljava potekajo v območju
veljavnega OPPN za posodobitev primarnega vodovoda Trata–Reteče (Uradni list RS, št. 87/07).
(3) Gradnja sekundarnega vodovodnega omrežja, javne kanalizacije in javne razsvetljave je po določilih navedenega izvedbenega prostorskega akta dovoljena. Na mestih, kjer predvideni sekundarni vodovodi, javna kanalizacija in javna razsvetljava potekajo po območju OPPN za posodobitev primarnega vodovoda Trata–Reteče, je trasa prilagojena načrtovani ureditvi občinskega podrobnega prostorskega načrta za posodobitev primarnega vodovoda Trata–Reteče.

(1) Za potrebe gradnje in obratovanja predvidene komunalne infrastrukture ni treba izvesti novih prometnih povezav.
(2) Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(3) Kolikor je potrebno med gradnjo izvesti zapore cest, je potrebno pridobiti posebno dovoljenje za zaporo ceste.
(4) Kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih zemljišč.
(5) Zaradi gradnje načrtovane komunalne in energetske infrastrukture ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa, še posebej dela, ki se bo uporabljal za dovoz in reden promet (izven območja zapor). Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine povrniti v stanje pred posegom in sicer tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča), cestišče pa se sanira v enaki obliki in kvaliteti, kot je bilo pred gradbenim posegom.
(6) Posegi morajo biti usklajeni tako gradbeno kot časovno.
(7) Ureditev komunalnih vodov v območju cestišča državne ceste in sanacijo posegov, vključno z ureditvijo voziščne konstrukcije, je treba obdelati v projektu PGD in PZI. Treba je izdelati elaborat dimenzioniranja voziščne konstrukcije, ki bo podlaga za izdelavo projekta ureditve cestišča po izvedbi komunalnih vodov. Treba je izvesti preplastitev po celotni širini vozišča in upoštevati veljavne predpise in tehnične specifikacije za javne ceste. Zaradi gradnje komunalne in energetske infrastrukture na sme biti ovirana bodoča rekonstrukcija ceste, vzdrževanje ceste, odvodnjavanje ipd. Pred izdajo gradbenega dovoljenja in izvedbo posegov je treba pridobiti pogoje in soglasje Direkcije RS za ceste k projektni dokumentaciji.
(8) Na območju državnih cest, ki bodo rekonstruirane in jih tangirajo predvideni komunalni in energetski vodi, se mora izgradnja predvidene komunalne in energetske infrastrukture izvesti pred ali najkasneje ob rekonstrukciji državnih cest. Vsa prečkanja obstoječe državne ceste je treba izvesti s podvrtavanjem oziroma podbijanjem. V primeru, da podvrtavanje oziroma podbijanje cestnega telesa ni možno, mora investitor pridobiti ustrezno soglasje pooblaščenega in registriranega izvajalca del ter posege utemeljiti. V primeru izvedbe prečkanja ceste s prekopom pred rekonstrukcijo ceste je treba predvideti izvedbo prekopov in sanacijo posegov ob upoštevanju veljavnih predpisov in tehničnih specifikacij za javne ceste. Izdelati je treba elaborat sanacije prekopa.
(9) Na odsekih, kjer je bila državna cesta že rekonstruirana, prekopi niso dovoljeni. V primeru da podbijanje oziroma podvrtavanje na državnih cestah ni izvedljivo, je treba predvideti ustrezne rešitve, jih utemeljiti in nanje obvezno pridobiti soglasje DRSC. Prečkanja oziroma poteki po občinskih cestah se lahko izvedejo s prekopi.
(10) Investitor si je pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred pričetkom del v skladu z Zakonom o javnih cestah (ZJC-UPB1. Uradni list RS, št. 33/06) dolžan pridobiti soglasje in dovoljenje k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del, pri izdelavi katere je treba upoštevati pogoje Direkcije RS za ceste.

(1) Predvidena komunalna infrastruktura prečka oziroma poteka v varovalnem pasu regionalne ceste R1 – 210/1078 Škofja Loka–Jeprca v naslednjih stacionažah:
a) Kanalizacija
– od km 2 +242 do km 2 +992 kanalizacija poteka ob severni strani državne ceste v oddaljenosti 2,1 m do 13,2 m od roba vozišča;
– v km 2 + 533 se kanalizacija na severni strani zgradi do roba vozišča;
– v km 2 + 616 se kanalizacija na severni strani zgradi do roba vozišča;
– v km 2 + 608 se kanalizacija na južni strani približa robu vozišča v oddaljenosti 19 m;
– v km 2 + 875 se kanalizacija na severni strani zgradi do roba vozišča;
– v km 2 + 992 kanalizacija prečka regionalno cesto;
– od km 3 + 823 do km 4 + 025 kanalizacija poteka ob severni strani regionalne ceste na oddaljenosti od roba vozišča od 3,1 m do 13,0 m;
– od km 4 + 025 do km 4 + 263 poteka kanalizacija v severnem delu cestišča;
– v km 3 + 969 prečka regionalno cesto;
– v km 4 + 116 se kanalizacija na severni strani priključi v vozišču na predviden kanal DN 900;
– v km 4 + 178 se kanalizacija na severni strani priključi v vozišču na predviden kanal DN 800;
– v km 4 + 235 se kanalizacija na severni strani priključi v vozišču na predviden kanal DN 400;
– v km 4 + 263 se kanalizacija na severni strani priključi v vozišču na predviden kanal DN 400;
– v km 4 + 468 se kanalizacija na južni strani približa robu vozišča v oddaljenosti 12,9 m do roba vozišča;
– km 4 + 728 prečka regionalno cesto.
b) Vodovod
– v km 2 + 413 vodovod prečka regionalno cesto;
– od km 2 + 517 do km 2 + 531 poteka vodovod po severni strani vozišča regionalne ceste;
– v km 2 + 618 vodovod prečka regionalno cesto;
– od km 2 + 618 do km 2 + 853 poteka vodovod vzporedno s cesto po severni strani na oddaljenosti od vozišča od 4,5 do 5,2 m;
– v km 2 + 849 se vodovod z južne strani približa robu vozišča v oddaljenosti 3,7 m;
– v km 2 + 992 vodovod prečka regionalno cesto;
– od km 3 + 763 do km 3 + 969 poteka vodovod vzporedno ob severni strani regionalne ceste na oddaljenosti od 2,6 m do 6,0 m od roba vozišča;
– v km 3 + 969 vodovod prečka regionalno cesto;
– v km 4 + 017 vodovod prečka regionalno cesto;
– v km 4 + 118 vodovod prečka regionalno cesto;
– v km 4 + 178 vodovod prečka regionalno cesto;
– v km 4 + 263 vodovod prečka regionalno cesto;
– v km 4 + 401 vodovod prečka regionalno cesto.
c) Javna razsvetljava
– v km 2 + 318 javna razsvetljava prečka regionalno cesto;
– od km 2+242 do km 2 + 318 km javna razsvetljava poteka vzporedno z regionalno cesto na oddaljenosti od 5,0 m od 13,4 m od vozišča;
– v km 2 + 533 javna razsvetljava prečka regionalno cesto;
– od km 2 + 608 do km 2+ 625 javna razsvetljava poteka ob južni strani vozišča regionalne ceste;
– v km 2 + 618 se javna razsvetljava zgradi do roba vozišča;
– v km 2 + 853 javna razsvetljava prečka regionalno cesto;
– v km 2 + 992 javna razsvetljava prečka regionalno cesto;
– od km 2 + 982 do km 2+992 poteka javna razsvetljava v robu vozišča;
– v km 4 + 015 se javna razsvetljava zgradi do roba vozišča;
– v km 4 + 116 se javna razsvetljava zgradi do roba vozišča;
– v km 4 + 178 javna razsvetljava prečka regionalno cesto;
– v km 4 + 235 se javna razsvetljava zgradi do roba vozišča;
– v km 4 + 263 se javna razsvetljava izgradi do roba vozišča;
– v km 4 + 339 javna razsvetljava prečka regionalno cesto;
– v km 4 + 455 se javna razsvetljava zgradi do roba vozišča;
– v km 4 + 888 se javna razsvetljava zgradi v oddaljenosti 12,9 m do roba vozišča.
(2) Potek predvidene komunalne infrastrukture mora biti usklajen z načrtovanimi ureditvami na območju regionalne ceste R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca:
– s projektom za izvedbo (PZI) »Izgradnja hodnika za pešce ob regionalni cesti R1-210/1078 Škofja Loka–Jeprca od km 2+400 do km 3+000«, št. proj. P-3257/05, izdelalo Cestno podjetje Kranj, d.d., Kranj, september 2005;
– z načrtovano ureditvijo ceste skozi naselje Reteče na regionalni državni cesti R1-210 (projekt PZI št. A06-065, Gea consult, d.o.o., Škofja Loka, januar 2007).
(3) Potek predvidene komunalne infrastrukture mora biti usklajen z načrtovano obnovo lokalne ceste 401170, Godešič–Reteče, projekt PZI, izdelal CE Design d.o.o., Križe, december 2002 in načrtovano posodobitvijo primarnega vodovoda Trata–Reteče (Uradni list RS, št. 87/07).
(4) V okviru obravnavanega OPPN je na tangiranem območju treba preveriti ustreznost obstoječe javne cestne razsvetljave na območju državnih cest ter predvideti ustrezno ureditev javne cestne razsvetljave, kar je treba obdelati v projektu PGD in PZI. Izvesti je treba ustrezno osvetlitev državne ceste – vključno s križišči, prehodi za pešce, avtobusnimi postajališči idr.. Pred izdajo gradbenega dovoljenja in izvedbo posegov je treba pridobiti pogoje in soglasje Direkcije RS za ceste k projektni dokumentaciji.
(5) Predvidena komunalna infrastruktura tangira oziroma poteka v varovalnih pasovih obstoječih lokalnih cest na območju naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas - Reteče.

(1) Predvideno vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter omrežje javne razsvetljave na več mestih poteka pod železniško progo št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja. Pri gradnji je treba zagotoviti stabilnost železniških naprav. Vsa križanja z železniško progo št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja je treba izvesti s podvrtavanjem.
(2) Načrtovana komunalna in energetska infrastruktura prečka železniški progi št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja v naslednjih stacionažah:
– v km 581+552 prečkajo progo kanalizacija, vodovod in javna razsvetljava;
– v km 581+932 prečkajo v podvozu pod progo kanalizacija, vodovod in javna razsvetljava;
– v km 582+378 prečka na območju zavarovanega železniškega prehoda javna razsvetljava;
– v km 582+522 prečka progo kanalizacija.
(2) Upoštevati je treba predviden 2. tir železniške proge št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja, ki je na tem odseku predviden levo od osi obstoječega tira, gledano proti Jesenicam.
(3) Vodovod mora biti oddaljen desno od osi železniškega tira 12,0 m, levo pa 16,0 m.
(4) Kanalizacija in javna razsvetljava morata biti oddaljeni desno do osi obstoječega železniškega tira 8,0 m, levo pa 12,0 m.
(5) Križanja morajo biti izvedena pod kotom večjim od 60°, v globini minimalno 1,2 m pod zgornjim robom tirnice. Križanje železniške proge je potrebno izvesti v zaščitni cevi tako, da bo vrh zaščitne cevi vsaj 1,5 m pod nivojem tira (gornji rob tirnic). Zaščitna cev mora segati 5 m od osi skrajnih železniških tirov oziroma več, v kolikor je železniška proga v nasipu ali useku, in sicer tako, da se preboj izvede še minimalno 1 m od spodnjega roba nasipa ali zgornjega roba brežine.
(6) Na območju križnih mest z železniško progo je treba v projektno dokumentacijo vrisati poteke tras telekomunikacijskih kablov Sekcije za vzdrževanje telekomunikacijskih kablov Ljubljana. Pri vzporednih potekih se nobeden od komunalnih vodov ne sme približati trasi telekomunikacijskih kablov Sekcije za vzdrževanje telekomunikacijskih kablov Ljubljana na manj kot 2,0 m.
(7) Investitor je pred izdajo gradbenega dovoljenja, oziroma pred pričetkom del, dolžan pridobiti soglasje in dovoljenje k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del. Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati pogoje iz smernic Slovenskih železnic d.o.o.. V projektu PGD morajo biti obdelana križanja komunalnih vodov z železniško progo in SVTK kablov.

(1) Kolikor bo v prihodnosti v naseljih Godešič, Reteče in Gorenja vas – Reteče prišlo do izgradnje plinovodnega omrežja, so predvidene trase vodovodnega, kanalizacijskega omrežja in javne razsvetljave usklajene tako, da bo izgradnja plinovodnega omrežja možna brez prestavitev teh komunalnih vodov.
(2) Zagotoviti je treba minimalne predpisane odmike predvidenih objektov in naprav od obstoječih komunalnih in energetskih vodov, pod pogoji njihovih upravljavcev.
(3) Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in energetskih vodov in naprav. Pri pripravi projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke predvidene komunalne infrastrukture s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi in podati ustrezne tehnične rešitve.
(4) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen obstoječ komunalni, energetski in telekomunikacijski vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca tangiranega komunalnega voda.
(5) Pred gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno energetsko infrastrukturo na kraju samem.
(6) Za potrebe vzdrževanja predvidenega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter javne razsvetljave mora biti zagotovljen nemoten dostop.
(7) Zaradi predvidene gradnje mora oskrba objektov s pitno in požarno vodo potekati nemoteno. Po potrebi se izvede začasne provizorije.
(8) Izvajalec gradbenih del in izvajalec gospodarske javne službe o motnjah v preskrbi s pitno vodo obveščata porabnike na krajevno običajen način.

Predvidena komunalna infrastruktura prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih komunalnih vodov:
Vodovod:
– na celotnem območju OPPN na več mestih prečka obstoječe sekundarno vodovodno omrežje in predviden primarni vodovod NL DN 200 Trata–Reteče;
Kanalizacijsko omrežje:
– na celotnem območju OPPN še ni zgrajenega kanalizacijskega omrežja razen na delu naselja Godešič in delu naselja Reteče, južno od regionalne ceste R1 – 210/1078 Škofja Loka–Jeprca, ter na proizvodnem območju naselja Gorenja vas – Reteče. Predvideno kanalizacijsko omrežje in javna razsvetljava tangirata obstoječe omrežje, ki se ohranja;
Plinovodno omrežje:
– na celotnem ureditvenem območju OPPN ni obstoječega plinovodnega omrežja;
Elektroenergetski vodi:
– v naselju Godešič posega ureditveno območje OPPN v koridor daljnovoda DV 2x110 kV Kleče–Škofja Loka–Okroglo;
– ureditveno območje OPPN na več mestih prečka oziroma poteka v vplivnem območju 10 kV in 1 kV kablovodov;
Telekomunikacijski vodi:
– ureditveno območje OPPN na več mestih prečka obstoječe telekomunikacijsko omrežje;
Javna razsvetljava:
– ureditveno območje OPPN na več mestih prečka obstoječe omrežje javne razsvetljave.

Zaradi gradnje načrtovanega vodovodnega, kanalizacijskega omrežja in omrežja javne razsvetljave se lahko po potrebi ruši obstoječe vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter omrežje javne razsvetljave, ki ga je treba ustrezno nadomestiti. Rušenje ostalih obstoječih objektov in naprav ni predvideno.

(1) Zaradi gradnje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja bo potrebna delna odstranitev vegetacije in dreves ob in na trasi predvidenega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.
(2) Vsa morebitno odstranjena drevesa in ostalo vegetacijo na trasi predvidnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je potrebno nadomestiti.
(3) Pri vseh izkopih za vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter javno razsvetljavo v bližini dreves je treba uporabiti tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene).

(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja v naslednjih območjih naravnih vrednot:
– Sora – od sotočja obeh Sor do Medvod, ident. št. 4428 V,
– Reteške loke, ident. št. 7746 V.
Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega. V tem primeru naj se posegi in dejavnosti na površinski geomorfološki in hidrološki naravni vrednoti in na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način da se dane geomorfološke, hidrološke vrednote in ekosistemske vrednote bistveno ne spremenijo in da se ne poruši naravno ravnovesje.
Na območju naravnih vrednot je potrebno pri načrtovanju in izvajanju posegov opredeljenih v predloženi dokumentaciji upoštevati tudi naslednje usmeritve:
Sora – od sotočja obeh Sor do Medvod (4428 V)
– strugo in brežine Sore naj se ohrani v naravnem stanju. Na mestih iztokov iz čistilne naprave, zadrževalnega bazena in razbremenilnika naj se brežine utrjuje v najmanjši možni meri. Uporablja naj se naravne materiale. V strugi naj se ohrani morfološke oblike (tolmune, sipine);
– strugo in brežine vodotoka naj se med deli ne nasipa ali zasipa z odkopnim in gradbenim materialom;
– na brežinah naj se ohranja obvodna vegetacija, ki stabilizira brežine in zmanjšuje učinke erozije. Drevje odstranjeno za potrebe izvedbe iztokov naj se v največji možni meri nadomesti z avtohtonimi vrstami;
– prepreči naj se kakršnokoli onesnaženje vode, struge in brežin vodotoka Sora;
– morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje izven območja naravne vrednote.
Reteške loke (7746V)
– na območju naravne vrednote naj se ohranjajo gozdne površine. Posek za potrebe izvedbe tlačnega voda naj bo omejen na najmanjšo možno mero;
– obrečno vrbovje, jelševje in jesenovje (mehkolesne loke) na območju naravne vrednote naj se v največji možni meri ohranja;
– rastišča dreves naj se ne zasipava;
– prodišča in poplavne loke naj se ohranja v obstoječem stanju;
– poplavnih lok naj se ne nasipa, utrjuje ali zasipa;
– upoštevajo naj se tudi konkretne varstvene usmeritve za naravno vrednoto Sora – od sotočja obeh Sor do Medvod.
(2) Trasa načrtovanega kanala posega v ekološko pomembno območje: Sora, ident. št. 35300.
Na območju ekološko pomembnega območja Sora (35300) je treba pri načrtovanju in izvajanju posegov opredeljenih v predloženi dokumentaciji upoštevati konkretne varstvene usmeritve za naravno vrednoto Sora – od sotočja obeh Sor do Medvod.
(3) Trasa načrtovanega kanalizacijskega omrežja delno poteka po območju posebnega varstvenega območja (Uredba o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000), Sora Škofja Loka – Jez Goričane, koda SI3000155.
Poleg tega je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov na območju posebnega varstvenega območja: Sora Škofja Loka – jez Goričane, koda SI3000155 obvezno upoštevati naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– med gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi za preprečitev kakršnega koli onesnaženja vode, struge in brežin vodotoka Sora;
– v strugo in brežine vodotoka naj se ne posega z mehanskimi posegi, razen v delih, kjer je to nujno potrebno za izvedbo iztokov iz čistilne naprave, zadrževalnega bazena in razbremenilnika. Tu naj se posegi omejijo na najmanjšo možno mero;
– strugo in brežine vodotoka naj se med deli ne nasipa, utrjuje ali zasipa z odkopnim in gradbenim materialom;
– morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oziroma izvajalec del odpelje izven posebnega varstvenega območja;
– v obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem, obsekavanjem in redčenjem, razen v delih, kjer je to nujno potrebno za potrebe izvedbe iztokov. Posegi v vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo možno mero;
– po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z avtohtono vegetacijo.

(1) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom naj bo delovni pas čim ožji. V času gradnje na območju delovnega pasu ni možno izvajati kmetijske dejavnosti.
(2) Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.
(3) Nad vodovodom in kanalom je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 1 m od osi vodovoda in 1,5 m od osi kanala na vsako stran. V tem pasu naj se ne sadi rastlin s koreninami globljimi več kot 0,5 m, obdeluje zemljišče globlje kot 0,5 m in naj se ne postavlja ograj ali opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu.
(4) Pri izkopu na kmetijskih zemljiščih ne sme priti do mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal. Pri izvajanju izkopov je treba skrbno ločevati živo zemljo od mrtvih globljih plasti. Pri prekrivanju cevi naj se zemljino vrača v ustreznem vrstnem redu nazaj. Žive zemlje se ne sme premikati daleč stran od mesta izkopa. Po končani gradnji je treba začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje.
(5) Dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta kmetijska proizvodnja.

(1) Trasa načrtovanega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja delno posega v gozdna zemljišča.
(2) Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev je treba upoštevati naslednje pogoje:
– za sanacijo gozdnih robov se uporabi drevnine avtohtonih vrst, ki niso prenašalke hruševega ožiga;
– objekti komunalne infrastrukture morajo biti od gozdnega roba oddaljeni vsaj za višino odraslega sestoja (okrog 25 m). V nasprotnem primeru investitorji prevzamejo odgovornost za poškodbe na objektih, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic;
– dela se morajo izvajati tako, da bo posekanega čim manj gozdnega drevja in grmovja, delovni pas naj bo čim ožji, po možnosti v obstoječih posekah;
– v čim večji meri naj se ohranja obstoječi gozdni rob, tako na podnožju pobočij kot v gozdnih jasah in posekah, predvidi naj se sanacija gozdnega roba. Za sanacijo se uporabi avtohtone vrste v ustrezni sestavi;
– preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti;
– sečnje v gozdu morajo biti izvedene strokovno po odkazilu sečnje s strani pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove;
– kjer bo prizadet gozdni rob, mora biti ustrezno saniran;
– ohraniti oziroma omogočiti je treba dostope do gozdov v času gradnje in po njej;
– čas dela se naj prilagodi tako, da ne bo motilo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev – zlasti v času od 1. marca do 30. junija. Hrupna dela v bližini gozda naj se opravijo od julija do decembra;
– v gozdovih je prepovedano odlaganje odpadkov, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(3) Investitor mora pred posegom v gozd in gozdni prostor pridobiti dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora.

(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri vnosu snovi v tla je potrebno upoštevati mejne vrednosti emisije snovi in toplote oziroma z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da ne bo prišlo do čezmerne obremenitve tal.
(3) Pri gradnji se lahko uporabljajo le tehnično brezhibna transportna vozila in gradbeni stroji. Vzdrževanje teh strojev na območju posega se lahko izvaja le na utrjenih površinah, ki morajo imeti urejeno zbiranje padavinskih odpadnih vod in drugih tekočin, kolikor pride do njihovega izlitja.
(4) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih (začasnih) naprav in objektov v tla ni dovoljeno. Komunalne in padavinske vode je potrebno očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega predpisanih mejnih vrednosti.
(5) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov, je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine.
(6) Na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin in drugih materialov. Pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče je potrebno onesnaženi material preiskati skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
(7) Prst se odstrani in deponira na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice.

(1) Predvideno kanalizacijsko omrežje z iztoki iz razbremenilnih objektov in čistilne naprave tangira vodno in priobalno zemljišče reke Sore in pritoka reke Sore – potok Strugo.
(2) Posegi v vodno in priobalno zemljišče vodotokov morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja ali drugih posegov znotraj ureditvenega območja se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati. Ves kanalizacijski sistem mora biti zgrajen v vodotesni izvedbi.
(4) Del ureditvenega območja OPPN vzdolž reke Sore leži na poplavnih površinah. Preprečeni morajo biti vsi škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim, na poplavno varnost območja in okolje nasploh.
(5) Za lokacijo čistilne naprave, je potrebno izdelati hidrološko – hidravlično analizo poplavne varnosti objekta. Definirana mora biti zagotovljena poplavna varnost. Vsi objekti in ureditve čistilne naprave, vključno z zunanjimi površinami morajo biti poplavno varni. V dokumentaciji morajo biti na primernem nivoju obdelani in prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim in okolje nasploh.
(6) Objekt in ureditve čistilne naprave, vključno z zunanjimi površinami, ne smejo posegati na parc. št. 1076/2, k.o. 2032-Reteče, javno dobro, vodotok.
(7) Na iztočnem kanalu iz čistilne naprave je treba zgraditi jašek, kjer bo možno odvzeti vzorec vode in zagotoviti kontrolo kvalitete vode v skladu z Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07).
(8) Opuščene greznice je potrebno strokovno izprazniti in zasuti. V primeru uporabe v druge namene je potrebno opredeliti njihovo namembnost.
(9) Zaradi odvajanja in razbremenjevanja v površinske odvodnike je potrebno za vodotok Struga izdelati presojo obremenitve recipienta z vplivom na kakovostne in visokovodne razmere dolvodno iztoka. Pri tem se ne sme poslabšati kakovost recipienta in obstoječe poplavne razmere.
(10) Treba je predvideti optimalno število iztokov glede na količine padavinskih voda in prevodno sposobnost vodotoka v katerega bodo speljane. Iztočni objekt mora biti ustrezno projektno obdelan, ne sme segati v pretočni profil vodotoka, mora biti oblikovan v naklonu brežine (po potrebi predvideti vgradnjo povratne zaklopke). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem robu brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge v območju iztoka.
(11) Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;
– v največji meri je treba ohranjati naravno obvodno zarast;
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– v času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod;
– po končani gradnji je treba struge in brežine vodotokov vzpostaviti v prvotno stanje.

V času gradnje se zagotovi varstvo zraka z:
– vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin;
– preprečevanjem raznosa materialov z gradbišča;
– čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine;
– prekrivanjem sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah;
– sprotnim rekultiviranjem zaključenih območij.

(1) V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
(3) Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
(4) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazite ali erodiranja ni dovoljeno.
(5) Eventualne nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki.

(1) Ureditveno območje OPPN glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in glede na namensko rabo leži v III. in IV. območju varstva pred hrupom.
(2) Dovoljena mejna raven hrupa v III. območju varstva pred hrupom je 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Dovoljena mejna raven hrupa v IV. območju varstva pred hrupom je 75 (dBA) podnevi in 65 (dBA) ponoči.
(3) V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev z upoštevanjem Pravilnika o hrupu strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– vsa hrupna dela se, glede na dovoljene ravni hrupa, izvajajo samo v času od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano, če je dela prost dan,
– med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne meritve hrupa,
– na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom se čas obratovanja hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero, po potrebi pa se hrup lahko omeji tudi s premičnimi protihrupnimi ograjami.

(1) Na obravnavanem območju se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki so vpisane v Register nepremične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 25/02):
– Godešič – Cerkev sv. Nikolaja(EŠD 2219)
– Godešič – Domačija Godešič 79, (EŠD 14538)
– Godešič – Doprsni kip zobozdravnika dr. Jožeta Ranta (EŠD 21438)
– Godešič – Spomenik padlim v NOB (EŠD 21439)
– Reteče – Arheološko najdišče Dobrave (EŠD 12139)
– Reteče – Cerkev sv. Janeza Evangelista (EŠD 2218)
– Reteče – Spomenik padlim v NOB (EŠD 21474)
– Reteče – Spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni (EŠD 22455)
– Reteče – Vodnjak. (EŠD 21034).
(2) Vse enote kulturne dediščine, ki se nahajajo na obravnavanem območju, je treba upoštevati in ohraniti.
(3) Po koncu del oziroma končani gradnji je potrebno vzpostaviti prvotno ali boljše stanje in nadomestiti odstranjena drevesa ter ostalo vegetacijo.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN ne sme poslabšati. Upoštevana morajo biti požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi.
(2) Pri gradnji in vzdrževanju vodovodnega omrežja je treba upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.
(3) Zagotovljeni morajo biti viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

Gradbena parcela čistilne naprave z zunanjo ureditvijo zajema del zemljišča s parc. št. 981 in del zemljišča s parc. št. 983, obe k.o. Reteče. Gradbena parcela meri 1730 m2.

Na obravnavanem ureditvenem območju ni predvidenih površin namenjenih javnemu dobru.

Etapnost gradnje predvidenega vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo in javne razsvetljave z vsemi spremljajočimi posegi se lahko izvede v več gradbenih fazah, pri čemer morajo biti posamezne faze smiselno zaključene. Predhodni pogoj za obratovanje predvidenega sekundarnega vodovodnega omrežja je izgradnja primarnega vodovoda Trata–Reteče.

(1) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za komunalno ureditev naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas - Reteče, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, z datumom oktober 2008, številka projekta 6073-13 in je priloga temu OPPN.
(2) Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– obračunsko območje investicije zajema dele naselij Godešič, Gorenja vas - Reteče in Reteče, grafični izris je na vpogled v programu opremljanja;
– skupni stroški investicije v gradnjo komunalne opreme so:

+------------------------+-------------------------------------+
|    Komunalna oprema    |Skupni stroški investicije (EUR brez |
|                        |                DDV)                 |
+------------------------+-------------------------------------+
|Javna razsvetljava      |                              760.226|
+------------------------+-------------------------------------+
|Vodovodno omrežje       |                            2.101.359|
+------------------------+-------------------------------------+
|Kanalizacijsko omrežje  |                            6.745.161|
+------------------------+-------------------------------------+
|Skupaj                  |                            9.606.746|
+------------------------+-------------------------------------+

– posodobitev sekundarnega vodovodnega omrežja in javne razsvetljave ter 35% investicije v kanalizacijsko omrežje se financira iz drugih virov financiranja in ne komunalnega prispevka. Skupna višina drugih virov financiranja je 5.222.391 EUR brez DDV;
– obračunski stroški investicije so:

+------------------------+-------------------------------------+
|    Komunalna oprema    |Obračunski stroški investicije (brez |
|                        |                DDV)                 |
+------------------------+-------------------------------------+
|Kanalizacijsko omrežje  |                            4.384.355|
+------------------------+-------------------------------------+

– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele (Dp) in merilom neto tlorisne površine (Dt) je 0,5: 0,5, faktor dejavnosti je 1, olajšav za zavezance ni.
– strošek opremljanja s kanalizacijskim omrežjem na enoto gradbene parcele (Cpi) je 6,51 EUR brez DDV in na enoto neto tlorisne površine (Cti) 13,91 EUR brez DDV.
(3) Izračun komunalnega prispevka:
– posameznim objektom v obračunskem območju se komunalni prispevek odmeri na podlagi podatka o površini gradbene parcele (Aparcela) in podatka o neto tlorisni površini objekta (Atlorisna);
– komunalni prispevek se izračuna na naslednji način:

KP = (Aparcela * Cpi * Dp) + (Kdejavnost * Atlorisna * Cti * Dt).

– vsi stroški so v EUR brez DDV na dan uveljavitve programa opremljanja in se letno valorizirajo skladno z rastjo indeksa rasti cen za nizke gradnje.

(1) Pred začetkom gradnje je treba, skupaj z upravljavci, evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave.
(2) Za gradnjo in vzdrževanje čistilne naprave bo moral investitor čistilne naprave ustrezno urediti dovozno pot do območja čistilne naprave.
(3) Gradbišče mora biti zavarovano tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(4) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov.
(5) V času gradnje in v času obratovanja je treba krajane tekoče obveščati o delih in posledicah v zvezi z gradnjo vodovodnega omrežja.
(6) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi.
(7) V času gradnje in v času obratovanja je treba, v primeru nezgode, zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev.
(8) Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometno površino je treba sanirati v enaki obliki in kvaliteti, kot je bila pred gradbenim posegom.
(9) Morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati.
(10) Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na stanje, situacijo in globino vodov, nosi investitor izvedbe OPPN.
(11) Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.

(1) Vse dimenzije in ureditve, navedene v tem OPPN, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
(2) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Tlorisni in višinski gabariti zadrževalnega bazena deževnih vod in objektov na čistilni napravi lahko odstopajo do ± 1 m.
(4) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(5) Za dopustno odstopanje po tem OPPN se lahko šteje tudi druga križanja komunalnih vodov, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanj komunalnih vodov mora investitor voda pridobiti soglasje upravljavca.

Po izvedbi s tem OPPN načrtovanih ureditev so v območju OPPN dopustna redna in investicijsko – vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je možno izvajati skladno z merili in pogoji tega odloka, akta, ki ureja urbanizem, arhitekturo in krajinsko urejanje območja in pod pogoji, ki jih izdajo upravljavci vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in omrežja javne razsvetljave.

OPPN je na vpogled na Občini Škofja Loka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.