Na podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in 102/07) je Občinski svet Občine Jesenice na 30. seji dne 24. 9. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ob Savi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Jesenice za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Jesenice za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine Jesenice, ki se nanašajo na urbanistično zasnovo za mesto Jesenice (Uradni list RS, št. 99/04), se sprejme Odlok o občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu Ob Savi (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je pod številko 350-15/2005-2 izdelal Atelje Prizma d.o.o., Jesenice.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) OPPN določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo vodnogospodarskih ureditev, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne, kanalizacijske in druge komunalne infrastrukture, prometne rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Jesenice.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Meja območja obdelave je območje, ki je določeno v grafičnem delu Sprememb in dopolnitev družbenega plana (Uradni list RS, št. 113/04), kot območje z oznako J2/M2 in obsega območje od Dinosa do cestnega podvoza, ki povezuje center Jesenic s Podmežaklo. Na severni strani meji na območje železnice, na južni strani pa ga omejuje reka Sava.
(2) Obstoječa občinska (Prešernova) cesta predstavlja glavno povezavo s sosednjimi območji in je bila rekonstruirana v odseku od Gradisa do Skladiščne ulice. Na zahodnem delu prevladujejo objekti in naprave Gradisa, ki zavzemajo centralni del obravnavanega območja.
Območje JEKO-IN-a in zahodno od njega zavzemajo površine, kjer je zgrajena komunalna baza javnega podjetja in zbirni center odpadkov, kjer se izvaja sortiranje odpadkov in skladiščenje posameznih frakcij in površine vzdrževanja smetarskih vozil in zimske službe za vzdrževanje cest.
(3) Območje celotnega območja, ki se ureja z OPPN je velikosti 71.671,00 m2 oziroma ca. 7,2 ha in je namenjeno mešani rabi, pretežno proizvodnji, obrti in skladiščenju ter tudi stanovanjski rabi.
(4) Parcele, ki so bile zajete v programsko zasnovo in so obravnavane z OPPN ob tem, da so podatki usklajeni z današnjim stanjem (delitve in parcelacije do septembra 2008) so:
567/1, 570/1, 570/3, 565/1, 586/1, 586/2, 586/3, 586/4, 586/5, 587, 588, 589, 590, 591/1, 591/2, 591/3, 591/4, 591/5, 592/1, 592/2, 592/3, 592/4, 592/5, 592/6, 592/7, 592/8, 592/9, 592/10, 592/11, 592/12, 593/1, 593/2, 593/3, 594, 595/3, 596, 597, 1403/1, 1458/1, 1458/9, 1458/10, 1458/11, 608/1, 608/2, 608/3, 611, 612, 613/1, 613/2, 613/3, 615/1, 615/2, 615/3, 616/9, 616/10, 616/11, 617, 618, 619, 620, 622, 1392/1, 1392/2, 1392/3, 1392/7, 1392/10, 1392/11, 1392/12.
Vse parcele so v k.o. Jesenice.
(5) Meja ureditvenega območja OPPN je določena s karto Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije v merilu M 1:1000, ki je sestavni del OPPN.
4. člen
(funkcija ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje iz prejšnjega člena je namenjeno gradnji objektov okoljske infrastrukture, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in površinam za stanovanja, prometnim površinam za dostop, dovoz in parkiranje ter zunanjim, ureditvi brežine Save, zelenim površinam, ki vključujejo tudi otroško igrišče.
(2) Celotno ureditveno območje je funkcionalno zaokroženo, glede na faze izgradnje pa razdeljeno na enote:
– območje 1 (okoljska infrastruktura),
– območje 2 (stanovanjski objekti)
– območje 3 (stanovanjski objekti),
– območje 4 (poslovno-proizvodno območje),
– območje P1, P2, P3, P4 in P5 (poslovno-proizvodno območje),
– območje 6 (okoljska infrastruktura),
– območje 7 (storitvena dejavnost),
– območje 8 (poslovno-proizvodna in storitvena dejavnost),
– območje 9 (poslovno-storitvena dejavnost),
– območje 10 (infrastruktura – ceste),
– območje 11 (infrastruktura – tirne naprave).
III. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(opis urbanistične zasnove, vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Ureditveno območje se nahaja ob Prešernovi v območju Dinosa, Gradisa, do podvoza proti Podmežakli. Prometno je območje dostopno po obstoječem in rekonstruiranem lokalnem cestnem omrežju, ki ga v pretežni meri predstavlja Prešernova cesta. Le skrajni vzhodni del je navezan na cesto, ki povezuje Jesenice in Podmežaklo skozi podvoz.
(2) Na območju obstoječih samskih domov Gradisa se gradijo stanovanja in bivalne enote. Gradnja stanovanj se bo izvajala fazno. Zgradijo se trije stanovanjski objekti s po 23 stanovanji kar pomeni 69 stanovanj za Stanovanjski sklad RS. Za potrebe Gradisa je predviden četrti objekt, ki je enake velikosti, prilagojen pa bivalnim enotam.
(3) Objekti so dimenzij 14 x 39 m (+/-1 m po širini in +/-5 m po dolžini) in lahko višine max. K, P + 3 z neizkoriščeno mansardo ali ravno streho. Objekti so lahko členjeni. V območju novih objektov je predvideno zadostno število novih parkirnih mest za predvideno število stanovanj (2 PM/ stanovanje). Prav tako so predvidena parkirna mesta tudi za bivalne enote.
(4) V območju JEKO-IN-a je zgrajen Zbirni center komunalnih odpadkov. Na zahodni strani je tudi prosta površina P5, ki je namenjena dejavnostim kot se predvidevajo na ostalih parcelah od 1–4.
(5) Območje nekdanje Gorenjke, kjer so skladišča, se nadstrešnice odstranijo in objekt adaptira oziroma rekonstruira v sodobnejšo in predvsem funkcionalnejšo skladiščno-prodajno zasnovano zgradbo, s parkirišči in manipulativnimi površinami, ki bodo omogočale boljši izkoristek površin, hkrati pa dopolnjuje parkovne in rekreacijske vsebine območja, ki jih predstavlja zelena peš povezava s Ceste revolucije preko Prešernove proti športni hali Podmežakla.
(6) Na skrajnem vzhodnem območju je možnost umestitve hotela, youth hostla, študentskega doma in – ali storitvenih in obrtnih dejavnosti, v obliki več manjših obrtnih in storitvenih delavnic (velikosti okrog 150 m2), ki bi se uredile za manjša podjetja. Zasnovane bi bile kot sprejemni prostor, delavnica oziroma trgovina in sanitarije (v primeru storitvene dejavnosti lahko tudi sprejemni prostor, trgovina, skladišče in sanitarije). Dejavnosti, ki bi jih lahko umestili so od obrti (zlatar, urar, čevljar …) do storitev (računalništvo, računovodski servis, vizualne komunikacije, mobilna telefonija …). Vse prostorske potrebe je potrebno zagotavljati na območju objektov.
(7) Z izgradnjo oziroma rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja – Prešernove ceste je prometna pretočnost ustrezno rešena. Z izgradnjo in ustrezno ureditvijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je ustrezno rešena vodooskrba in odvodnjavanje meteornih voda. Z umestitvijo objektov v prostor in ustreznim arhitekturnim oblikovanjem bo zagotovljena nova urbanistična kvaliteta območja.
6. člen
(merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje)
+-------------------------------------------------------------+
|1 in 6 – območji mestne okoljske infrastrukture |
+-------------------------------------------------------------+
|1. Območje namenske rabe: |
|območje okoljske infrastrukture |
+-------------------------------------------------------------+
|2. Dopustni objekti: |
|STAVBE: stavbe za potrebe dejavnosti v območju, |
|nadstrešnice, skladišča in poslovni prostori – ob |
|upoštevanju tipologije obstoječe zazidave |
|GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: infrastrukturni, glede na |
|podrobnejšo namensko rabo (nadstrešnice kot sortirni in |
|skladiščni objekti, upravne zgradbe ipd.) |
|ENOSTAVNI OBJEKTI: infrastrukturni pomožni objekti, glede na |
|podrobnejšo namensko rabo, zaščitne ograje do višine 2,50 m) |
+-------------------------------------------------------------+
|3. Dopustne gradnje in druga dela |
|– novogradnje, rekonstrukcije, prenove, dozidave, nadgradnje |
|infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav |
|– gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih |
|nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je |
|dovoljena. |
+-------------------------------------------------------------+
|4. Merila in pogoji |
|Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: |
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih |
|značilnosti stičnih območij, |
|– oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in |
|tipologije objektov. |
+-------------------------------------------------------------+
+-------------------------------------------------------------+
|Območje 2 – obstoječa stanovanjska pozidava – stanovanjski |
|bloki |
+-------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
|Stanovanja ob pogoju, da se za potrebe stanovalcev in |
|obiskovalcev uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih |
|površinah objektov. |
+-------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti: |
|STAVBE |
|– Stanovanjske stavbe: ob upoštevanju tipologije obstoječe |
|zazidave |
|GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
|– otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na |
|prostem – večnamenska igrišča, zelenice |
|ENOSTAVNI OBJEKTI: |
|Na skupnih funkcionalnih površinah blokov so dovoljene |
|gradnje in postavitve enostavnih objektov za skupne potrebe |
|(igrišča, parkovna oprema, paviljoni). |
+-------------------------------------------------------------+
|4 Dopustne gradnje |
|Rekonstrukcije in adaptacije, odstranitve objektov, |
|dozidave, vzdrževanje objektov. |
|5. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, če |
|se s tem ne poruši stavbni red, novogradnja, kadar je |
|odstranitev potrebna zaradi dotrajanosti obstoječega objekta |
|ali gradnje javne infrastrukture oziroma urejanja javnih |
|površin. |
+-------------------------------------------------------------+
|6. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabarit v primeru rekonstrukcije in nadomestne |
|gradnje: večstanovanjski objekt, vila blok in blok: |
|podolgovat tloris, |
|– višinski gabarit: do K + P + M. |
|Streha: |
|– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter dvo in |
|večkapne strehe, smer slemena mora biti vzporedno z daljšo |
|stranico objekta; |
|– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°); |
|– dovoljeni so strešna okna, strešne terase ipd.; |
|– na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev |
|in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme |
|strehe. |
|7. Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad |
|ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih |
|elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi |
|oziroma nizu; |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše |
|členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih |
|sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot |
|poudarkov). |
|8. Druga merila in pogoji: |
|Parkiranje se lahko zagotovi tudi v povečanih kletnih |
|etažah, zagotavljajo naj se parkovne in športne površine, ki |
|naj zavzemajo najmanj 20% območja. |
|Infrastruktura: |
|Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture |
|mora biti v podzemni izvedbi. |
+-------------------------------------------------------------+
|Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih |
|objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena. |
|Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije z izjemo vetrne energije, za |
|zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje |
|biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, |
|vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na |
|območju. |
|Zagotovi se dostop vsake gradbene parcele do javnega |
|prostora. |
+-------------------------------------------------------------+
+-------------------------------------------------------------+
|Območje 3 – nova stanovanjska pozidava, stanovanjski bloki |
|Gradis |
+-------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
|Poleg stanovanjske dejavnosti druge niso dopustne. |
+-------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti |
|STAVBE |
|– nove stanovanjske stavbe |
|– Nestanovanjske stavbe: niso dopustne. |
|GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
|– otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na |
|prostem – večnamenska igrišča, trgi, zelenice. |
|ENOSTAVNI OBJEKTI: |
|Na skupnih funkcionalnih površinah so dovoljene gradnje in |
|postavitve enostavnih objektov za skupne potrebe (igrišča, |
|parkovna oprema, urbana oprema). Gradnje in postavitve ograj |
|so dovoljene do višine max. 2,50 m, postavitve začasnih |
|objektov in vadbenih objektov ter spominskih obeležij niso |
|dovoljene. |
+-------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|Rekonstrukcije, novogradnje, odstranitve objektov, dozidave, |
|vzdrževanje objektov, vse v skladu s pogoji tega odloka. |
|Merila in pogoji za oblikovanje. |
|Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, če |
|se s tem ne poruši stavbni red, kadar gre za nadomestno |
|gradnjo, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne |
|infrastrukture oziroma urejanja javnih površin. |
+-------------------------------------------------------------+
|5. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Gabariti: osnovni objekt 13 x 35 m (+/- 1m po širini in +/-5 |
|m po dolžini) in lahko višine max. K, P + 3 z neizkoriščeno |
|mansardo ali ravno streho. Izven osnovnih gabaritov objekta |
|lahko segajo komunikacijske poti (dvigala, stopnišča …) in |
|balkoni. Objekti so lahko členjeni. |
|Streha: |
|– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter |
|izjemoma dvo-in večkapne strehe, smer slemena mora biti |
|vzporedno z daljšo stranico objekta; |
|– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°); |
|– dovoljeni so strešna okna, strešne terase ipd. |
|6. Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad |
|ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih |
|elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, |
|nizu oziroma kareju; |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše |
|členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih |
|sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot |
|poudarkov). |
|7. Druga merila in pogoji: |
|Parkiranje se lahko zagotovi na površinah ob objektu in v |
|okolici objekta. |
|Infrastruktura: |
|Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture |
|mora biti v podzemni izvedbi. |
+-------------------------------------------------------------+
|Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih |
|objektov za brezžični prenos signalov v primeru izvedbe |
|stanovanj ni dovoljena. |
|Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije z izjemo vetrne energije. |
+-------------------------------------------------------------+
+-------------------------------------------------------------+
|Območje 4 – obstoječe delavnice in betonarna |
+-------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
|Območje je namenjeno obstoječim dejavnostim, to je poslovni, |
|skladiščni in proizvodni dejavnosti. |
+-------------------------------------------------------------+
|3. Objekti so dopustni ob pogoju, da prekomerno ne |
|obremenjujejo okolico z emisijami, in sicer: |
|STAVBE |
|– Proizvodne hale, nadstrešnice in ostale stavbe za |
|proizvodnjo (betonarna), skladišča in poslovne prostore – ob |
|upoštevanju tipologije obstoječe zazidave. |
|GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
|– zelenice. |
|ENOSTAVNI OBJEKTI: niso dovoljeni |
|dovoljene so gradnje nadstrešnic (pokrita skladišča do |
|dodatnih 30% površine parcele in manjše za pokrita |
|parkirišča). |
+-------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|Novogradnje, rekonstrukcije, odstranitve objektov, dozidave, |
|vzdrževanje objektov. |
|5. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, |
|kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne |
|infrastrukture oziroma urejanja javnih površin ter |
|racionalnejšo izrabo prostora. |
|Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture |
|mora biti v podzemni izvedbi. |
+-------------------------------------------------------------+
|6. Druga merila in pogoji |
|Dejavnosti v območju ne smejo presegati predpisanih |
|dovoljenih mejnih vrednosti emisij. |
|Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih |
|objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena le na |
|vzhodnem delu območja 4. |
|Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov in |
|namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije z |
|izjemo vetrne energije, za zbiranje in uporabo padavinske |
|vode, za sortiranje odpadkov. |
|Zagotovi se dostop vsake gradbene parcele do javnega |
|prostora. |
+-------------------------------------------------------------+
+-------------------------------------------------------------+
|Območja parcel P1, P2, P3, P4 in P5 |
+-------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
|Območja so namenjena proizvodnim in storitvenim dejavnostim, |
|to je poslovni, trgovski, skladiščni in proizvodni; območje |
|P5 se lahko nameni za širitev dejavnosti iz območja 6. |
+-------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti: |
|STAVBE |
|– Proizvodne hale, nadstrešnice in ostale stavbe, tudi za |
|trgovino in storitve ter pisarne, ob upoštevanju tipologije |
|obstoječe zazidave. |
|GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
|– zelenice. |
|ENOSTAVNI OBJEKTI: niso dovoljeni |
|dovoljene so gradnje nadstrešnic (pokrita skladišča do |
|dodatnih 30% površine parcele in manjše za pokrita |
|parkirišča). |
+-------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|Novogradnje, rekonstrukcije, odstranitve objektov, dozidave, |
|vzdrževanje objektov. |
+-------------------------------------------------------------+
|5. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, |
|kadar gre za nadomestno gradnjo, kadar je odstranitev |
|potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture oziroma |
|urejanja javnih površin. |
+-------------------------------------------------------------+
|6. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabarit: do 35% velikosti parcele, |
|– višinski gabarit: do K + P + M. |
|Streha: |
|– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter dvo in |
|večkapne strehe, smer slemena mora biti vzporedno z daljšo |
|stranico objekta; |
|– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°); |
|– dovoljeni so strešna okna, strešne terase ipd.; |
|– na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev |
|in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme |
|strehe. |
|7. Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad |
|ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih |
|elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi |
|oziroma nizu; |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše |
|členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih |
|sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot |
|poudarkov). |
|8. Druga merila in pogoji: |
|Parkiranje se mora zagotoviti na parceli, lahko tudi v |
|kletni etaži, zagotavlja naj se parkovne površine, ki naj |
|zavzemajo najmanj 10% območja, predvsem ob Prešernovi cesti. |
|Infrastruktura: |
|Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture |
|mora biti v podzemni izvedbi. |
+-------------------------------------------------------------+
|Dejavnosti v območju ne smejo presegati predpisanih |
|dovoljenih mejnih vrednosti emisij. |
|Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih |
|objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena le na |
|vzhodnem delu območja. |
|Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije z izjemo vetrne energije, za |
|zbiranje in uporabo padavinske vode, za sortiranje odpadkov, |
|vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na |
|območju. |
|Zagotovi se dostop vsake gradbene parcele do javnega |
|prostora. |
+-------------------------------------------------------------+
+-------------------------------------------------------------+
|Območje 5 – prečna povezava |
+-------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
|koridor prečne povezave (pešpoti) skozi parkovno ureditev s |
|Ceste revolucije preko Prešernove proti Podmežakli. |
+-------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti |
|STAVBE |
|– Niso dovoljene |
|GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne (brv preko |
|Save, parkovna oprema in urbana oprema), komunikacijske, |
|energetske in okoljske infrastrukture. |
+-------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|Gradnja peš poti in kolesarske povezave ter brvi preko Save. |
+-------------------------------------------------------------+
|5. Merila in pogoji za oblikovanje: veljajo splošni pogoji |
|tega odloka, poleg tega pa še: |
|Gabariti peš poti in kolesarske povezave morajo ustrezati |
|minimalnim standardom izvedbe. |
|9. Druga merila in pogoji: |
|Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture |
|morajo biti v podzemni izvedbi. |
+-------------------------------------------------------------+
+-------------------------------------------------------------+
|Območje 7 – JEKO – IN |
+-------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
|infrastrukturni objekti JEKO –Ina, |
+-------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti |
|STAVBE: stavbe za potrebe dejavnosti v območju, |
|nadstrešnice, skladišča in poslovni prostori – ob |
|upoštevanju tipologije obstoječe zazidave |
|GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: |
|– novogradnje, rekonstrukcije in vzdrževalna del, dozidave |
|ter gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
|ENOSTAVNI OBJEKTI: |
|Na površinah območja so dovoljene poleg obstoječih objektov |
|postavitve nadstrešnic in morebitnih ograj. |
+-------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|Gradnja enostavnih (sezonskih) objektov in vzdrževanje, vse |
|v skladu s pogoji tega odloka. |
|Merila in pogoji za oblikovanje. |
|Dovoljena je tudi gradnje javne infrastrukture oziroma |
|urejanja javnih površin. |
+-------------------------------------------------------------+
|5. Merila in pogoji za oblikovanje |
|Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture |
|mora biti v podzemni izvedbi. |
+-------------------------------------------------------------+
|6. Druga merila in pogoji |
|Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih |
|objektov za brezžični prenos signalov je v tem območju |
|dovoljena. |
|Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov in |
|namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije z |
|izjemo vetrne energije, ter zbiranje in uporaba padavinske |
|vode. |
+-------------------------------------------------------------+
+-------------------------------------------------------------+
|Območja 8 – prodajno skladiščno območje in manjši objekti |
+-------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
|Območja so namenjena prodajno skladiščnim in storitvenim |
|dejavnostim. |
+-------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti: |
|STAVBE |
|– Skladiščne in storitvene hale, nadstrešnice in ostale |
|obstoječe stavbe za trgovino in storitve ter pisarne: ob |
|upoštevanju tipologije obstoječe zazidave |
|GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
|– zelenice. |
|ENOSTAVNI OBJEKTI: niso dovoljeni |
|dovoljene so gradnje nadstrešnic za potrebe dejavnosti |
|(pokrita skladišča, parkirišča). |
+-------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|rekonstrukcije, novogradnje, odstranitve objektov, |
|novogradnje, dozidave, vzdrževanje objektov. |
|5. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, |
|kadar gre za nadomestno gradnjo, kadar je odstranitev |
|potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture oziroma |
|urejanja javnih površin. |
+-------------------------------------------------------------+
|6. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabarit: do 35% velikosti parcele, kadar je |
|objekt vezan na lastniško parcelo, |
|– višinski gabarit: do K + P + 1 + M. |
|Streha: |
|– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter dvo in |
|večkapne strehe, smer slemena mora biti vzporedno z daljšo |
|stranico objekta; |
|– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°); |
|– dovoljeni so strešna okna, strešne terase ipd.; |
|– na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev |
|in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme |
|strehe. |
|7. Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad |
|ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih |
|elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi |
|oziroma nizu; |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše |
|členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih |
|sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot |
|poudarkov). |
|8. Druga merila in pogoji: |
|Parkiranje se mora zagotoviti na parceli, lahko tudi v |
|kletni etaži, zagotavlja naj se parkovne površine, ki naj |
|zavzemajo najmanj 10% območja, predvsem ob Prešernovi cesti. |
|Infrastruktura: |
|Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture |
|mora biti v podzemni izvedbi. |
+-------------------------------------------------------------+
|Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih |
|objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. |
|Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije z izjemo vetrne energije, za |
|zbiranje in uporabo padavinske vode, za sortiranje odpadkov, |
|vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na |
|območju. |
|Zagotovi se dostop vsake gradbene parcele do javnega |
|prostora. |
+-------------------------------------------------------------+
+-------------------------------------------------------------+
|Območja 9 – območje storitvenih in obrtnih dejavnosti |
+-------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
|Območje je namenjeno ali hotelu, youth hostlu, študentskemu |
|domu in – ali storitvenim in obrtnim dejavnostim. Vse |
|prostorske potrebe je potrebno zagotavljati na območju |
|objektov. |
+-------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti: |
|STAVBE |
|– za potrebe dopustnih dejavnosti, nadstrešnice in ostale |
|stavbe za trgovino in storitve ter pisarne. |
|GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
|– zelenice |
|ENOSTAVNI OBJEKTI: niso dovoljeni |
+-------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|novogradnje, odstranitve objektov, rekonstrukcije in |
|adaptacije, dozidave, vzdrževanje objektov. |
|5. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, |
|kadar gre za nadomestno gradnjo, kadar je odstranitev |
|potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture oziroma |
|urejanja javnih površin ali obvodnih površin. |
+-------------------------------------------------------------+
|6. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabarit: do 40% velikosti parcele, kadar je |
|objekt vezan na lastniško parcelo, |
|– višinski gabarit: v primeru hotela in sorodnih objektov do |
|K+ P+2+M, v primeru storitvenih in obrtnih dejavnosti |
|K+P+1+M. |
|Streha: |
|– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter dvo in |
|večkapne strehe, smer slemena mora biti vzporedno z daljšo |
|stranico objekta; |
|– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°); |
|– dovoljeni so strešna okna, strešne terase ipd.; |
|– na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev |
|in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad morebitno |
|sleme strehe. |
|7. Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad |
|ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih |
|elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi |
|oziroma nizu; |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše |
|členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih |
|sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot |
|poudarkov). |
|8. Druga merila in pogoji: |
|Parkiranje se mora zagotoviti na parceli, lahko tudi v |
|kletni etaži, zagotavlja naj se parkovne površine, ki naj |
|zavzemajo najmanj 10% območja, predvsem ob reki Savi. |
|Infrastruktura: |
|Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture |
|mora biti v podzemni izvedbi. |
+-------------------------------------------------------------+
|Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih |
|objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena. |
|Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije z izjemo vetrne energije, za |
|zbiranje in uporabo padavinske vode, za sortiranje odpadkov, |
|vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na |
|območju. |
|Zagotovi se dostop vsake gradbene parcele do javnega |
|prostora. |
+-------------------------------------------------------------+
+-------------------------------------------------------------+
|Območje 10 – območje občinske Prešernove ceste |
+-------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
+-------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti |
|GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; |
|ENOSTAVNI OBJEKTI: |
|Na funkcionalnih površinah cestišča so dovoljene postavitve |
|enostavnih objektov avtobusnega postajališča, urbane opreme |
|(smetnjaki, javna razsvetljava, opozorilni znaki) ter |
|postavitve potrebnih opornih zidov in ograj. |
+-------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|Dovoljena je rekonstrukcija cestišča in cestnega telesa, |
|gradnja javne infrastrukture oziroma urejanja javnih |
|površin. Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih |
|nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov ni |
|dovoljena. |
+-------------------------------------------------------------+
+-------------------------------------------------------------+
|Območje 11 – območje tirnih naprav postaje Jesenice |
+-------------------------------------------------------------+
|1. Dopustne dejavnosti |
|Le obstoječa dejavnost – tirne naprave. |
+-------------------------------------------------------------+
|2. Dopustni objekti |
|GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. |
+-------------------------------------------------------------+
|3. Dopustne gradnje |
|Dovoljena je rekonstrukcija cestišča in cestnega telesa, |
|gradnja javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin |
|in baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih |
|objektov za brezžični prenos signalov. |
+-------------------------------------------------------------+
7. člen
(gradbena parcela in lega objektov)
(1) V ureditvenem območju so prikazane gradbene parcele objektov, cest, poti in zelenih površin.
(2) Gradbena parcela je določena z načrtom gradbenih parcel, ki je sestavni del OPPN. Zaokrožitve ali delitev gradbenih parcel se lahko določi tudi naknadno na podlagi preveritve posega v prostor. Gradbena parcela je lahko drugačna od prikazane, v kolikor pride skladno s tolerancami do drugačne lege in oblike objekta, igrišč, zunanje ureditve in prometnih površin.
(3) Lega objektov in drugih ureditev ter infrastrukturnih objektov (cestnega omrežja ter komunalnega in energetskega omrežja) je prikazana v grafičnih situacijah.
(4) Objekti so umeščeni v prostor vzporedno z linijo cest in odmaknjeni od parcelnih mej najmanj 4,00 m, razen tam, kjer je to določeno drugače. Odmik od sosednje parcele je najmanj 2,50 m razen če lastnik sosednjega zemljišča pisno soglaša z manjšim odmikom.
(5) Napajanje objektov in dovoz osebnih vozil je iz rekonstruiranega obstoječega in predvidenega lokalnega cestnega omrežja.
8. člen
(pogoji za arhitektonsko oblikovanje objekta)
(1) Gabariti objektov so določeni z regulacijskimi pogoji ter razvidni v grafičnem prikazu. Obvezni odmiki so določeni z gradbeno linijo, maksimalni gabariti objektov so podani z gradbeno mejo objektov.
(2) Objekti so tlorisno zasnovani pravokotno.
(3) Igrišča so lahko zasnovana kot večnamenska.
(4) Kote pritličnih etaž so na koti terena, dvignjene do največ 1/3 etaže.
(5) Strehe objektov so lahko tudi drugih naklonov in oblik.
(6) Fasade objektov so ometi svetle barve, možna je uporaba namenskih fasadnih plošč, lesenih elementov ipd. Pritlični oziroma kletni deli fasad so finalno obdelani s kamnito ali podobno oblogo. Balkonske ograje so lahko kovinske in stavbno pohištvo je barvno usklajeno s fasado.
9. člen
(urejanje odprtega prostora)
(1) Zaradi konfiguracije terena je lahko med gradnjo izvedena delna izravnava terena.
(2) Zunanje površine ob stanovanjskih objektih so zasnovane kot parkovne površine.
(3) Na južnem delu ureditvenega območja 3 je urejena večnamenska zelena površina, namenjena igri otrok. Prav tako se kot zelena parkovna površina uredi in vzdržuje tudi obrežje Save v območju od Dinosa do Zbirnega centra oziroma koridorja prečne povezave, ki naj bo dostopna obiskovalcem. Dovoljena pa je ureditev le pešpoti v skladu s pogoji ARSO.
(4) Ob dovoznih cestah ter na parcelnih mejah med objekti so zaradi višinskih razlik zgrajene utrjene brežine.
(5) Urbana oprema – predvidena je postavitev svetilk javne razsvetljave, klopi in košev za smeti. Tip opreme bo določen v projektu zunanje ureditve ter bo enoten za celotno območje stanovanjskih objektov, kar se prevzame tudi za opremo ostalih delov območja.
10. člen
(rušenje objektov)
(1) Rušijo se objekti samskih domov, objektov, ki so nefunkcionalni na območju Gradisa, in dotrajani objekti na vzhodnem delu obravnavanega območja. Za bodoče investitorje je mesto trajnega deponiranja in odlaganja okolju neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov na deponiji Mala Mežakla.
(2) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno.
IV. USMERITVE ZA PROMETNE UREDITVE
11. člen
(cestno omrežje)
(1) Obravnavano območje je navezano na javno cestno omrežje (Prešernova), ki je bila rekonstruirana.
(2) Ob rekonstruirani cesti je poleg ceste zgrajen pločnik v širini najmanj 1,20 m.
(3) Cestni objekti in cestna oprema morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in arhitektonsko podobo prostora. Ceste bodo asfaltirane, pločnik za pešce pa asfaltiran ali tlakovan s tlakovci.
12. člen
(parkirne površine)
(1) Na obravnavnem območju je obvezna izgradnja minimalno dveh parkirnih mest za osebna vozila na stanovanjsko enoto pri stanovanjskih objektih. Parkirna mesta so zagotovljena na okoliških površinah predvidenih in obstoječih objektov. Parkirišča je možno tlakovati ali izvesti z asfaltno prevleko.
(2) Parkirna mesta se zagotovijo tudi za objekt v katerem bodo bivalne enote.
(3) Ureditev parkirnih površin je lahko tudi drugačna, če se v načrtu zunanje ureditve izkaže kot ustreznejša rešitev, pod pogojem, da ne vpliva na spremembo prometnega režima ter zagotavlja varen promet v skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06).
13. člen
(pešpoti)
(1) Pešpot je zgrajena ob glavni cesti (pločnik) v širini najmanj 1,20 m. Ostale peš površine so urejene kot dostopne poti in nivoje, ki so v območju in povezave do objektov. Ob Savi se tudi uredi naravna sprehajalna pot.
(2) Pločniki so asfaltirani ali tlakovani, pešpoti so tlakovane ali asfaltirane, možna je tudi drugačna izvedba. Območje je dostopno tudi funkcionalno oviranim ljudem, in sicer ob dovozni poti v območje.
V. UREJANJE VODA
14. člen
(urejanje voda)
(1) Odvajanje odpadnih voda in toplote v površinske vode je izvedeno na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člena Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) saj se odpadne vode vodijo preko kolektorja v CČN Jesenice.
(2) Na obravnavanem območju je predvideno ločeno odvajanje padavinskih (ponikanje) in odpadnih voda (priklop na kolektor).
(3) Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo odvajane v ponikovalnice, fekalne odplake pa v predvideni kanalizacijski vod do jaška na obstoječem kanalizacijskem kolektorju, ki vodi do CČN Jesenice.
(4) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (150., 151., 152. in 153. členi Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02).
(5) Ohranja se obrežna vegetacija. Vodotok se ureja sonaravno. Ohranjajo se prodišča v strugi, nova in tista, ki se zaraščajo z vegetacijo zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti območja.
VI. KOMUNALNA, ENERGETSKA IN TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA
15. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Oskrba s pitno in požarno vodo se bo zagotavljala s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje.
(2) Primarno in sekundarno omrežje se projektira znotraj zazidalnega območja tako da poteka v javnih površinah (cestah).
(3) Pri dimenzioniranju cevovoda je predvidena maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode. Poleg porabe vode za sanitarne namene je pri dimenzioniranju cevovoda upoštevana potreba požarnega varstva, kar znese 10 l/s vode in minimalna dimenzija zunanjih vodov na katere so priključeni tudi nadzemni hidranti DN 80.
(4) Priključki posameznih objektov se izvedejo preko vodomernih jaškov. Do maksimalnega premera DN 50 mm se priključek lahko naredi iz cevi PE 80 ali 100.
16. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je izvedeno v ločenem sistemu.
(2) Za oskrbo območja je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema.
(3) Komunalna odpadna voda se delno spelje neposredno v obstoječo gravitacijsko komunalno kanalizacijo, ki na delu priključitve poteka pod cesto. Odpadne vode se bodo prečistile na CČN Jesenice.
(4) Padavinska odpadna voda s streh ter utrjenih površin v okviru posameznih objektov ponika na površini nastanka. Padavinska odpadna voda iz voznih površin priključne ceste ter parkirnih površin se preko peskolovov odvaja v zbirni padavinski kanal, ki se izteka v predvideno zbirno ponikovalnico na koncu priključne ceste.
(5) Priključitev posameznega objekta se izvede v revizijskem jašku.
17. člen
(električno omrežje)
(1) Predvidene ureditve in objekti bodo z električno energijo oskrbovani iz nizkonapetostnega omrežja iz obstoječih transformatorskih postaj.
(2) Kablovode (NN) in (SN) elektroenergetskega omrežja je treba polagati v kabelsko kanalizacijo (EKK) s PVC cevmi Ø 160 mm ter jaški standardnih dimenzij, pod utrjenimi površinami oziroma v bankini. Predvidena je štiri cevna in dvocevna kanalizacija.
(3) Priključki za stanovanjske objekte se zaključijo na priključno merilnem mestu za več stanovanjskih objektov. Za gospodinjski odjem se dovoli maksimalna priključna moč do 25 kW na stanovanjsko enoto.
(4) Pri načrtovanju predvidenih kablovodov je treba upoštevati 22. in 23. člen Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07) Zaščita pred požarom in eksplozijo je izvedena s pravilno izbiro in dimenzioniranjem elektro opreme, pravilni izvedbi in njenem rednem vzdrževanju. Vsi vodi bodo na celotni trasi dostopni z gasilsko mehanizacijo.
(5) Javna razsvetljava se uredi ob na novo predvidenih javnih površinah za promet. Javna razsvetljava je nadaljevanje obstoječe v smislu uličnega niza svetilk, ki so nameščene enostransko v bankini cestišča. Kablovodi naj potekajo v zelenici v cevi. Medsebojni odmik svetil naj bo od 30 do 35 m.
(6) Tip svetilk naj bo izbran tako, da bo po obliki in razporedu podoben tistim na območju Jesenic. Pri svetilkah naj bo omogočena 50% regulacija svetlobe, usmerjenost svetlobnega snopa pa naj bo taka, da bo povzročeno najmanjše možno svetlobno onesnaževanje okolja.
18. člen
(teleprenosno in KKS omrežje)
(1) Na obravnavanih zemljiščih se nahajajo obstoječe TK naprave Telekoma Slovenije d.d. katere bo potrebno ob posegih ustrezno zaščititi v skladu s predpisi in zahtevami nadzornega Telekoma. Zaščite v večji meri ali morebitne potrebne prestavitve je potrebno projektno obdelati. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK naprav pri posegih lahko izvede Telekom d.d. Do vseh novih in tudi obstoječih objektov, ki se nahajajo na območju urejanja je potrebno predvideti gradnjo TK kabelske kanalizacije. Ta naj se smiselno poveže na TK kabelsko kanalizacijo, ki se gradi po cesti F. Prešerna in obstoječo TK kabelsko kanalizacijo, ki je že zgrajena na področju Gradisa in Dinosa. Investitorji predvidenih objektov morajo za vključitev objektov na javno TK omrežje omogočiti Telekomu Slovenije d.d. izvedbo TK omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop prizadetih zemljišč in podpisati pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.
(2) Na območju načrtovane ureditve je KKS omrežje UPC Telemach. Priključek na obstoječi kabelski razvod je možen v kabelski omarici. Od te omarice je potrebno zgraditi izven kompleksa enocevno kabelsko kanalizacijo. V območju urejanja se položi enocevna kanalizacija z vmesnimi jaški vzporedno, vendar neodvisno od druge komunalne infrastrukture. Priključki bodo izvedeni iz razdelilne prostostoječe omarice, tako da se do roba vsake gradbene parcele položi fleksibilna cev 1x Ø 50 mm. Na območju urejanja se predvideva potreba po cca 30 priključkih.
19. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Na območju urejanja je možno zagotoviti oskrbe objektov s plinom. Vzhodni del obravnavanega območja se oskrbuje z energijo iz obstoječega plinovodnega omrežja. Zahodni del se oskrbuje z vročevodnim omrežjem. Za potrebe tehnologije pa je dovoljena tudi oskrba s plinom.
(2) Priključitev na plinovodno omrežje in izdelava hišnih priključkov z ustreznimi omaricami s požarno pipo za posamezne objekte je predmet zunanje ureditve posameznih objektov se lahko izvede, ko bo to možno v skladu s predpisi in standardi.
20. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje novih stanovanjskih objektov v zahodnem območju (Gradis) bo z daljinskim (vročevodnim) ogrevanjem. Obstoječi objekti Gradisa so bili ogrevani z daljinskim vročevodnim ogrevanjem. S tem so upoštevana določila Energetske zasnove in novelacije Energetskih zasnov Občine Jesenice.
(2) Projektanti strojnih instalacij za posamezne objekte morajo predvideti vročevodno energijo, preko toplotne postaje in priključnega vročevoda, ki je priključen na centralni mestni vročevodni sistem, za kar je potrebno izvesti projektno dokumentacijo. Toplotne postaje morajo biti izvedene tako, da so kompatibilne z informacijskim sistemom upravljavca oziroma dobavitelja toplote.
(3) Ostali deli obravnavanega območja se ogrevajo z obstoječimi energenti oziroma pri obstoječih objektih (vzhodno od Dinosa – železniški objekti in vzhodni del obravnavanega območja) z uporabo plina, olja ali obnovljivih virov energije (uporaba toplotne črpalke, ogrevanje z lesno biomaso, trda goriva).
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA
21. člen
(varovanje pred hrupom)
(1) Območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je lahko moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za (obstoječe in predvideno) športno – rekreacijsko in čisto stanovanjsko območje.
(2) Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), na podlagi katere za obravnavano območje velja III. stopnja varstva pred hrupom, kjer je za stanovanjski del dopustna mejna vrednost hrupa 58 dB podnevi in 48 dB ponoči.
22. člen
(varstvo tal)
Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na sosednja zemljišča ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila skladno s pravilnikom in uredbo iz 24. člena tega odloka. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
23. člen
(varstvo zraka)
Zrak, ki se spušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98) ter ostalo veljavno zakonodajo.
24. člen
(varstvo voda)
Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor (11. člen ZV-1).
Vodna in priobalna zemljišča hudourniškega vodotoka Sava Dolinka so v širini 15,0 m. Skladno s 14. in 37. členom ZV-1, je potrebno upoštevati odmik objektov od meje vodnega zemljišča vodotokov. Meja vodnega zemljišča se določa skladno s Pravilnikom o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (Uradni list RS, št. 129/06).
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1:
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– gradnja objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode) zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese poplavljanja in razlivanja na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov (5. člen ZV-1).
V elaboratu poplavne ogroženosti so razvidne poplavne razmere znotraj ureditvenega območja. Definirana je zagotovljena poplavna varnost, ukrepi za doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti s tem, da se ne poslabšuje stanja voda in vodni režim. Na primernem nivoju naj bodo obdelani in prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim in okolje nasploh.
Za poplavna območja se določi vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so v skladu z 86. členom ZV-1 prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Poplavna območja morajo biti prikazana v prostorskem aktu, območja namenske rabe pa usklajena z omejitvami. V največji možni meri je potrebno ohraniti obstoječe retenzijske površine vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
Na poplavnih površinah so možne športno rekreativne dejavnosti (razen spremljajočih stavb), na način, ki bo zagotavljal stabilnost površin v primeru poplavljanja. V primeru poplavne ogroženosti območja naj bo sestavni del dokumentacije tudi zavarovanje območja pred visokimi vodami. Vse ureditve morajo biti izvedene tako, da ne bodo poslabšale razmer v smislu poplavne varnosti na ostalih območjih oziroma ostalim uporabnikom prostora in predvideti ukrepe, da ne bo prišlo do škodljivih vplivov na stanje voda in vodni režim oziroma okolje.
Nasipavanje retencijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
Za erozijska območja se določijo zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode. Na erozijskem območje morajo biti načrtovani posegi in raba omejeni v skladu s 87. členom ZV-1.
Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. V kolikor je potrebno, je predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. V primeru nestabilnih, pogojno stabilnih in erozijsko ogroženih pobočjih je potrebo pridobiti geološko geomehansko poročilo in podati rešitve, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
Vse morebitne tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvidevajo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
– onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
– odlaganje odpadkov.
Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja:
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05);
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01);
– Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04).
Padavinske vode obravnavanega območja je treba, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno dokazati, je padavinske vode možno speljati v vodotok oziroma naravne odvodnike. Pri tem je v skladu z 92. členom ZV-1 v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda z urbaniziranih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Iztok oziroma zadrževanje mora biti ustrezno dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka – recipienta. Iztočni objekt mora biti ustrezno projektno obdelani, ne sme segati v pretočni profil vodotoka, morajo biti oblikovani v naklonu brežine (po potrebi predvideti vgradnjo povratne zaklopke). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem robu brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge v območju iztoka.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
Utrjene in parkirne površine je potrebno ustrezno urediti, tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. Parkirne površine za tovorna vozila morajo biti urejene skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje (Uradni list RS, št. 63/02).
V največji možni meri je potrebno ohranjati naravno obvodno zarast.
Investitorji oziroma upravljavci morajo brez pogojev omogočiti pristojnemu upravljavcu vodotoka dostop do vodotoka in izvajanje vseh vzdrževalnih in sanacijskih del na vodotoku. Predvideti in prikazati je trase dostopa do vodotoka za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda.
Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
Za vse posege v prostor, ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena ali erozijske procese bo potrebno pridobiti pogoje h gradnji in vodno soglasje.
Za vse posege v prostor, ki se nahajajo v ožjem ali širšem poplavnem območju ali vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov, vodnih teles, izvirov, talne vode, labilnih in erozijsko občutljivih terenov bo potrebno pridobiti pogoje h gradnji in vodno soglasje.
Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.
25. člen
(varstvo narave)
(1) V območju je hidrološka naravna vrednota državnega pomena naravna NV 268 V Sava Dolinka.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravne vrednote in ohranjanje biotske raznovrstnosti navedene v strokovnem gradivu ''Naravovarstvene smernice za občinski lokacijski načrt Ob Savi na Jesenicah'', Kranj, januar 2006, ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Jesenice.
26. člen
(odpadki, zbiranje in odvoz)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 75/02, 2/06).
(2) Prostor, namenjen posodam za zbiranje odpadkov, se nahaja v sklopu parcele posameznega objekta. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor, skladno z določili občinskega odloka.
(3) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med rušenji in gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI REŠITVAMI
27. člen
(požarna varnost)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest. Na območju je ob Prešernovi zgrajeno vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga je potrebno po potrebi dopolniti, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Varen umik ljudi in premoženja je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
(3) Način varovanja pred požarom za objekt in premoženje bo dodatno opredeljen v PGD projektih in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah (Uradni list RS, št. 42/93).
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
28. člen
(faznost izvajanja OPPN)
(1) Rekonstrukcijo ceste, izgradnjo ostalega cestnega omrežja in primarno komunalno infrastrukturo je treba izvesti v eni ali več fazah tako, da bo omogočena gradnja objektov.
(2) Po končanih fazah izgradnje objektov in naprav v posameznem območju po tem odloku so dovoljene dozidave, odstranitev in novogradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti v obsegu kot je določeno za posamezna območja ter investicijsko vzdrževalna dela.
X. TOLERANCE
29. člen
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to ureditvijo, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so naslednje tolerance:
– tlorisni gabarit je možno povečati (vendar ne preko določene gradbene linije) ali zmanjšati za 10%, višinski gabarit je možno povečati ali zmanjšati do 15%.
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta lokacijskega načrta.
(3) Dopustne so tudi tolerance glede namembnosti objektov v posameznih območjih, vendar ne do te mere, da bi se spremenila osnovna namembnost posameznega območja.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN LASTNIKOV NEPREMIČNIN PRI IZGRADNJI KOMUNALNE OPREME NA OBMOČJU OPPN
30. člen
(obveznost gradnje komunalne infrastrukture)
Gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina. V primeru, da se sklene pogodba o opremljanju, pa se lahko investitorji in občina dogovorijo, da bodo investitorji sami zgradili celotno komunalno opremo za predvideno območje.
XII. KONČNE DOLOČBE
31. člen
(hramba in vpogled)
OPPN iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Jesenice in na Upravni enoti Jesenice.
32. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Kranj.
33. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-15/2006
Jesenice, dne 24. septembra 2009
Župan
Občine Jesenice
Tomaž Tom Mencinger l.r
