Na podlagi 12. in 13.. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) in 16. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03, 106/05, 65/07 in 75/08) je Občinski svet Občine Črnomelj na 19. redni seji dne 29. 9. 2009 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine: Črnomelj – Hiša Ulica Mirana Jarca 3 (EŠD 9841) – v nadaljevanju: spomenik).

Spomenik obsega stanovanjsko stavbo in dvorišče na parceli št. 12/2, k.o. Črnomelj. Meja območja spomenika je povzeta po digitalnem katastrskem načrtu. Izris meje območja, ki je v merilu 1: 1000, je sestavni del predloga za razglasitev, ki ga je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto (v nadaljevanju: Zavod).
Predlog za razglasitev je na vpogled pri Zavodu in Občini Črnomelj.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Hiša stoji v mestnem jedru Črnomlja, ki je s sklepom občinskega sveta razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arheološkega, arhitekturnega, etnološkega, umetnostnega, urbanističnega in zgodovinskega pomena (Uradni list RS, št. 74/01). Arhitektura hiše izhaja iz pomeščanjenega tipa kmečkega doma, ki se je v 19. in v prvi polovici 20. stoletja uveljavil v manjših slovenskih mestih, kljub temu je to ena od ambiciozneje zasnovanih hiš v mestnem jedru Črnomlja in predstavlja pomemben člen v nizu poslopij, ki (so)oblikujejo vzhodno veduto mesta.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, likovnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objektu;
– ohranja se spominska plošča Miranu Jarcu na ulični fasadi;
– prepoved predelav vseh likovnih in arhitekturnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in/ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe spomenika;
– prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov spomenika;
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem Zavoda;
– na spomenik je prepovedano postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nosilci reklam, anten in ostalih naprav, razen v primerih, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri Zavod;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet.

Varstveni režim omogoča:
– trajno ohranitev kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– povečevanje pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitev kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ ter v medijih;
– znanstvenoraziskovalno delo;
– učno-demonstracijsko delo.

Obveznost javne dostopnosti spomenika:
Lastnik oziroma upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika v sorazmerju z zmožnostmi lastnika. Dostop ne sme ogrožati spomenika ali njegovih varovanih elementov, najmanj enkrat na leto pa mora lastnik javnosti omogočiti tudi brezplačen ogled spomenika.

Upravljanje spomenika:
S spomenikom upravlja njegov lastnik ali upravljavec v skladu s smernicami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.