Številka: Up-981/08-14

Datum: 10. 9. 2009

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družbe INTER EXPO, d. o. o., Ptuj, ki jo zastopa Eva Janc, odvetnica na Ptuju, na seji 10. septembra 2009

Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 9/2008 z dne 21. 1. 2008 in sklep Okrožnega sodišča na Ptuju št. Pg 90/2006 z dne 26. 11. 2007 se razveljavita in se zadeva vrne Okrožnemu sodišču na Ptuju v novo odločanje.

1. Pritožnica je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper gospodarsko interesno združenje (v nadaljevanju GIZ). Zaradi ugovora dolžnice zoper sklep o izvršbi je izvršilno sodišče zadevo odstopilo prvostopenjskemu sodišču. Ker je bil GIZ med pravdnim postopkom izbrisan iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. – v nadaljevanju ZFPPod), je prvostopenjsko sodišče razveljavilo sklep o izvršbi izvršilnega sodišča v 1. in 3. točki ter tožbo zavrglo. Pojasnilo je, da je na podlagi 27. člena ZFPPod v zvezi s prvim in z drugim odstavkom 425. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in nasl. – v nadaljevanju ZGD-1) postopek mogoče nadaljevati zoper družbenike izbrisane družbe v roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Pritožnica naj bi tega v tem roku ne uveljavljala. Pritožničino pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča je pritožbeno sodišče zavrnilo in v celoti pritrdilo razlogom prvostopenjskega sodišča. Pojasnilo je še, da je odgovornost članov za obveznosti GIZ navzven subsidiarna, saj upniki ne morejo zahtevati poplačila od članov, dokler niso neuspešno uveljavljali plačila od GIZ. Šlo naj bi za analogno uporabo določbe, ki velja za družbo z neomejeno odgovornostjo.
2. Pritožnica zatrjuje kršitev 22. in 23. člena Ustave. Izpodbijani odločitvi sodišč naj bi bili očitno napačni, ker naj ne bi imeli razumne pravne obrazložitve. Zato naj bi ji bila odvzeta tudi pravica, da sodišče o njeni terjatvi vsebinsko odloči, s čimer naj bi bila kršena pravica do sodnega varstva. Pritožnica pojasnjuje, da člani na podlagi prvega odstavka 566. člena ZGD-1 odgovarjajo za obveznosti GIZ z vsem svojim premoženjem. Ta določba naj bi bila lex specialis v primerjavi s četrtim odstavkom 27. člena ZFPPod. Zato naj določbe ZFPPod o spregledu pravne osebnosti in enoletnem prekluzivnem roku za uveljavljanje terjatev do članov GIZ ne bi prišle v poštev, pač pa že navedena določba ZGD-1. Na podlagi te določbe naj ne bi bilo treba dokazovati aktivne vloge članov izbrisanega GIZ, tako kot naj bi sicer veljalo za družbe, pri katerih družbeniki za obveznosti družbe načeloma ne odgovarjajo. Prvostopenjsko sodišče naj bi nepravilno uporabilo 81. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP), saj naj bi moralo ob prekinitvi postopka zaradi izbrisa združenja po uradni dolžnosti pozvati njene člane, naj prevzamejo postopek. Višje sodišče naj bi se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer sklicevalo na subsidiarno odgovornost članov GIZ, vendar naj bi bile te njegove navedbe nerazumljive. Tudi zato naj bi bila odločitev pritožbenega sodišča arbitrarna, brez razumne pravne obrazložitve. Pritožnica izpodbijanima odločitvama sodišča očita tudi odstop od sodne prakse in se ob tem sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1536/2004 z dne 17. 8. 2005.
3. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-981/08 z dne 19. 3. 2009 sprejel v obravnavo. O tem je na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Višje sodišče v Mariboru. Na podlagi drugega odstavka 56. člena ZUstS je bila ustavna pritožba poslana nasprotni stranki iz pravdnega postopka, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožnica izpodbijanima odločbama sodišč očita kršitev 22. člena Ustave, ker naj bi bili očitno napačni in brez razumne pravne obrazložitve. Ker je bila tožba zavržena, pa naj bi sodišči pritožnico prikrajšali tudi za meritorno odločitev in ji s tem posegli v pravico iz 23. člena Ustave.
5. ZGD-1 je odgovornost članov za obveznosti GIZ uredil na podoben način kot odgovornost družbenikov za obveznosti osebnih družb (npr. družbe z neomejeno odgovornostjo). To pa zato, ker je GIZ posebna oblika združevanja družb in posameznikov (prim. prvi odstavek 563. člena ZGD-1), ki se lahko ustanovi brez osnovnega kapitala (prvi odstavek 564. člena ZGD-1).(1) Njegov cilj je olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost njegovih članov ter izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti, ne pa ustvarjati dobička (drugi odstavek 563. člena ZGD-1). Zato mora biti dejavnost združenja v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi članov in ima v razmerju do teh dejavnosti le pomožen značaj (tretji odstavek 563. člena ZGD-1). Glede na to so določbe o odgovornosti članov GIZ osrednjega pomena in so protiutež liberalnim pogojem za ustanovitev in upravljanje združenja.(2) Člani GIZ takò za obveznosti združenja odgovarjajo subsidiarno z vsem svojim premoženjem (566. člen ZGD-1).(3) Pri tem odgovarjajo celo za tiste obveznosti GIZ (nasproti tretjim), ki so nastale pred njihovim vstopom v GIZ (če so vstopili naknadno), razen če so s pogodbo oproščeni odgovornosti za obveznosti, ki so nastale pred njihovim pristopom, pri čemer mora biti takšna oprostitev objavljena (prim. prvi odstavek 566. člena ZGD-1). Za uveljavljanje teh obveznosti zoper njih zadošča, če GIZ na upnikovo pisno zahtevo obveznosti ne izpolni, tako da upniku ni treba vložiti tožbe ali celo izvršbe zoper GIZ.(4)
6. Če so torej upniki neuspešni pri izterjavi poplačila od GIZ, lahko nato uveljavljajo poplačilo od njegovih članov. V skladu s takšno odgovornostjo za obveznosti GIZ je tudi pravilo, ki naj zagotovi, da bo tretjim osebam jasno, s kakšnim subjektom poslujejo.(5) To pravilo je uveljavljeno s 573. členom ZGD-1, ki pomeni konkretizacijo pravila iz splošnega dela ZGD-1 (prvi odstavek 45. člena),(6) vendar pa je strožje, ker se GIZ lahko ustanovi brez osnovnega kapitala(7) in je odgovornost članov za obveznosti GIZ tudi zaradi njegove narave in ciljev, ki jih zasleduje, še posebej poudarjena. Navedena določba namreč določa, da morajo vsi akti in dokumenti združenja, ki so namenjeni tretjim osebam, zlasti pa dopisi, računi, oglasi in razna obvestila in objave, vsebovati jasno oznako firme združenja z dodatkom "gospodarsko interesno združenje" ali kratico "GIZ". S tem se uresničuje tudi v ZGD-1 uveljavljeno načelo resničnosti firme, ki pomeni, da mora firma družbe obsegati samo resnične značilnosti (lastnosti) družbe in da ne sme obsegati zavajajočih sestavin, torej sestavin, ki bi lahko zavajale in povzročale zmoto pri poslovnih partnerjih družbe oziroma drugega subjekta na trgu, na katerem posluje. Posamezne vidike načela resničnosti ZGD-1 med drugim namreč uveljavlja v pravilu, po katerih mora firma obsegati tudi podatke, pomembne za opredelitev odgovornosti za obveznosti družbe.(8)
7. V obravnavani zadevi sodišči navedenega nista upoštevali. Prvostopenjsko sodišče je zaradi izbrisa GIZ iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod štelo, da so člani GIZ postali solidarno odgovorni za obveznosti GIZ na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod in da je bilo zato na podlagi petega odstavka ZFPPod terjatve do izbrisanega GIZ mogoče uveljavljati zoper njegove člane v enoletnem roku od objave izbrisa GIZ iz sodnega registra. Temu je pritrdilo tudi pritožbeno sodišče, vendar je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa obrazložilo tudi subsidiarno odgovornost članov iz 566. člena ZGD-1, pri čemer je še opozorilo, da gre za analogno uporabo te določbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo.(9) Prvostopenjsko sodišče je torej enačilo kapitalsko družbo in GIZ brez utemeljitve, zakaj za oba veljajo določbe ZFPPod, na katere je oprlo svojo odločitev,(10) drugostopenjsko sodišče pa je tej odločitvi pritrdilo, vendar se je pri tem sklicevalo na določbo ZGD-1. Zavzelo je namreč stališče, da so člani na podlagi 566. člena ZGD-1 za obveznosti GIZ navzven odgovorni subsidiarno in da upniki ne morejo zahtevati poplačila od članov, dokler niso neuspešno uveljavljali plačila od združenja samega.(11) Gre za dve nasprotujoči si stališči, ki ne moreta pripeljati do enake odločitve. Gre za očitno protislovnost v razlogih, ki se logično ne izide. Iz navedenega izhaja, da iz odločitve sodišč takò ni mogoče razbrati razumnih razlogov zanjo. Zato sta sodišči pritožnici kršili pravico iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijana sklepa sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V novem postopku bo moralo sodišče upoštevati razloge iz te odločbe.
8. Ker je Ustavno sodišče izpodbijana sklepa razveljavilo že zaradi kršitve navedene pravice, se v presojo drugih zatrjevanih kršitev človekovih pravic ni spuščalo.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Po podatkih iz sodnega registra je to tudi primer izbrisanega GIZ.
(2) D. Pšeničnik, Uvodni komentar k V. delu (Gospodarsko interesno združenje); v: M. Kocbek, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 349.
(3) ZGD-1 sicer vzpostavlja strogo ločenost med obveznostmi pravne osebe in odgovornostjo pripadnikov pravne osebe za te obveznosti. Od te značilnosti odstopa le v redkih primerih (tako npr. še pri osebnih družbah glede odgovornosti družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo in komplementarjev komanditne družbe). Tako B. Zabel, Člen 8 (spregled pravne osebnosti); v: M. Kocbek (ur.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 1. knjiga, str. 158.
(4) Na analogno uporabo tega pravila, ki velja za družbo z neomejeno odgovornostjo, opozarjata avtorja komentarja 566. člena ZGD-1 M. Ilešič in D. Pšeničnik, v: M. Kocbek (ur.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, str. 355.
(5) D. Pšeničnik, prav tam, str. 354.
(6) Prvi odstavek 45. člena ZGD-1 se glasi: "Na vseh sporočilih, ki jih družba pošlje naslovniku, morajo biti poleg celotne firme in sedeža družbe navedeni tudi registrski organ, pri katerem je družba vpisana in številka registrskega vpisa; pri družbah z omejeno odgovornostjo in delniški družbi je treba navesti tudi znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov."
(7) M. Ilešič, D. Pšeničnik, Člen 573 (nastopanje združenja proti tretjim osebam); v: M. Kocbek (ur.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, str. 363.
(8) N. Plavšak, Uvodni komentar k drugemu poglavju (Firma); v: M. Kocbek (ur.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 1. knjiga, str. 177.
(9) V sklepu št. Up-1563/07 z dne 21. 6. 2007 (objavljenim na spletni strani www.us-rs.si) je Ustavno sodišče že zavrnilo očitek, da bi za družbo z neomejeno odgovornostjo moral veljati enoletni zastaralni rok.
(10) Ustavno sodišče je namreč v sklepu št. Up-76/04 z dne 11. 2. 2005 (objavljenim na spletni strani ) pojasnilo, da je bistvo ureditve ZFPPod v tem, da tudi v primeru t. i. kapitalskih družb, torej družb, katerih družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe, uvaja neomejeno solidarno odgovornost družbenikov za obveznosti družbe (ob njenem izbrisu iz sodnega registra).
(11) V obravnavani zadevi je pritožnica zahtevala izpolnitev obveznosti GIZ celo v izvršilnem postopku in nato v pravdi, vendar zaradi izbrisa iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod obveznosti od GIZ ni uspela izterjati. To bi glede na stališče drugostopenjskega sodišča pomenilo, da so s tem člani postali solidarno odgovorni za obveznosti izbrisanega GIZ že na podlagi 566. člena ZGD-1, kar je pomembno za rešitev vprašanja o zastaranju terjatve.