Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) ter 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) je Občinski svet Občine Sevnica na 23. redni seji dne 23. 9. 2009 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Sevnica od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 36/02), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za poslovno cono ob HE Boštanj (v nadaljevanju: OPPN).

Določbe tega odloka dopolnjujejo:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Opis prostorske ureditve
2. Usmeritev načrtovane ureditve v prostor
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
8. Nova parcelacija
9. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
11. Grafične priloge
12. Seznam prilog
B) GRAFIČNI DEL:

1.     Prikaz namenske rabe prostora iz            M 1: 5000
       planskega akta
2.     Območje OPPN z obstoječim parcelnim         M 1: 2000
       stanjem
3.     Geodetski načrt                             M 1: 1000
4/1.   Ureditvena situacija – I. etapa             M 1: 1000
4/2.   Ureditvena situacija – II. etapa            M 1: 1000
5.     Prikaz prometne, komunalne in               M 1: 1000
       energetske infrastrukture
6.     Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo       M 1: 1000
       ter varstvo pred naravnimi in drugimi
       nesrečami vključno z varstvom pred
       požarom
7.     Načrt parcelacije                           M 1: 1000
8.     Geodetsko zazidalna situacija s prerezi     M 1: 1000
9.     Vzdolžni prerez glavne ceste:            M 1:1000/100
       I. etapa
10.    Vzdolžni prerez glavne ceste:            M 1:1000/100
       II. etapa.

Predmet OPPN je ureditveno območje ob naselju Boštanj, med hidroelektrarno Boštanj in glavno cesto G1/5 Zidani Most–Boštanj–Drnovo, kmetijskim zemljiščem na vzhodni strani in staro traso glavne ceste na zahodni strani območja.
Velikost območja prostorske ureditve znaša 46062,62 m2.
OPPN se pripravi za območje, ki sega na del zemljišča k.o. Boštanj, s parc. štev: 292/17, 295/6, 292/18, 295/7, 295/2, 295/9, 295/8, 295/10, 295/12, 295/11, 295/13, 295/17, 295/4, 295/16d, 295/14.
d – pomeni delno.
Izven območja OPPN poteka izvedba priključitve območja na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Območje priključevanja, dograjevanja obstoječega omrežja poteka po parcelah št.: 294/54, 1014/2, 295/5, 294/46, 294/48, 294/41, 294/42, 294/26, 295/15, vse k.o. Boštanj.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– terciarne dejavnosti (po tem odloku so to: promet, trgovine, storitve, obrt, servis, proizvodnja, gostinstvo, šport in ostale poslovne dejavnosti). Obremenitev okolja s hrupom ne sme presegati mejne vrednosti kazalcev hrupa.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnje novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.

Na območju OPPN je, glede na namen, dovoljena umestitev naslednjih objektov:
– nestanovanjski objekti,
– poslovni objekti,
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– oporni zidovi,
– nezahtevni in enostavni objekti na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08),
– zelene površine.

Programsko je območje razdeljeno na tri sklope:
– zahodni
– osrednji in
– vzhodni sklop.
Zahodni sklop:
Območje leži zahodno od obstoječega križišča »B«, kjer sta načrtovani dve novi parceli (»NP1 in NP2«) za gradnjo objektov namenjeni poslovni, proizvodni, obrtni in servisni dejavnosti. Z obstoječe dovozne ceste k HE Boštanj, je predvidena izvedba novega dovoza do načrtovanih objektov. Objekti se zgradijo v I. etapi.
Osrednji sklop:
Od obstoječega križišča »B« do novega križišča »D« je območje osrednjega sklopa, kjer je predvidena gradnja bencinskega servisa, trgovskega objekta in poslovno-proizvodnega objekta. Območje je razdeljeno na tri nove parcele »NP3, NP4, NP6« za gradnjo objektov in novo parcelo »NP5« za prometno povezavo glavne ceste in obstoječe ceste k HE Boštanj.
V prvi etapi je dovoljena gradnja bencinskega servisa, poslovno-proizvodnega objekta in trgovskega objekta, v drugi etapi pa je možna gradnja trgovskega centra z živili.
Vsaki objekt na parceli mora imeti zadostno število parkirnih mest glede na dejavnost.
Gradnja trgovskega objekta z živili je pogojena z izvedbo II. etape prometnega omrežja in novim prometnim režimom.
V II. etapi je na mestu trikrakega križišča »B«, predvidena izdelava krožišča z novo povezavo za naselje Boštanj, v križišču »C« pa je dovoljen samo uvoz z glavne ceste na območje prostorske ureditve. Ob severnem robu prostorske ureditve je predvidena nova obvozna cesta s hodnikom za pešce in kolesarsko stezo.
Na novi gradbeni parceli »N6« je namesto trgovskega objekta z živili dovoljena gradnja objekta za poslovno, proizvodno in obrtno dejavnost. V tem primeru pa se objekt lahko gradi v I. etapi.
Vzhodni sklop:
Od načrtovanega križišča »D« pa do konca območja prostorske ureditve je vzhodni sklop, kjer so načrtovane tri nove parcele »NP8, NP9, NP10« za gradnjo prodajalne osebnih vozil z razstavnim prostorom z avtoservisom in avtopralnico, servisom tovornih vozil in kmetijskih strojev ter gradnjo vrtnega centra.
Na obravnavnem območju se, namesto prej navedenih dejavnosti, lahko gradijo objekti za poslovno, proizvodno, trgovsko in obrtno dejavnost.
Objekti se gradijo v I. etapi. V primeru gradnje trgovine z živili je potrebna dodatna prometna analiza.
Objekti:
– lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji so dovoljene tolerance v smeri sever-jug in vzhod-zahod pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, ter da so zagotovljeni ustrezni odmiki od sosednjih zemljišč in prometnega omrežja,
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti so določeni v geodetski zazidalni situaciji, tloris objekta je praviloma podolgovate oblike. Ker vsebina posameznih predvidenih objektov ni natančno definirana, so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da se faktor zazidanosti parcele ne preseže, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest.
Osnovnemu tlorisu objekta je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane arhitektonske dodatke, maksimalne velikosti do 1/3 tlorisne površine osnovnega objekta,
– vertikalni gabarit: Objekti so visoki max. 11,00 m (etažnost K+P+1). V primeru izvedbe kleti se maksimalna višina objekta meri od kote tal kleti, nepodkleteni objekti pa od kote tal pritličja. Višina etaž mora biti prilagojena tehnološkemu načrtu, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan več etažno pod pogojem, da ne presega maksimalno določeno višino 11,00 m,
– konstrukcija: dovoljena je kombinacija monolitne in montažne gradnje, izvedba je lahko armiranobetonska, jeklena ali klasična,
– streha: strehe bodo ravne, minimalnega naklona, skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Dovoljena je izvedba drugačnih oblik streh z uporabo premišljenih arhitekturnih detajlov, osvetlitev se zagotovi s svetlobnimi trakovi ter kupolami. Arhitekturni detajli z uporabo drugih materialov se prilagajajo tehnologiji oziroma dejavnosti v objektu. Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav pod pogojem, da so skriti za masko in ne presegajo določeno maksimalno višino objekta,
– fasada: je klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, stekla ali drugega sodobnega materiala. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine ali lesa. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog.
Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja,
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– zunanja ureditev parcele: parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnimi ploščami, ostale manipulacijske površine pa se asfaltirajo.

Gradbeno inženirski objekti:
Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, kolesarske poti, parkirišča, ekološki otok, oporne zidove in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– ceste v območju OPPN so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko izvedene s travnimi ploščami, tlakovane ali asfaltirane,
– ograje so žične, maks. višine do 2,50 m. Dovoljena je postavitev ograje na parcelno mejo, razen ob cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za postavitev potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste,
– transformatorske postaje so tipske izvedbe,
– plinski rezervoarji in tehnični plin za potrebe proizvodnje, se postavijo znotraj parcele in ogradijo z žično ograjo v skladu z veljavnimi predpisi,
– reklamne table in napise s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti na lastnem zemljišču,
– pri lokaciji oziroma postavitvi reklamnih tabel (velikost, osvetlitev) se upošteva tretji odstavek 111. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08), saj odvračanje pozornosti predstavlja nevarnost v cestnem prometu,
– osvetlitev reklamnih tabel mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

Prometno omrežje:
V varovalnem pasu glavne ceste G1/5/332 Zidani Most–Boštanj–Drnovo so načrtovani objekti in zunanja ureditev poslovne cone ob HE Boštanj. Območje urejanja se nahaja zunaj naselja.
Komunikacijsko priključevanje poslovne cone na glavno cesto je predvideno v dveh etapah. Po zasnovi I. etape prometnega omrežja, je v območju urejanja dovoljena gradnja vseh poslovnih, proizvodnih, obrtnih, servisnih in trgovskih objektov, razen trgovskega objekta z živili.
Gradnja trgovskega objekta z živili je pogojena s predhodno izvedbo II. etape prometnega omrežja.
Vsaki objekt na območju urejanja mora imeti zadostno število parkirnih mest, glede na vrsto dejavnosti in zagotovljeno obračanje vozil na lastni parceli.
Vse prometne površine na obravnavanem območju morajo biti opremljene s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo.
Območje urejanja meji na severni strani z objekti HE Boštanj, ki so načrtovani kot daljinsko vodeni objekti (brez stalne posadke). Za zagotavljanje varnega obratovanja bodo potrebne intervencije vzdrževalnega/obratovalnega osebja na objektih, kar zahteva zagotavljanje neoviranega dostopa do objektov ob vsakem času.
Za izdajo soglasja s strani upravljavca Ministrstva za promet, Direkcije RS za ceste, Sektor za upravljanje cest, OE Novo mesto, mora biti priložena revidirana dokumentacija pri čemer je potrebno upoštevati:
– plansko dobo 20 let, ki se upošteva skladno s Pravilnikom o projektiranju ter na podlagi študij in to 20 let od dneva izvedbe del,
– Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97) – pretočnost prometa, gostota priključkov zunaj naselja, ter 54. člen Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06, 45/08, 57/08, 69/08, 42/09),
– treba je izdelati dinamično simulacijo križišč, ki se bodo gradila ali kako drugače vplivala na pretočnost prometa.
I. etapa prometnega omrežja:
Prva etapa prometnega omrežja obravnava štiri cestne priključke (»A, B, C, D«). V prvi etapi se obstoječi cestni priključek »A« za smer Boštanj ohrani. Obstoječi priključek »B« se rekonstruira in uredi kot trikrako križišče z uvozom in izvozom v poslovno cono ob HE Boštanj. Predvidena je izvedba dveh novih križišč »C in D« z izvedbo levih zavijalnih pasov oziroma z uvozom in izvozom na območje urejanja. Vzdolžni nagib cestni priključkov v dolžini merodajnega vozila ne sme presegati 3,00%.
V prvi etapi so na glavni cesti predvideni naslednji gradbeni ukrepi:
– levi rob glavne ceste ostane obstoječ v celotni dolžini, dodatno se izvede koritnica za odvodnjavanje cestišča,
– desni rob se dodatno asfaltira zaradi levega pasu za zavijanje na vseh križiščih,
– v območju križišča »B« se izvede trikrako križišče, na cesti ki poteka iz smeri HE Boštanj, pa se uredi samo desni rob (dodatno asfaltira),
– na vseh priključnih cestah se izvedejo ločilni otoki,
– ohrani se križišče »A« (primerno se prilagodi prometna oprema na glavni cesti);
– na glavni cesti se preuredi prometna signalizacija (»B, C in D«).
Znotraj območja urejanja se uredijo nove servisne ceste. V križišču »C« bo nova servisna cesta komunikacijsko povezovala glavno cesto in obstoječo servisno cesto k HE Boštanj. Servisne ceste v območju urejanja bodo asfaltne izvedbe, širine vozišča 5,00 m–6,00 m, z ustreznimi zavijalnimi radiji. Na severni strani med območjem urejanja in HE Boštanj je obstoječa kolesarska steza. Na severozahodni strani parcele »N4«, med omenjeno parcelo in parcelo »N3« ter na južni strani parcele »N10« je predvidena izvedba enostranskega hodnika za pešce širine 1,55 m.
II. etapa prometnega omrežja:
V drugi etapi se obstoječe križišče »A« za Boštanj ukine, na mestu trikrakega križišča »B« pa se izvede krožno križišče. Krožno križišče je predvideno zaradi gradnje trgovskega objekta z živili in priključka za naselje Boštanj. Dodatno se izvede nova obvozna cesta z enostranskim hodnikom za pešce in kolesarsko stezo na severni strani med obravnavanim območjem in HE Boštanj. Širina vozišča ceste bo 6,00 m, kolesarske steze 3,00 m, hodnika za pešce pa 1,55 m.
Izvedba druge etape pomeni spremembo prometnega režima na območju urejanja. Na priključkih »C in D« se rekonstruira levi rob priključka zaradi uvedbe enosmernega dvopasovnega priključka in preuredi oba ločilna otoka.
Oba cestna priključka »C in D« se bosta preko servisnih cest komunikacijsko navezovala na novo cesto ob severni meji območja.
V drugi etapi so na glavni cesti predvideni naslednji gradbeni ukrepi:
– izgradnja krožnega krožišča »B« (popolnoma se preuredi križišče »B«, tako v smislu prometne opreme, kot gradbeno-tehnične spremembe prečnega nagiba ceste v območju krakov krožišča),
– treba je rekonstruirati desni rob glavne ceste pred križiščem »B«, zaradi ukinitve križišča »A«,
– na priključkih v križišču »C in D« se rekonstruira levi rob priključka zaradi uvedbe enosmernega dvopasovnega priključka,
– preuredita se oba ločilna otoka na priključku »C in D«,
– dodatno se izvede obvozna cesta ob HE Boštanj,
– cesti iz priključka »C in D« se navežeta na obvozno cesto ob HE Boštanj,
– na glavni cesti se preuredi prometna signalizacija v območju krožnega križišča, ter na območju priključkov (»C in D«),
– zaradi preureditve priključkov »C in D« se nekoliko prestavi pas za levo zavijanje (proti krožišču).
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte, si morajo posamezni investitorji od upravljavca ceste pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji za priključevanje in gradnjo v varovalnem pasu glavne in državne ceste.

Kanalizacijsko omrežje:
Na obravnavanem območju je predvidena ureditev ločenega kanalizacijskega sistema. Do izgradnje čistilne naprave se fekalne vode vodijo v ustrezno dimenzionirano zaprto nepretočno greznico na praznjenje, ali v lastne čistilne naprave.
V soglasju z upravljavcem se načrtovani objekti priključujejo na javno kanalizacijsko omrežje.
Meteorne vode z obravnavanega območja se preko predvidenih peskolovov, lovilcev olj in predvidene meteorne kanalizacije speljejo v reko Savo preko obstoječega izpusta.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01).
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji od upravljavca pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji za priključek in gradnjo v varovalnem koridorju kanalizacijskega omrežja.
Potek trase predvidene kanalizacije je prikazan v grafični prilogi št. 5.

Vodovodno omrežje:
Pri načrtovanju vodovodnega omrežja so bile upoštevane smernice KS Boštanj. Za oskrbo pitne in požarne vode je za obravnavano območje predvidena izvedba novega vodovodnega omrežja. Obravnavano območje bo napajano iz vodovodnega sistema Boštanj, z navezavo na obstoječi vodovod PE 110 mm pri obstoječem vodohranu.
Na trasi predvidenega vodovoda se postavijo nadzemni hidranti.
Od novega vodovoda se izvedejo odcepi do posameznih uporabnikov z vodomernimi jaški, ki morajo biti locirani izven objekta na vidnem in vedno dostopnem mestu.
V soglasju z upravljavcem se načrtovani objekti priključujejo na javno vodovodno omrežje.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
Potek trase obstoječega in predvidenega vodovoda ter lokacije hidrantov so prikazani v grafični prilogi št. 5.

Električno omrežje:
Na območju predvidene poslovne cone ob hidroelektrarni Boštanj potekajo SN 20kV kablovodi, katere je treba upoštevati kot omejitveni faktor v prostoru. Prav tako je na predvidenem območju obstoječa TP RE Boštanj, ter 110 kV kablovod, ki pa niso v upravljanju Elektro Celja, d.d.
Izdelati je treba idejno zasnovo elektrifikacije za predvideno poslovno cono ob hidroelektrarni Boštanj.
Na podlagi smernic Elektro Celje d.d., je električna energija na razpolago v obstoječi TP HE Boštanj, s tem, da morajo biti meritve na NN strani.
Investitor je dolžan 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pri Elektro Celje, d.d., naročiti zakoličbo vseh obstoječih elektroenergetskih vodov ki potekajo po omenjenem področju, mehansko zaščito istih, ter nadzor nad izvajanjem zemeljskih del.
V primeru kakršnihkoli poškodb elektroenergetskih vodov in naprav, ki bi nastale kot posledica predmetnega posega v prostor, krije stroške sanacije le-teh investitor.
V območju predvidene poslovne cone je predvidena izvedba kabelske kanalizacije s kabelskimi jaški. Na posamezni parceli se postavijo prosto stoječe elektro omarice.
Izvede se javna razsvetljava poslovne cone s svetilkami na drogovih višine 9.00 m.
Za vklop javne razsvetljave je predvideno prižigališče prosto stoječe izvedbe.
Načrtovana prostorska ureditev tangira 2 x 110 kV kablovod, ki je v lasti ELES-a, zato morajo biti pri načrtovani prostorski ureditvi upoštevane naslednje smernice upravljavca Elektro Slovenije, d.o.o. Ljubljana:
– pri načrtovanju prostorskih sestavin planskih aktov morajo biti upoštevani prenosni elektroenergetski objekti in koridorji, ki potekajo na območju Občine Sevnica in se nanašajo na zasnovo državnega elektroenergetskega omrežja, na kriterije, usmeritve in pogoje za umeščanje objektov v skladu z določili Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS – Uradni list RS, št. 76/04 – Publikacija karta št.-4; Usmeritev za razvoj energetskih sistemov), Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, Resolucije o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP – Uradni list RS, št. 57/04) in Načrta razvoja prenosnega omrežja od leta 2005–2014 (Soglasje MG, št. 360-3/2005-16, z dne 14. 4. 2005),
– pri pripravi projektne dokumentacije je treba upoštevati križanje in približevanje obstoječemu podzemnemu VN kabelskemu elektroenergetskemu koridorju. Upoštevati je treba širino elektroenergetskega koridorja podzemnega kablovoda, ki znaša za napetostni nivo 2 x 110 kV 6,5 m (3,25 m levo in 3,25 m desno od osi podzemnega kablovoda),
– v elektroenergetskem koridorju podzemnega kablovoda ni dovoljeno:
– postavljati stalnih in ostalih objektov,
– posaditev dreves in grmičevja in
– izvajati izkopavanja,
– investitorja zadolžujemo naj poskrbi za upoštevanje pravil za varno delo v bližini elektroenergetskih naprav,
– v fazi projektiranja je treba zagotoviti, da bo vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji izvajalca prenosne dejavností visokonapetostnih daljnovodov omogočen neoviran dostop do vseh mest podzemnega kablovoda ob kateremkoli času,
– pri projektiranju je treba upoštevati Pravilnik o tehniških predpisih za strelovode (Uradni list SFRJ, št. 13/68),
– pri projektiranju je treba upoštevati varnostne globine in varnostne oddaljenosti kablovoda do vseh delov novogradenj. V projektni dokumentaciji mora biti podana situacija objekta z osnovnimi gabariti in razvídna zadostitev zahtevanih odmikov od našega kablovoda (geodetski posnetek, ustrezni prerezí in tlorisi),
– vse stroške projektiranja, predelave 2 x 110 kablovoda ali odpravo eventualníh poškodb, nastalih na 2 x 110 kablovodu v času izgradnje in kasnejšem vzdrževanju objekta, nosi investitor (oziroma pravni nasledník) predmetne zadeve,
– vsi eventualno preurejeni deli predmetnega kablovoda preidejo po izgradnji z neodplačanim prenosom v lastníštvo ELES-a,
– za poseg v varovani koridor prenosnega voda mora investitor – lastnik nepremičnin skleniti pogodbo o služnosti z izvajalci prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov,
– Elektro – Slovenija, d.o.o. pa ne upravlja z vsemi elektroenergetskimi napravami. Po omenjenem področju potekajo tudi daljnovodí elektrodistribucijskih podjetij, ki izdajajo soglasja za svoje naprave. Izdelovalec prostorskega razvoja je dolžan pridobiti tudi smernice distribucijskega podjetja,
– načrtovana prometna in komunalna infrastruktura križa 2 x 110 kV, zato je pri izdelavi projektne dokumentacije potrebno izdelati elaborat križanja.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte ter za priključek in gradnjo v varovalnem pasu, si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od Elektro Celje, d.d.
Potek trase obstoječega in predvidenega energetskega omrežja je prikazan v grafični prilogi št. 5.

Telefonsko omrežje:
Pri načrtovani prostorski ureditvi morajo biti upoštevane naslednje smernice upravljavca Telekom Slovenije, d.d.:
– pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja in TK kabelske kanalizacije in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije, d.d. k projektnim rešitvam,
– obstoječe TK omrežje na območju predvidene ureditve je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora, krije investitor posega v prostor na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali,
– vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del),
– na območju urejanja potekajo trase zemeljskega TK omrežja ter TK kabelska kanalizacija za HE Boštanj. Treba je predvideti ustrezno zaščito oziroma prestavitev tangiranega TK omrežja,
– za potrebe poslovne cone z novimi telekomunikacijskimi priključki je treba dograditi primarno TK omrežje – dvocevno TK kabelsko kanalizacijo (2 x 2 PVC Ø125 mm) z navezavo na obstoječ kabelski jašek ob dostopni poti do HE Boštanj,
– za zagotavljanje povezav novih stavb je treba zgraditi kabelske objekte na novopredvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik, pa naj bodo položeni v zaščitni PE-HD Ø50 cevi na globino 0,80 m. Naročniška cev naj bo zaključena neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta,
– horizontalni odmik komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bo 0,30 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEKOM. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču, oziroma drugih povoznih površinah, je treba PE-HD cevi ščititi s PVC 125 cevmi,
– izdelati je treba projekt za izgradnjo telekomunikacijskih priključkov ter načrt notranjih telefonskih inštalacij. Izhodiščne podatke za projektno obdelavo pridobiti pri Telekom Slovenije d.d., Sektor za razvoj in načrtovanje omrežij.
V primeru priključevanja objektov na TK omrežje, morajo posamezni investitorji, pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj od upravljavca pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji.
Potek trase obstoječega in predvidenega energetskega omrežja je prikazan v grafični prilogi št. 5.

CATV omrežje:
Pri načrtovani prostorski ureditvi morajo biti upoštevane naslednje smernice upravljavca CATV omrežja, Zavoda kabelske televizije NHM Sevnica:
– iz priloženega načrta je razvidno, da predvidena prostorska ureditev delno posega v obstoječe vode CATV oziroma v cevno kanalizacijo, ki poteka v jarku ob obstoječi cesti G1-5 Celje–Krško,
– v območje obdelave poteka trasa kabelske AC Ø40 skupaj z VN povezavo RTP Boštanj – HE Boštanj, ki je označena s kamnom EK,
– kolikor bo novogradnja v nivoju obstoječe ceste, cevna kanalizacija ne bo ogrožena, razen v primeru globinskih gradbenih del, kot so vkopavanje cistern za gorivo, izvedba uvozov itd.
– v obravnavani prostorski ureditvi naj se predvidi tudi cevna kanalizacija za potrebe razvoda KKS Sevnica.

Plinovodno omrežje:
Območje urejanja je v nadzorovanem pasu prenosnega plinovoda R42, odcep (MRP) Sevnica–MRP Radeče (premer 150 mm, tlak 50 bar, od stacionaže ca. 1757 m do stacionaže ca. 2292 m, odmik od plinovoda ca. 30 m, Občina Sevnica), ki je v upravljanju Geoplina plinovodi d.o.o., kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
Za prenosno omrežje zemeljskega plina je treba upoštevati Energetski zakon (EZ-UPB2, Uradni list RS, št. 27/07). Za poseganja v nadzorovani pas plinovoda (2 x 100 m) se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02) in Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05).
Pri nadaljnji obdelavi je treba upoštevati tudi sledeče usmeritve:
– izdelati je treba izvedbeni projekt s posegi v nadzorovani pas prenosnega omrežja zemeljskega plina kot del projektne dokumentacije, kjer morajo biti obdelane in z upravljavcem usklajene vse projektne rešitve, ki se nanašajo na plinovod in pripadajoči nadzorovani pas. Vsebovati mora med drugimi situacijo z vrisanim prenosnim omrežjem zemeljskega plina, komunalno in cestno infrastrukturo, objekti ter drugimi posegi zunanje ureditve. Najbližji odmiki predvidenih objektov od plinovoda naj bodo kotirani. V primeru križanj s plinovodom se izdela podolžni profil ali prerez križanja plinovoda s kotiranimi medsebojnimi prostimi odmiki in tehničnimi opisom. Vse rešitve morajo biti obdelane ob upoštevanju veljavne zakonodaje in predpisov za plinovode,
– pred projektiranjem se z lokatorjem preveri položaj in globino plinovoda. Zakoličenje za potrebe projektiranja izvede pooblaščenec Geoplin plinovodi d.o.o. (Služba gradnje, g. Pančur, tel. št. 01-5820-700),
– najmanjši prosti odmik pri morebitnem križanju komunalnih vodov s plinovodom znaša 0,5 m. Pri lociranju jaškov komunalne infrastrukture in pri približevanju oziroma vzporednem poteku se upošteva najmanj 5 m odmika od plinovoda. V slučaju poteka pod plinovodom se v projektu obdela zaščita plinovoda (posedanje materiala, zaščita izolacije plinovoda pred poškodbo, opiranje sten izkopa). Pri prečkanju kanalizacije nad plinovodom se med revizijskima jaškoma predvidi plinotesna izvedba kanalizacije (npr. obbetonirane plastične cevi s tesnili) in perforirani pokrovi obeh jaškov. Pri vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati požarno varnostne predpise in ukrepe. Pri križanju s plinovodom se komunalne vode, kot so javna razsvetljava, elektro in TK kabel, položi v zaščitno cev dolžine najmanj 3,0 m na vsako stran plinovoda. V primeru prečkanja plinovoda, ki je katodno zaščiten, z instalacijo v kovinski izvedbi (npr. ozemljitveni trak, električni kabli s kovinskim opletom itd.), se predvidi zaščitni ukrep (npr. merilno mesto za merjenje napetostne interference in izvedba meritev po končanih delih) oziroma se navede, zakaj le-ta ni potreben. Morebitni ozemljitveni sistem mora biti oddaljen najmanj 3,00 m od plinovoda. Za del plinovoda pod morebitnimi novimi prometnimi površinami je treba izdelati statični izračun prenosa obremenitev v smeri proti plinovodu glede na prometno obremenitev v sodelovanju z geološkim strokovnjakom. Če izračun pokaže obremenitve plinovoda, se obdela zaščita plinovoda (izdelati statični izračun dimenzioniranosti zaščite), pri čemer morebitno nižanje terena nad plinovodom in s tem zmanjševanje globine vkopa plinovoda ni dovoljeno,
– predvidijo se posebni pogoji dela pri morebitnem izvajanju del v 2 x 5 m pasu plinovoda (zakoličenje in zaščita plinovoda, ročno izvajanje zemeljskih del, statično utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom brez vibracij, nadzor Geoplina plinovodi d.o.o.),
– podatki o obstoječih plinovodih so dostopni pri pristojni občinski geodetski službi skladno z 9. členom Pravilnika o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Uradni list RS, št. 9-415/04) oziroma 26. členom Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8-408/00) ali na Geoplinu plinovodi d.o.o. (g. Levičnik),
– izdelati se mora analiza vpliva oziroma prenosa obremenitev na plinovod in obdelati ustrezna dimenzionirana zaščita. Vsebovati mora statični izračun dimenzioniranosti zaščite glede na prometno obremenitev in obremenitev v fazi izvedbe v sodelovanju z geološkim strokovnjakom. Morebitno nižanje terena nad plinovodom in s tem zmanjševanje globine vkopa plinovoda ni dovoljeno,
– poseganje v nadzorovani oziroma varnostni pas prenosnega plinovoda brez soglasja Geoplina plinovodi d.o.o. ni dovoljeno,
– najmanj 10 dni pred pričetkom del mora investitor operaterju predložiti pisno prijavo, projekt za izvedbo, naročiti nadzor in sporočiti podatke o izvajalcu in odgovornemu vodji del. Investitor oziroma izvajalec mora dostaviti Geoplinu plinovodi d.o.o. (Služba gradnje) v potrditev situacijski prikaz transportnih poti na gradbišče zaradi preprečitve poškodovanja plinovoda,
– pred pričetkom aktivnosti se s strani pooblaščenca Geoplina plinovodi d.o.o. zakoliči plinovod s pomočjo lokatorja, zakoličena trasa pa mora ostati vidno označena v času trajanja del,
– vsa dela v 2 x 5,0 m pasu plinovoda se morajo izvajati pod nadzorom pooblaščenca Geoplina plinovodi d.o.o. ter ob upoštevanju njegovih navodil. V tem pasu plinovoda tudi niso dovoljene deponije gradbenega ali drugega materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov. Zemeljska dela na križanjih s komunalnimi vodi se morajo izvajati ročno, utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom pa je dovoljeno le statično. Transport preko plinovoda na slabo nosilnem terenu in izven javnih poti se lahko vrši le po predhodno zavarovanih prehodih v dogovoru s pooblaščencem Geoplina plinovodi d.o.o.,
– zaščito plinovoda in vsa ostala dela v njegovem varnostnem pasu se izvedejo po predloženem in s strani Geoplina plinovodi d.o.o. potrjenem projektu. Morebitno problematiko, ki bi se pojavila pri izvajanju posegov, mora reševati projektant. Za komunalne vode ali druge posege v varnostni pas plinovoda, ki niso obdelani v predloženi dokumentaciji, se mora na osnovi projektno obdelanih rešitev pridobiti soglasje Geoplina plinovodi d.o.o.,
– zasipanje morebitno odkopanega plinovoda se sme vršiti potem, ko je s strani pooblaščenega Geoplina plinovodi d.o.o. pisno potrjeno, da je izolacija nepoškodovana, oziroma da je morebitna poškodba sanirana, če se z meritvijo ugotovi, da je bila pri delih poškodovana. Zasipni material ne sme vsebovati agresivnih sestavin,
– po končanih delih se Geoplinu plinovodi d.o.o. dostavi načrt in opis izvedenega stanja s prošnjo za izdajo pisne izjave oziroma soglasja na izvedeno stanje, ki potrjuje, da so bili med gradnjo izpolnjeni njegovi pogoji in zahteve njegovega nadzora ter, da so bila dela izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi pogoji, predpisi in standardi.
Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu z 48. členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 102/04). Vsi stroški v zvezi s predmetno investicijo bremenijo investitorja. Investitorja bremenijo tudi stroški, ki bi nastali na prenosnem omrežju zemeljskega pIina Geoplinu plinovodi d.o.o. in uporabnikom zaradi morebitnih poškodb pri gradnji, obratovanju ali kasnejšem vzdrževanju zadevnih posegov.

Ogrevanje objektov:
– na območju urejanja je za potrebe ogrevanja dovoljena postavitev prosto stoječih ali vkopanih rezervoarjev za kurilo olje in utekočinjeni naftni plin,
– dovoljenji so drugi alternativni viri ogrevanja (biomasa, toplotna črpalka …),
– po plinifikaciji območja se objekti lahko priključijo na plinovodno omrežje v soglasju z upravljavcem.

Odpadki:
Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipski zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 66/95, 43/98, 44/04).
Pri načrtovanju odjemnega mesta je treba upoštevati Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
Gradbeni odpadki:
Z gradbenimi odpadki je treba ravnati v skladu s 4. členom Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).

V bližini obravnavanega območja se nahaja enota kulturne dediščine Boštanj – Cerkev Sv. povišanja Križa (EŠD 1653), ki je z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 96/02-4870, 106/05-4642), razglašena za kulturni spomenik. Enoti je določeno vplivno območje.
Vsi načrtovani posegi se morajo izogniti vsem objektom kulturne dediščine, to pomeni vplivnemu območju cerkve, ki mora ostati nepozidano. Predvideni objekti morajo biti v prostor umeščeni tako, da se kar v največji meri ohranijo vedutni pogledi na cerkev.
Na območju OPPN se je ob gradbenih delih za potrebe izgradnje HE Boštanj izvajal arheološki nadzor, ki ni potrdil obstoja arheoloških najdb ali potrdil povečanega arheološkega potenciala območja.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko Zavod to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

Varstvo pred hrupom:
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom menimo, da ne bodo presegane kritične vrednosti kazalcev hrupa L(dvn) za III. stopnje varstva pred hrupom.
Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije.
Omilitvene in zaščitne ukrepe v času obratovanja, kolikor bodo potrebni, bo mogoče določiti, ko bodo znane proizvodne dejavnosti in njihove tehnologije, bodisi kot skupne ukrepe ali za vsako proizvodno dejavnost posebej.
V smislu monitoringa hrupa je treba:
– meritve hrupa je potrebno izvesti v času intenzivnih gradbenih del na območju najbližjega stanovanjskega objekta. Če bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščite,
– skladno z 82. členom ZVO-1 je treba pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za naprave iz 14. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05),
– upravljavec mora zagotoviti izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnim monitornigom hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 212/04). V primeru, da se pri prvih meritvah ugotovi, da je objekt nepomemben vir hrupa, nadaljnji obratovalni monitoring ni potreben.

Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
Posebne omilitvene in zaščitne ukrepe v času obratovanja, kolikor bodo potrebni, bo mogoče določiti, ko bodo znane proizvodne dejavnosti in njihove tehnologije, bodisi kot skupne ukrepe ali za vsako proizvodno dejavnost posebej.
V smislu spremljanja stanja kvalitete zraka, so potrebne prve meritve in obratovalni monitoring iz načrtovanih dejavnostih v objektih (industrija, kurilne naprave …).

Varstvo voda:
Odvajanje odpadnih voda z območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv v obstoječi vodotok.
V smislu monitoringa odpadnih voda je treba:
– skladno z 82. členom ZVO-1 je treba pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za naprave iz 15. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07),
– meritve emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda – prve meritve in obratovalni monitoring (kolikor bo v načrtovanih dejavnostih v objektih nastajala tehnološka odpadna voda).
Urejanje voda:
Pri načrtovanju območja urejanja je treba upoštevati smernice MOP, Agencije RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja spodnje Save.
I. Pogoji tehnične narave:
– vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno infrastrukturo in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. čl. in 37. čl. ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 15 m pri vodotokih 1. reda (reka Sava), oziroma 5 m pri vodotokih 2. reda (Globovski graben – desni pritok reke Save). Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je potrebno v PGD označiti in kotirati,
– vse komunalne odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem. Do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema se odpadne vode vodijo v nepretočne in neprepustne greznice na praznjenje z odvozom na centralno čistilno napravo,
– projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vodo in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/07),
– projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05),
– v primeru gradnje bencinskega servisa mora biti projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz bencinskega servisa usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, 10/99, 40/04). Iz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 852-2),
– padavinske odpadne vode iz parkirišč, cest in drugih utrjenih povoznih površin,
– prečiščene na lovilcih olj in padavinske odpadne vode iz streh je treba speljati v ponikovalnice, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji Globovski graben. Iz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2),
– opredeliti je treba količino vseh odpadnih voda ter ostalih odpadnih snovi, ki nastanejo pri tehnoloških procesih, tako kvalitativno kot kvantitativno in na tej osnovi ter v skladu z veljavno zakonodajo in z upoštevanjem obstoječih ter predvidenih resursov, definirati končni tretma teh voda oziroma snovi. Kanalizacijo načrtovati v vodotesni izvedbi,
– zacevljanje in prekrivanje vodotoka (Globovski graben) je strogo prepovedano,
– v primeru premoščanja Globovskega grabna mora premostitvena konstrukcija biti izvedena tako, da bo most ali prepust premostil strugo v celoti, da ne bo povzročil lokalnih zožitev v strugi vodotoka, svetla odprtina pa mora zagotoviti prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino, ki praviloma ne sme biti manjša kot 50 cm nad koto gladine Q 100, kar mora biti v projektni dokumentaciji računsko dokazano in prikazano v grafičnih prilogah,
– v območju premostitvenega objekta je treba predvideti ustrezno obrežno in talno zavarovanje, ki naj bo dimenzionirano glede na vlečne sile v strugi, navezava na obstoječe brežine pa naj bo postopna, brez lokalnih zožitev in razširitev,
– v primeru, da bodo očiščene padavinske vode speljane v Globovski potok‚ mora biti iztočni objekt (iztočna glava) detajlno projektno obdelan, ne sme segati v pretočni profil vodotoka in mora biti oblikovana v naklonu brežine (po potrebi z vgrajeno povratno zaklopko). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem delu brežine. Obvezno je treba predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge vodotoka v območju izpusta.
– v primeru prečkanja Globovskega grabna z infrastrukturno inštalacijo mora biti prečkanje izvedeno pravokotno na strugo in imeti naslednje minimalne odmike:
– teme cevi prečkanja mora biti minimalno 1,20 m pod dnom struge reguliranega potoka,
– prečkanje mora potekati v širini struge in minimalno 5,0 m na vsako stran merjeno od vrha brežine,
– prečkanje vodotoka mora biti v projektni dokumentaciji jasno označeno in obdelano na ravni PGD. Projekt mora vsebovati:
– opis križanja,
– pregledno situacijo z vrisanim križanjem M 1:5000,
– geodetski posnetek struge vodotoka v območju križanja z vrisanim vodom (kanalom) v ustreznem merilu (M 1: 500, 250 ...)
– prečni profil vodotoka na območju križanja z vrisanim kanalom v ustreznem merilu,
– detajl zavarovanja struge v območju križanja.
V projektu PGD je treba predvideti tudi ustrezna trajna točkovna obeležja območij križanj po končanih delih na terenu.
– na odsekih, kjer trasa vodov poteka po vodnem ali priobalnem zemljišču, je treba upoštevati tudi prometno obremenitev in predvideti ustrezno zaščito cevi za čas uporabe strojne mehanizacije za potrebe vodnogospodarske javne službe.
– gradnja jaškov v strugi na brežinah vodotoka in v telesu nasipa ni dovoljena,
– v projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Materiala ni dovoljeno odlagati v strugo, na brežine ali priobalna zemljišča reke Save s pritoki.
II. Pogoji pravne narave:
– za primer posega na vodno ali priobalno zemljišče (gradnja izpustne kanalizacije v Globovski graben, zavarovanje struge grabna, gradnja premostitvenega objekta), ki je v lasti Republike Slovenije, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti oziroma pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice po določilih Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ). Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, v skladu z ZV-1 in jo je treba skleniti z naslovnim organom pred pridobitvijo vodnega soglasja,
– investitor je dolžan, v fazi projektiranja oziroma pridobivanja upravne dokumentacije gradbenega dovoljenja, za posamezni objekt pridobiti vodno soglasje.
Vsi načrtovani objekti (razen gospodarske javne infrastrukture) na območju OPPN bodo od parcelne meje grabna, oziroma od zgornjega roba brežine oddaljeni več kot 5,00 m, od brežine reke Save pa 15,00 m.
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba cevnega zadrževalnika padavinskih voda. Lahko pa se parkirne površine izvedejo iz travnih plošč, ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.

Ohranjanje narave:
Na območju urejanja ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju: ZON-UPB), zato na osnovi 105. člena ZON v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, za objekt na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja ni potrebna.

Požar:
Predvideni objekti so od sosednjih parcelnih mej oddaljeni skladno s predpisi in smernicami RS, Ministrstva za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje.
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.
Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, morajo pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8.
Za projektiranje objektov na območju OPPN je treba pridobiti geomehansko poročilo. Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Obramba in zaščita:
Glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni treba predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji.
Elektromagnetno sevanje:
Pri postavitvi in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1), ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).

Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

Arhitektonske ovire:
Upoštevati je treba Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
– Na vseh javnih komunikacijah, dostopih do objektov in v objekte, je treba izvesti klančine za dostop funkcionalno oviranih oseb, minimalnega naklona v razmerju 1:15.

I. ETAPA:
– prestavitev geodetsko opazovalnih točk pregradnega objekta HE Boštanj na primernejšo lokacijo ter zagotovitev dostopa do njih,
– gradnja objektov I. etape s prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo. V prvi etapi OPPN se gradijo vsi objekti razen trgovskega objekta z živili,
– izvedba I. etape prometnega omrežja na glavni cesti.
II. ETAPA:
– gradnja trgovskega objekta z živili,
– izvedba II. etape prometnega omrežja.
Izgradnja komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov se lahko gradi v več etapah.

Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 7. – Načrt parcelacije.
Dovoljeni odmik objektov od sosednjih parcelnih mej znaša min. 4,00 m. Manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča in z upoštevanjem požarno-varstvenih in obrambnih predpisov.
Gradnja gradbeno inženirskih objektov (parkirišča, manipulacija, ograje, oporni zidovi, vodovod, kanalizacija, elektrika, TK kabel) je dovoljena do parcelne meje, razen odmika od cestnega sveta glavne ceste, kjer najmanjši odmik znaša 2,00 m.
V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom) je za območje proizvodnih dejavnosti in mešana območja predlagan naslednji kriterij za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo:

+-------------------------------+-----------------+------------+
|Namenska raba parcele          |      Faktor     |   Faktor   |
|za gradnjo                     | zazidanosti (z) | izrabe (i) |
+-------------------------------+-----------------+------------+
|Območje proizvodnih dejavnosti |       0,8       |    2,4     |
+-------------------------------+-----------------+------------+
|Mešano območje                 |       0,6       |    1,2     |
+-------------------------------+-----------------+------------+

Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (z) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele za gradnjo.
Faktor izrabe gradbene parcele (i), se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele za gradnjo, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim, samo nad terenom ali samo pod njim.

Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani, enostavni in nezahtevni objekti se lahko gradijo na novi parceli z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah pod pogojem, da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih parcel in 4,00 m odmik od cestnega sveta glavne ceste,
– za horizontalne gabarite: novi objekti so lahko večjega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah pod pogojem, da ni presežen faktor zazidanosti nove parcele. Novi poslovni objekti so lahko manjših tlorisnih gabaritov, pri čemer ni omejitev v »-«,
– za vertikalne gabarite: maksimalna višina objektov je 11,00 m, izjemoma se dovoli višina objekta nad 11,00 m, če to pogojuje tehnološki načrt,
– za kote pritličja in manipulativnih površin so tolerance ± 80 cm, vendar kote manipulativnih površin in objektov ne smejo biti pod določeno varno poplavno koto,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost cestnega prometa,
– dovoljena je združitev dveh uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji,
– dovoljena je združitev ali delitev novih parcel,
– v primeru združitve novih parcel se lahko gradi en samostojni objekt pod pogojem, da se ne preseže faktor zazidanosti nove parcele, ter da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost,
– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN,
– pri načrtu parcelacije je možno odstopanje, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezen objekt.

Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v drugi etapi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

OPPN je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Sevnica.

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.