Na podlagi 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 – odl. US: U-I-427/06-9), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl. US: U-I-51/06-5, 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 – odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), ter 8. in 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) je Občinski svet Občine Sevnica na 23. redni seji dne, 23. 9. 2009, sprejel

(1) Ta odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Sevnica, tako, da določa:
I. Splošne določbe
II. Organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe
III. Upravljanje vodovodov
IV. Opremljenost naselij z vodovodom
V. Vire financiranja javne službe
VI. Načrtovanje vodovodov
VII. Oskrbovalne standarde javne službe
VIII. Tarifni sistem
IX. Meritve, odčitavanje in obračun
X. Evidence uporabnikov
XI. Prekinitev dobave pitne vode
XII. Nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe
XIII. Prehodne in končne določbe
S tem odlokom so upoštevane določbe Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08).
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo in lastne oskrbe s pitno vodo je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih in zasebnih vodovodov na območju Občine Sevnica (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik).

Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. pitna voda je:
– voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda;
– vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil, v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
2. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo;
3. odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
4. javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;
5. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
6. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
7. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;
8. javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe;
9. oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod;
10. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
11. upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;
12. obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja;
13. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke;
14. vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
15. obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi tega pravilnika;
16. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
17. kapnica je zbiralnik za meteorno vodo, montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe.
18. uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta na zemljišču na območju Občine Sevnica, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo.
Drugi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot pojmi, ki se uporabljajo v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08 – v nadaljnjem besedilu: pravilnik).

Občina Sevnica (v nadaljevanju: Občina) zagotavlja javno službo v skladu z Odlokom o načinu in prostorski zasnovi opravljanja gospodarskih javnih služb v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 101/01, 96/08) in Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) z izvajalcem Javnim podjetjem Komunala d.o.o. Sevnica (v nadaljevanju: izvajalec). Izvajalec mora opravljati javno službo v skladu s programom oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: program), ki ga v skladu s pravilnikom izdela izvajalec in potrdi Občinski svet Občine Sevnica.

(1) Program pripravi izvajalec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga posreduje Občini v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu, ter nato usklajeni program izvajalec najkasneje do 31. decembra tekočega leta posreduje Ministrstvu za okolje in prostor. Program mora vsebovati podatke o oskrbovalnih območjih in številu prebivalcev, vrsti in dolžini cevovodov, vrste in število objektov in opreme javnega vodovoda, javnem hidrantnem omrežju, vodnih virih pitne vode, zasebnih vodovodih, zdravstveni ustreznosti pitne vode javnega vodovoda, vzdrževanju javnih vodovodov in hidrantnega omrežja, količinah odvzete pitne vode, obveščanju uporabnikov, zmanjševanju vodnih izgub in zagotavljanju rezervnih virov in razvojnem načrtu javnih vodovodov, v skladu z 28. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08). Izvajalec javne službe je javno podjetje, zato mora biti program sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja.
(2) Izvajalec javne službe ima pri upravljanju javnih vodovodov predvsem naslednje naloge:
– skrbi za razvoj in izgradnjo javnih vodovodov in za njihovo nemoteno obratovanje,
– vodi kataster javnih vodovodov,
– vzdržuje javne vodovode,
– izdaja smernice in mnenja pri pripravi prostorskih aktov, ter projektnih pogojev in soglasij v skladu z odlokom, Tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi,
– nadzira vodooskrbo javnih vodovodov,
– označuje vodovarstvena območja in izvaja ukrepe varstva vodnih virov v skladu s predpisi o vodovarstvenih režimih na vodovarstvenih območjih,
– izvaja in nadzira priključke na javni vodovod,
– obračunava storitve vodooskrbe in drugih pristojbin, določenih s predpisi,
– vodi evidenco oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, ki mu jo v predpisani obliki posredujejo upravljavci zasebnih vodovodov.
(3) Izvajalec mora vsako leto najkasneje do 31. marca tekočega leta Občinskemu svetu Občine Sevnica posredovati poročilo o izvajanju javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena za preteklo leto.

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo vseh stavb, v katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
– iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– je namen rabe vode proizvodnja pijač,
– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3) Storitve javne službe opravlja izvajalec storitev javne službe v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, v skladu s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo, ter v skladu s tem odlokom.

(1) Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.

(1) Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe so določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.
(2) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(3) Za upravljavca zasebnega vodovoda Občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(4) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, Občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

(1) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljnjem besedilu: vodno dovoljenje).
(2) Vodno dovoljenje mora pridobiti Občina oziroma več občin, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti ali lasti pravne osebe javnega prava, ki jo je ustanovila občina oziroma več občin.
(3) Če javni vodovod oskrbuje s pitno vodo več občin, pridobijo vodno dovoljenje za rabo vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, ki zagotavljajo vodo javnemu vodovodu, vse občine, ki jih ta vodovod oskrbuje, pravica rabe količin pitne vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, pa se posamezni občini v vodnem dovoljenju določi glede na količino pitne vode, ki je na območju posamezne občine dobavljena porabnikom pitne vode v okviru storitev javne službe.
(4) Vodno dovoljenje pridobi Občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso osebe iz drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda namenjeni opravljanju storitev javne službe.

(1) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2) Če je več lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
(3) Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik oziroma lastniki stavbe pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda.
(4) Če je stavba, ki se namerava priključiti na zasebni vodovod, šesta stanovanjska stavba ali stavba, v kateri se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izda vodno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če je občina določila ali potrdila upravljavca zasebnega vodovoda.
(5) Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.
(6) Ne glede na določbe prvih petih odstavkov tega člena ministrstvo izda vodno dovoljenje Občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na zasebni vodovod oskrba s pitno vodo izvajati v obliki storitev javne službe, ker je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presegla 10 m3 pitne vode na dan.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka mora Občina za upravljavca vodovoda določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do tedaj zasebnega vodovoda pa pridobijo status objektov in opreme javnega vodovoda.

(1) Občina mora voditi evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov, ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu za okolje in prostor.
(2) Podatki iz evidence o vodovodih niso javno dostopni, neposreden dostop do evidence je omogočen le ministrstvom, pristojnim za zdravje in za obrambo.

(1) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:
– izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan, ali
– upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.

(1) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo za potrebe namakanja kmetijskih površin in napajanja domačih živali.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.
(3) Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.

(1) Poleg priključitve na lastno oskrbo s pitno vodo (vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo) ali priključitve objekta na javni vodovod, ima lahko stavba tudi zbiralnik meteorne vode (kapnica), od katerega se po ločenem cevovodu stavba oskrbuje z vodo za sanitarne in druge potrebe, nikakor pa ne za pitno vodo. Dovod vode iz kapnice v objekt mora imeti regulacijski zaporni ventil.
(2) Stanovanjske stavbe morajo biti oskrbovane s pitno vodo s priključkom na javni vodovod, v primeru zasebnega upravljanja pa s priključkom na vodovod za lastne potrebe s pitno vodo (vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo).

(1) Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– komunalnega prispevka uporabnikov,
– proračuna Občine Sevnica,
– drugih virov.
(2) Cene storitev javne službe se določa po predpisih o oblikovanju cen komunalnih storitev.
Predlog cene oblikuje izvajalec javne službe, pregleda in strokovno potrdi jih pristojni organ občine pred pridobitvijo soglasja pristojnih ministrstev v skladu z veljavno zakonodajo.

(1) V okviru izvajanja javne službe izvajalec izdaja potrdila, smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), ter soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja), pri čemer mora investitor oziroma projektant v vlogi predložiti:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora;
2. za pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov;
3. za soglasja:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij;
4. za soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta;
– načrt vodovodnega priključka;
– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne inštalacije;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
5. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500;
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka;
– načrt vodovodnega priključka;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;
6. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500;
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe;
7. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki jo potrdi Občina Sevnica.

(1) Občina Sevnica je s sklepom Občinskega sveta Občine Sevnica sprejela in potrdila Dolgoročno studijo oskrbe s pitno vodo Občine Sevnica (VGI Ljubljana, Gemis, oktober 1999), ki je strokovna podlaga dolgoročnim razvojnim dokumentom Občine Sevnica na področju urejanja vodooskrbe.
(2) Dolgoročni program in dinamiko razvoja, širjenja, posodabljanja in sanacije javne vodooskrbe na območju Občine Sevnica predlaga lastnik javne komunalne infrastrukture, Občina Sevnica, oziroma Oddelek za okolje in prostor kot strokovna služba pristojna za gospodarske javne službe, v sodelovanju z izvajalcem. Kratkoročni program in dinamiko gradnje, posodabljanja, sanacije in vzdrževanja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga izvajalec javne službe v sodelovanju z Oddelkom za okolje in prostor Občine Sevnica. Programe razvoja in dinamiko izgradnje ter uporabo proračunskih sredstev Občine potrdi Občinski svet Občine Sevnica v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja proračuna.
(3) Program novogradnje, vzdrževanja in posodabljanja javne vodooskrbe mora biti skladen z dolgoročno zasnovo sistema javne vodooskrbe in usklajen z veljavnimi prostorskimi akti občine in s Tehničnim pravilnikom iz prvega (1.) člena tega odloka.

(1) Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod.
(2) Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ali nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, oziroma povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(3) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.

(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(2) Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.
(3) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.

(1) Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2) Vsak javni vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem območju.
(3) Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma rezervne vodne vire nadomesti z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.
(4) Uporabniki in izvajalec javne službe so dolžni izvajati potrebne ukrepe za ohranjanje in varovanje lastnih virov pitne vode, kot so vodnjaki, zbiralniki deževnice, zajetja pitne vode, vrtine.
(5) Rezervne vodne vire in njihove zmogljivosti oskrbe s pitno vodo se podrobneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo, ki ga za vsako leto pripravi upravljalec javnih vodovodov na območju Občine.

(1) Izvajalec kot upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
(2) Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco na način po prilogi iz pravilnika. S stalnimi aktivnostmi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti najmanjše vodne izgube, ki ne smejo preseči 25% količin celotne odvzete vode iz vodnega vira.
(3) Pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda, ali zaradi večje rabe pitne vode pri gradnji novih vodnih virov ali povečanja zmogljivosti črpanja obratujočih vodnih virov, mora upravljavec skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube javnega vodovoda ne presegajo v letnem povprečju količin iz prejšnjega odstavka.

(1) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda za izvajanje dejavnosti, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.

(1) V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
– nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
– vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m;
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
– skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode;
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu, ter zagotavljanje priporočil, ukrepov in obvestil za odpravo neskladnosti hišnega vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
– monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
– občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
– občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obveščanje uporabnikov o ukrepih in času trajanja redukcije ali prekinitve dobave pitne vode, o oporečni pitni vodi, ter obveznem prekuhavanju vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu na podlagi navodil zdravstvenega inšpektorata ali pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo;
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
– posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
– vodenje evidenc v skladu s pravilnikom.
(2) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, s strani zaposlene osebe z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3) Izvajalec javne službe organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Program izobraževanja se natančneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo iz 28. člena pravilnika.

Obveznosti uporabnika so:
– redno vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega hidrantnega omrežja;
– zaščita vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem;
– upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih in kadarkoli;
– upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne vodovodne inštalacije;
– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja;
– obveščanje upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe, ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove;
– pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode;
– redno plačevanje storitev upravljavcu;
– urejanje medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah;
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode;
– priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru izgradnje vodovodnega priključka in prenosu tega v upravljanje upravljavcu javnega vodovoda.

(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev;
– vodenje evidenc iz 26. člena pravilnika in posredovanje izvajalcu javne službe.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(1) Na javni ali zasebni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
(2) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega ali zasebnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode.
(3) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega ali zasebnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(4) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
(5) Spremembo dimenzije vodovodnega priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbo dodatnega priključka in zahtevo za povečan odvzem vode se obravnava po enakem postopku kot pri novem vodovodnem priključku.
(6) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo investicijsko in tekoče vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.
(7) Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.
(8) Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav.
(9) Ob priključitvi objekta, ki je že priključen na lokalni vodni vir, je potrebno izvesti fizično ločitev internih instalacij s ciljem ločiti uporabnikove dosedanje vodne vire (vaški vodovod, lastno zajetje) od vode iz javnega sistema. Fizična ločitev se izvede s prerezom cevi in montiranjem čepa.
(10) Najkasneje v 6 mesecih po izgradnji javnega vodovoda so se uporabniki, ki se nahajajo na območju vodooskrbnega območja, dolžni priključiti na javni vodovodni sistem.
(11) Izvajalec je dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje v 30 dneh od popolne pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz soglasja in poravnal vse obveznosti do Občine Sevnica in izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe sme priključiti uporabnika na javni vodovod, ko je preveril, da je uporabnik zgradil vodomerni jašek za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter tehničnim pravilnikom. Prostor, v katerem bo vgrajen vodomer, mora biti dostopen upravljavcu vodovoda.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občini Sevnica.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode, ter meritve hidrantnega omrežja,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.

(1) Obstoječi javni vodovodi, katerim je status javne vodooskrbe določen po izdanih vodnih dovoljenjih s strani MOP-a, Agencije RS za okolje, se skupaj s pripadajočimi objekti, predajo v last Občine in upravljanje izvajalcu najkasneje do 31. 12. 2015.
(2) Za prenos vodovodnega sistema v last Občine Sevnica in upravljanje izvajalcu javne službe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo, uporabno dovoljenje, situacijo in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov;
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in Tehničnim pravilnikom;
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem;
– izračunani morajo biti stroški obratovanja javnega vodovoda;
– pred postopkom o prenosu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega javnega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu;
– zagotovljena morajo biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda na podlagi ocene stroškov sanacije, terminskega plana sanacije in navedbo investitorja/ev;
– na vseh odjemnih mestih javnega vodovoda morajo pred prenosom, oziroma v roku 6 mesecev od pogodbe o prenosu javnega vodovoda, vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere;
– vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom;
– urediti in pridobiti služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave javnega vodovoda,
– postopek prenosa javnega vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki in podpisano medsebojno pogodbo.
(3) Prevzem javnega vodovoda v last Občine Sevnica se zaključi s končno predajo z medsebojno pogodbo med dosedanjim upravljavcem, Občino in izvajalcem javne službe vodooskrbe. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega upravljavca, Občine Sevnica, ter izvajalca javne službe.

(1) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja Občina v okviru javne službe. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev Občine Sevnica.
(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda in hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz vodovodov.
(3) Objekti in naprave javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, so vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, območje objekta vodovoda, naprave za obdelavo pitne vode, zajetje, objekt za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika in druga oprema in objekti.
(4) Lokacija objektov in opreme se vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.

(1) Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda zagotavlja Občina Sevnica iz proračunskih sredstev.
(2) Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov, vaje za preprečevanje požara in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
(3) Gasilska zveza Sevnica izvaja stalen nadzor nad stanjem hidrantov. Enkrat letno pregleda javne hidrante na območju občine in sporoči upravljavcu eventualne okvare in pomanjkljivosti na hidrantnem omrežju. Ob ugotovitvi eventuelnih tehničnih pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov mora izvajalcu kot upravljavcu javnega hidrantnega omrežja le te sporočiti in kot tudi neupravičen odvzem in količino odvzete vode. Podatke o hidrantih vodi izvajalec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
(4) Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja upravljavca javnega vodovoda ni dovoljen. Ta prepoved ne velja v primerih, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod. V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. O odvzemu vode je treba najkasneje naslednji delovni dan obvestiti upravljavca. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto in količino odvzema. Mesto pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.

Interni hidranti so sestavni deli instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za vodomerno napravo. Interne hidrante vzdržuje uporabnik pitne vode. Interni hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov, vaje za preprečevanje požara in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca.

(1) Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda, oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu pridobiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
(2) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.
(3) V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode. V nasprotnem primeru upravljavec stroške sanacije in popravila, po izstavitvi opomina in neporavnavi le tega, izterja po sodni poti.

(1) Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v naslednji skupini:
I. skupina – gospodinjstva
II. skupina – ostali uporabniki.
(2) Uporabniki iz drugega odstavka 6. člena tega odloka se v primeru oskrbe s pitno vodo uvrstijo v II. skupino uporabnikov prvega odstavka tega člena.
(3) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča na območju Občine priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev, v nasprotnem plačnika določi upravljavec.
(4) V primeru, da uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z upravljavcem skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
(5) S tarifnim sistemom se določajo elementi obračuna in osnovne tarifne postavke za obračun oskrbe s pitno vodo. To so:
– priključna moč (v EUR/mesec za presek priključne cevi v mm);
– poraba količine vode na mesec (v EUR/m3);
– števnina (v EUR/mesec za presek priključne cevi v mm).

(1) Obračun priključne moči je plačilo storitve upravljavca, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za preverjanje izgradnje in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod, vodenje predpisanih evidenc o opremi priključkov stavb, trasah teh priključkov ter njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje.
(2) Števnina je plačilo storitve, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za vzdrževanje, umerjanje in zamenjavo vodomerov.
(3) Merila in način obračuna priključne moči in števnine so določeni v Odloku o tarifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo iz javnega vodovodnega sistema v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 37/08).

(1) Poraba vode (m3) je na vodomeru registrirana porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju. Obračun za porabljeno količino vode se izvede na osnovi odčitane razlike stanja vodomera na začetku in ob koncu obračunskega obdobja. Sredstva zbrana z obračunom porabljene količine vode se uporabljajo za pokrivanje stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav javnega vodovodnega omrežja.
(2) Do namestitve vodomera na obstoječem vodovodnem priključku, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba 4 m3 vode na osebo na mesec.

(1) Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu, pri čemer razdalja med glavnim obračunskim vodomerom in mestom priključitve na javni vodovod ne sme preseči 50 m. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje.
(2) V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so za obračunskim vodomerom v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravitelju oziroma upravljavcu služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Če meritve po internih vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere. Prostor, v katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih površin večstanovanjske stavbe in vedno dostopen uporabnikom in pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda. Izvajalec javne službe internih vodomerov ne vzdržuje in ne uporablja za obračun vode.
(3) Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen skladno s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere (Uradni list RS, št. 26/02). Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
(4) Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera.
(5) Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava praviloma dvakrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem obdobju. Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru večjih sprememb (povečana uporaba vode, števila uporabnikov), je uporabnik dolžan to sporočiti izvajalcu.
(2) V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu.
(3) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, se določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.
(4) Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 70 m3.

Cena m3 porabljene vode ter vzdrževanja priključka stavbe na javni vodovod se določi po predpisih o oblikovanju cen komunalnih storitev.

(1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. Upravljavec mora pri pridobivanju, uporabi in hrambi osebnih podatkov uporabnikov ravnati skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika;
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu);
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti;
– datum vnosa podatkov.
(3) Upravljavec lahko za posameznega uporabnika zbira tudi:
– davčno številko;
– delež lastništva;
– EMŠO.
(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika;
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika;
– naslov;
– davčno številko;
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti;
– datum vnosa podatkov.
(5) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu;
– lastništvo nepremičnine.

(1) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem;
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca;
– listino o prenosu lastninske pravice;
– številko in naslov odjemnega mesta;
– podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah.

Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih (18) dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih (8) dni od datuma izstavitve računa. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih (15) dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, lahko upravljavec na stroške uporabnika prekine dobavo vode, ter začne postopek izterjave po sodni poti.

(1) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu, sklene pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov takšne delitve.
(2) V primeru, da se za ključ delitve porabljene pitne vode po glavnem obračunskem vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se razlika porabe med glavnim obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov obračuna vsem uporabnikom sorazmerno z njihovo interno porabo pitne vode.

(1) Upravljavec je dolžan uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca;
– če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda;
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;
– če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti;
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
– če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec;
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije);
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe;
– če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera;
– če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter hišne instalacije;
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode;
– če uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode;
– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
(2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.
(3) Na zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, je upravljavec dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca. Enako v primeru trajne prekinitve dobave pitne vode pri odstranitvi stavbe. Pri novogradnji na lokaciji poprej odstranjene stavbe uporabnik nosi stroške gradnje novega priključka in vse stroške v zvezi s priklopom objekta na javni vodovod.

(1) Upravljavec ima pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti dobavo vode za krajši čas, in sicer:
– za čas izvedbe načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, vendar največ 10 ur;
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije ipd.).
(2) Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora upravljavec neposredno ali preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj dva (2) dni pred prekinitvijo dobave vode, oziroma takoj v primeru prekinitve vode zaradi višje sile.
(3) V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov v zvezi stopnje varčevanja in omejitve glede uporabe vode. Oskrba prebivalstva s pitno vodo ima prednost pred rabo vode za druge namene.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka bo opravljal Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Brežice, Sevnica, Krško, Radeče in Bistrica ob Sotli.
(2) Vodenje postopkov, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja pooblaščena uradna oseba preje navedenega organa.
(3) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve in kršitelje prijaviti pooblaščeni uradni osebi preje navedenega organa oziroma na sedež organa v Krškem.

(1) Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec javnega vodovoda:
– če ne izvaja javnih pooblastil v zvezi izvajanja nalog soglasodajalca po predpisih o urejanju prostora in graditvi objektov, kot je navedeno v 17. členu;
– če ne spremlja stanja vodnih izgub na vodovodnem omrežju, ne vodi vodno bilanco, ter ne pripravi in izvaja program ukrepov zmanjševanja vodnih izgub za zagotovitev najmanjših vodnih izgub, kot je navedeno v 22. členu;
– če priključi novo stavbo na javni vodovod, kjer ni zagotovljenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu s predpisi, in če priključi nestanovanjsko stavbo ali gradbeno inženirski objekt na javni vodovod, pa lastnik stavbe ni pridobil vodnega dovoljenja za izvajanje dejavnosti, kot je določeno v 23. členu;
– če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena;
– če ravna v nasprotju s prvim, šestim, sedmim, devetim in enajstim odstavkom 27. člena;
– če ne izvaja oziroma izvaja evidence v nasprotju z določbami 40. člena;
– če napačno izstavlja račun glede na dogovor z upravnikom stavbe in ne upošteva ključa delitve porabljene pitne vode razlike porabe med glavnim in internimi vodomeri sorazmerno glede na interno porabo vode uporabnikov, kot je določeno s 44. členom;
– če ne izvaja prekinitve dobave vode v skladu z določbami prvega in tretjega odstavka 45. člena do odprave vzroka za prekinitev.
2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – upravljavec zasebnega vodovoda:
– če ne sklene pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda glede na določbe drugega in tretjega odstavka 8. člena;
– če ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka 26. člena;
– če ravna v nasprotju s prvim in osmim odstavkom 27. člena;
– če odvzema vodo iz javnega hidrantnega omrežja, ko ne gre za primere intervencije ob naravnih in drugih nesrečah, ter o tem ne obvesti upravljavca javnega vodovoda, kot to določa 31. člen;
– če ne izvaja prekinitve dobave vode v skladu z določbami prvega in tretjega odstavka 45. člena do odprave vzroka za prekinitev.
(4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ter posameznik – upravljavec zasebnega vodovoda.
(5) Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če uporablja vodni vir za lastno oskrbo s pitno vodo na območju, kjer je zagotovljena pitna voda iz javnega vodovoda, ali če uporablja isti vodni vir za lastno oskrbo, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, kot je navedeno v 13. členu odloka;
– če ne zagotovi izvedbo vodovodnega priključka in se ne priključi na javni vodovod, kjer se zagotavlja storitev javne službe in je priključitev možna, kot to določa prvi in drugi odstavek 14. člena;
– če kljub opozorilu upravljavca ne izvaja določb 25. člena;
– če kot lastnik stavbe ne izvede priključitve stavbe na javni vodovod in ne izpolni vse obveznosti do Občine Sevnica in izvajalca javne službe kot to določa prvi, četrti, peti, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek 27. člena;
– če odvzema vodo iz javnega hidrantnega omrežja, ko ne gre za primere intervencije ob naravnih in drugih nesrečah, ter o tem ne obvesti upravljavca javnega vodovoda, kot to določa 31. člen;
– če izvaja dela v varovalnem pasu javnega ali zasebnega vodovoda, pa prehodno ne pridobi soglasje upravljavca s pogoji za izvedbo del, ali kljub prepovedi gradi objekte na vodovodnih napravah, glede na določbe 33. člena.
(6) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz petega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ter posameznik.
(7) Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če odvzema vodo iz javnega hidrantnega omrežja, ko ne gre za primere intervencije ob naravnih in drugih nesrečah, ter o tem ne obvesti upravljavca javnega vodovoda, kot to določa 31. člen;
– če izvaja dela v varovalnem pasu javnega ali zasebnega vodovoda, pa prehodno ne pridobi soglasje upravljavca s pogoji za izvedbo del, ali kljub prepovedi gradi objekte na vodovodnih napravah, glede na določbe 33. člena.
(8) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz sedmega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(9) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik:
– če uporablja vodni vir za lastno oskrbo s pitno vodo na območju, kjer je zagotovljena pitna voda iz javnega vodovoda, ali če uporablja isti vodni vir za lastno oskrbo, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, kot je navedeno v 13. členu odloka;
– če ne zagotovi izvedbo vodovodnega priključka in se ne priključi na javni vodovod, kjer se zagotavlja storitev javne službe in je priključitev možna, kot to določa prvi in drugi odstavek 14. člena;
– če kljub opozorilu upravljavca javnega vodovoda ne izvaja določb 25. člena;
– če kot lastnik stavbe ne izvede priključitve stavbe na javni vodovod in ne izpolni vse obveznosti do Občine Sevnica in izvajalca javne službe kot to določa prvi, četrti, peti, osmi, deveti, deseti, in enajsti odstavek 27. člena;
– če odvzema vodo iz javnega hidrantnega omrežja, ko ne gre za primere intervencije ob naravnih in drugih nesrečah, ter o tem ne obvesti upravljavca javnega vodovoda, kot to določa 31. člen;
– če izvaja dela v varovalnem pasu javnega ali zasebnega vodovoda, pa prehodno ne pridobi soglasje upravljavca s pogoji za izvedbo del, ali kljub prepovedi gradi objekte na vodovodnih napravah, glede na določbe 33. člena;
– če ne izvaja določb 41. člena.
(10) Z globo 600 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če ne izvaja oziroma izvaja evidence v nasprotju z določbami 41. člena;
– če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena.
(11) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz desetega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(1) Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih mora Občina zagotoviti do 31. decembra 2015.
(2) Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler Občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod, vendar najpozneje do 31. decembra 2015. Za ta čas mora Občina potrditi upravljavca zasebnega vodovoda po pogojih in načinu določenem v 8. členu tega odloka.
(3) Vodenje katastra javnega vodovoda mora Občina zagotoviti v okviru javne službe ob uveljavitvi tega odloka.
(4) Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, mora Občina zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja iz proračuna Občine Sevnica.

Izvajalec oziroma upravljavec javnega vodovoda mora pričeti z vzdrževanjem vodovodnih priključkov obstoječih stavb takoj po uveljavitvi tarife iz petega odstavka 34. člena, oziroma najkasneje od 31. 12. 2010 dalje.

(1) Lastniki obstoječih stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam pravilnika iz 3. člena tega odloka najpozneje do 31. 12. 2010.
(2) Lastniki stavb morajo zagotoviti, da se priključki stavb na sekundarni vodovod, ki ne omogočajo merjenja porabe pitne vode za vsako posamezno stavbo posebej, prilagodijo zahtevam pravilnika iz 3. člena tega odloka in Tehničnega pravilnika najpozneje do 31. decembra 2010.
(3) Obratujoče vodovodne sisteme na območju Občine v zasebni lasti, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo večjo od 10 m3 pitne vode na dan, morajo lastniki oziroma dosedanji upravljavec zasebnega vodovodnega sistema z vodnim dovoljenjem za javno oskrbo s pitno vodo preko Občine prenesti v upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015.

Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Sevnica sočasno s sprejemom tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih za dobavo in odjem vode na območju Občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 36/87 in Uradni list RS, št. 9/96).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.