Na podlagi 52., 61. in 99. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 76/08) ter 18. člena Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09) je Občinski svet Občine Kobarid na 24. redni seji dne 24. 9. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Vstopno cesto v oskrbno-poslovno-trgovsko cono C2 v Kobaridu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za Vstopno cesto v oskrbno-poslovno-trgovsko cono C2 v Kobaridu, ki ga je izdelala družba BOŽIČ d.o.o. Inženiring Idrija pod številko projekta 33/08, december 2008.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
OPPN določa mejo urejanja, funkcijo območja, lego, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov z okolico, pogoje za komunalno in prometno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, parcelacijo, obveznosti investitorja in izvajalcev, možna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem odloka.
3. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
A. SPLOŠNI IN UVODNI DEL
B. BESEDILO ODLOKA
C. BESEDILO OPPN
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom
2. Ureditveno območje OPPN
3. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
4. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
5. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
6. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
8. Ukrepi v času gradbenih del
9. Načrt parcelacije
10. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
11. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovnih in tehničnih rešitev
12. Obveznosti investitorja in izvajalca
13. Razveljavitev drugih prostorskih aktov
14. Vpogled
15. Uveljavitev.
D. KARTOGRAFSKI DEL OPPN
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
2. Ureditveno območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
4. Zazidalna oziroma ureditvena situacija
5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7. Načrt parcelacije
E. POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
F. SEZNAM PRILOG PODROBNEGA NAČRTA
G. IZJAVA ODGOVORNEGA PROSTORSKEGA NAČRTOVALCA, DA JE PODROBNI NAČRT IZDELAN V SKLADU S PROSTORSKIMI AKTI IN Z DRUGIMI PREDPISI
II. OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
Območje obdelave se nahaja v katastrski občini Kobarid v oskrbno-poslovno-trgovski coni C2 v Kobaridu, neposredno ob glavni cesti G2-102. Območje OPPN za del območja C2 je opredeljeno v planskih dokumentih Občine Kobarid ter vključuje parcele del 3013/13, del 3013/23, del 315/1, del 313/3, del 313/13, del 423/4, del/423/2, del 425, del 2932/2, del 2928/2, vse k.o. Kobarid.
Površina ureditvenega območja OPPN znaša 4826 m2.
Nosilci urejanja prostora so podali smernice in mnenja za celotno območje urejanja.
Parcele se nahajajo v 25-metrskem varovalnem pasu državne ceste, zato je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe.
Dokumentacija OPPN je narejena na osnovi geodetskega stanja merjenega dne 15. 1. 2008, pridobljenega 7. 10. 2008. Pri tolmačenju in izvedbi OPPN je potrebno upoštevati vse spremembe geodetskih podlog – stanja obravnavanega območja.
5. člen
(funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve)
Območje, ki ga obravnava ta OPPN, je v planskih dokumentih Občine Kobarid, opredeljeno kot območje za oskrbo, poslovno trgovsko dejavnost v ureditveni enoti C2.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
6. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
OPPN določa:
– krožno krožišče (nesemaforizirano)
– normalni profil ceste na mestu širitve vozišča
– kolesarski in peš promet
– neoviran dostop
– prometna signalizacija
– odvodnjavanje
– zasnova krajinske ureditve
– obcestni prostor.
7. člen
(krožno križišče – nesemaforizirano)
Križišče je zasnovano kot srednje veliko križišče za krožni promet z enopasovnim krožnim voziščem. Zunanji radij krožnega križišča je 17,0 m, premer sredinskega otoka je 8,0 m. Vozišče ima širino 7,5 m. Kraki krožnega križišča so pod kotom 60°. Oblika krožišča je nesimetrična. Regionalna cesta predstavlja vzhodni krak, cesta TC Mercator-PTC C2 zahodni, južni in severni krak sta glavna cesta G2-102. Zaradi zadoščanja pogojem prometne varnosti ponoči mora biti krožno križišče primerno razsvetljeno.
Predlagana je ureditev krožnega križišča, kolikor bo v nadaljnjem postopku priprave dokumentacije ugotovljeno, da bi bila drugačna rešitev križišča glede na natančnejše prometne podatke ustreznejša, bo rešitev križišča izboljšana in spremenjena, vendar v skladu s strokovnimi podlagami in mnenji pristojnih služb.
8. člen
(normalni profil ceste na mestu širitve vozišča)
Hodnik za pešce 2 x 1,60 m
Vozišče 1 x 7,50 m
Kolesarska steza š = 1,30 m
-----------------------------------------------
Skupaj: 12,00 m
Ob vseh prometnih površinah se izvedejo bankine ustrezne širine ter elementi za odvodnjavanje meteornih voda.
9. člen
(kolesarski in peš promet)
V območju priključevanja na državno cesto so za kolesarski promet in promet pešcev predvideni posebni hodniki, ki morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni ter obvezno opremljeni z javno razsvetljavo.
Promet pešcev in kolesarjev bo vzporeden z zunanjim robom krožišča. Ob desni strani glavne ceste se predvidi pločnik, ob krožišču s severne in južne strani kolesarska steza in hodnik za pešce. Prehod za pešce in kolesarje je potrebno locirati tako, da lahko za vozilom, ki čaka na vključevanje, cesto prečkajo pešci in kolesarji.
10. člen
(neoviran dostop)
Na prehodih za pešce morajo biti pločniki poglobljeni na nivo cestišča in poglobitve kontrastno označene.
11. člen
(prometna signalizacija)
– Vertikalna signalizacija: na projektiranem odseku glavne ceste je primarnega pomena obvestilna signalizacija – pred križiščem table in kažipoti.
Robnike srednjega otoka se primerno pobarva s poševnimi črtami, ki nakazujejo smer vožnje, ponoči se sredinski otok osvetli. V sredino otoka postavimo nasproti vseh vhodov prometni znak II-45.1: obvezna smer - desno. Ob vseh izhodih postavimo kažipote (III-86). Na vhodih v križišče pa že v oddaljenosti 100 m od križišča postavimo znake II-48: krožni promet. Tik pred vhodom v križišče na vse vpadnice postavimo znak II-1: križišče s prednostno cesto, s čimer nakažemo, da imajo prednost vozila, ki so že v križišču. Pred krožiščem se postavi še predkrižiščno tablo III-84 z oznakami ciljnih krajev.
– Horizontalna signalizacija: predvidene so vzdolžne, prečne in druge označbe na vozišču. Kot vzdolžne označbe so predvidene neprekinjene in prekinjene črte. Kot prečne označbe na vozišču so predvideni prehodi za pešce in kolesarje, široke prečne črte. Kot druge označbe na vozišču so predvidene puščice in polja za usmerjanje prometa.
12. člen
(odvodnjavanje)
Obstoječe vozišče ima že urejeno odvodnjavanje in se bo odvodnjavanje krožišča nanj le priključilo. Odvodnja glavne ceste bo ostala tudi po gradnji pločnika usmerjen proti jugu tj. z odprtim odvodnjavanjem preko bankine v teren. Odvodnjavanje krožišča iz poglobitev, kjer so predvideni vtočni jaški se naveže na obstoječe revizijske jaške meteorne kanalizacije.
13. člen
(zasnova krajinske ureditve)
Višinske razlike v terenu se rešujejo predvsem z brežinami ali v kombinaciji z opornimi zidovi, prekriti z zelenjem. Površine v območju križišča, ki jih bo ob zaključevanju del potrebno zatraviti, se zatravijo z avtohtonimi travnimi mešanicami, z možnostjo ureditve cvetličnjaka, postavitve svetilk javne razsvetljave ali parterna ureditev z zasaditvijo prekrivnimi grmovnic do višine največ 0,60 m, zunanji pas otoka naj bo zaradi boljše preglednosti zatravljen.
14. člen
(obcestni prostor)
Pristojna institucija za ceste lahko izda soglasje za postavitev postavljanja tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno in zvočno obveščanje, znotraj varovalnega pasu državne ceste samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija.
Vsi objekti za oglaševanje in obveščanje ob državni cesti znotraj naselja morajo biti postavljeni v skladu s soglasjem pristojne institucije in veljavne zakonodaje.
15. člen
(mirujoči promet)
Na zahodnem delu predmetnega območja, v smeri vstopa v Mercator, se proste površine rezervirajo za mirujoči promet.
IV. NAČRT PARCELACIJE
16. člen
(parcelacija)
Načrt parcelacije je narejen glede na ureditveno situacijo OPPN. Meje točke parcel so opredeljene po Gauss – Kruegerjevim koordinatnem sistemu.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
17. člen
(etapnost)
Izvedba prostorske ureditve bo v eni etapi, izgradnja krožnega križišča in deviacija vseh obstoječih cest in krakov krožnega križišča.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
18. člen
(rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
Območje OPPN ne posega v varovani stavbni fond. Pred posegom v prostor se še pred izdajo gradbenega dovoljenja opravijo arheološke raziskave.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
19. člen
(varovanje okolja – voda in podtalnice)
Obstoječe vozišče ima že urejeno odvodnjavanje in se bo odvodnjavanje krožišča nanj le priključilo.
Odvodnjavanje krožišča iz poglobitev, kjer so predvideni vtočni jaški, se naveže na obstoječe revizijske jaške meteorne kanalizacije.
Upošteva se naslednje ukrepe in omejitve:
– obvezna je gradnja vodotesnega javnega in internega kanalizacijskega omrežja s priključitvijo vseh objektov in utrjenih neprepustnih manipulativnih površin,
– potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskega sistema.
20. člen
(ohranjanje narave in varstvo zraka)
Vse proste površine v območju križišča je potrebno ozeleniti. V času gradnje je treba preprečevati prašenje, skrajšati transportne poti na najmanjšo možno mero in prekrivati transportna vozila v primeru prevozov sipkih materialov po javnih prometnih površinah.
21. člen
(varstvo pred hrupom)
Osnovni ukrep za zmanjšanje emisije hrupa je uporaba absorbcijske obrabne plasti vozišča. Možnost izvedbe protihrupne ograje na delih krožišča, kjer bi se izkazalo za potrebno, ob upoštevanju prometnih varstvenih predpisov in kolikor bodo za to obstajali upravičeni razlogi.
Kolikor bodo meritve hrupa v času gradnje ali obratovanja krožišča pokazale preobremenitev okolja s hrupom, je potrebno zagotoviti izvedbo potrebnih protihrupnih ukrepov.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
22. člen
(zaščita pred požarom)
Požarno varstvo vseh objektov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni: pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženje, potrebni odmiki med objekti ali potrebna požarna ločitev, prometne in delovne površine za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme ter pri izdelavi napeljav in izdelkov je treba upoštevati ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa ukrepe za: zmanjšanje možnosti nastanka požara, pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru, učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v in iz objektov, zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.
23. člen
(protipotresna varnost)
Pri načrtovanju cestnih objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnem območju za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice po Mercalliju.
24. člen
(hidrološki pogoji)
Na območju Kobarida je naliv s povratno dobo 5 let v trajanju 10 minut (v tem času pade 19 mm padavin) intenziteta 313 l/sek. Na območju krožišča zaradi prepustnosti terena ni odprtih vodotokov, je pa vodotok v dolini, na oddaljenosti cca 100 m.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
25. člen
(splošno)
Upoštevati je potrebno vso obstoječo komunalno infrastrukturo.
Vsi objekti, ki ji obravnava ta OPPN, se morajo priključiti na javna komunalna in energetska omrežja. Vse priključke, ki potekajo izven ureditvenega območja tega OPPN, je potrebno izvajati v skladu s pogoji upravljavcev posameznih vodov.
V fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se upoštevajo predpisani odmiki v vertikalnem in horizontalnem smislu.
Ni dovoljeno uporabljati oziroma izkoriščati komunalnih vodov in naprav ter njenih dobrin (vodovod, elektrika), če bi bila zaradi njihove uporabe lahko motena ali ogrožena oskrba ostalih že priključenih uporabnikov.
Dovoljene so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov v primeru ustreznejše tehnične rešitve in v skladu z načrtovano ureditvijo sosednjih območij.
26. člen
(prometno urejanje)
Pri načrtovanju vstopne ceste v oskrbno-poslovno-trgovsko cono C2 v Kobaridu je potrebno upoštevati smernice za načrtovanje, tako da:
– bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
– bo zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– bo načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
Investitor je dolžan za vse posege in objekte, ki se bodo izvajali v cestnem svetu in cestnem telesu državne ceste zagotoviti 5-letno garancijsko dobo za vse izvedene posege in objekte, in sicer od dneva prevzema posegov in objektov s strani Direkcije RS za ceste, ter v tem 5-letnem obdobju zagotavljati odpravo vseh pomanjkljivosti na svoje stroške.
Vozišče ceste mora biti dimenzionirano za predpisane osne obremenitve, ki morajo upoštevati tudi izvajanje izrednih prevozov na državnih cestah. Izvajanju izrednih prevozov morajo biti prilagojeni tudi vsi drugi tehnični elementi rekonstruiranega križišča, kot so širina, prosti profil, zračni prostor itd.
Križišče je treba ustrezno dimenzionirati, za kar je narejena Prometna študija optimalne ureditve križišča in Kapacitetna analiza z dimenzioniranjem križišča.
Vse cestne priključke se protiprašno utrdi in asfaltira v predpisani širini in dolžini, računano od zunanjega roba vozišča državne ceste.
27. člen
(vodovodno omrežje)
Obstoječ vodovod poteka ob glavni cesti. Javni vodovod DC 150 mm prečka križišče za obvoznico in se tam začasno zaključi. Predvidena je navezava proti montažnemu naselju Kobarida. Vodovod v tem delu še ni v uporabi, izveden je bil ob izgradnji obvoznice. Ob izgradnji krožišča je potrebno obstoječi odsek vodovoda nadaljevati izven območja krožišča do uvozov v TC in zaključiti z jaškom.
Izvede se zaščita obstoječega vodovoda v poteku v cestišču. Pokrove obstoječih vodovodnih jaškov, če je potrebno, dvigniti na ureditvene kote krožnega križišča.
28. člen
(kanalizacijsko omrežje)
Obstoječo kanalizacijo se zaradi gradnje krožišča prestavi izven območja krožišča. Premik se izvede tako, da prečka vstopno cesto v C2, s kaskadnim jaškom v pločniku ter se v podaljšku trase priključuje na obstoječi jašek J(20) na kanalu A. Premik trase je potrebno višinsko prilagoditi novemu platoju Mercator centra v Kobaridu. Glede na predvideno širitev zazidave PTC C2 je potrebno predvideti poliesterske cevi Φ 600.
Obstoječe odvodnjavanje je izvedeno v ločeni izvedbi, pri čemer je zbirni kanal usmerjen proti čistilni napravi oziroma proti jugu, meteorna kanalizacija je usmerjena prav tako proti jugu oziroma proti površinskemu odvodniku na vzhodu. Odvodnja regionalne ceste bo ostala tudi po gradnji pločnika usmerjen proti jugu tj. z odprtim odvodnjavanjem preko bankine v teren. Odvodnjavanje krožišča iz poglobitev, kjer so predvideni vtočni jaški navežemo na obstoječe revizijske jaške meteorne kanalizacije. Obstoječi kanali so na mestih, kjer prečkajo bodoče vozne površine, že obbetonirani. Obstoječe vozišče ima že urejeno odvodnjavanje in se bo odvodnjavanje krožišča nanj le priključilo.
29. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Pri izvajanju elektroenergetskih naprav je dovoljeno uporabljati le materiale in opremo, ki je v skladu z veljavnimi pravilniki in standardi. Električne napeljave in naprave morajo biti izdelane oziroma vgrajene tako, da zaradi vlage, mehanskih, kemičnih, toplotnih ali električnih vplivov ne bo ogrožena varnost ljudi, predmetov in obratovanje. Vse obstoječe in nove elektroenergetske naprave na obravnavanem območju je potrebno medsebojno uskladiti in prilagoditi zahtevam in razmeram na terenu ter ustrezno priključiti na nove naprave.
Nova kabelska kanalizacija se prestavi in to le v primeru, če obstoječi jaški in s tem dostop vanj pade v območje voznega dela krožišča. Jašek je potrebno tako premakniti, tja, kjer vstopanje v jašek ne bo oviralo poteka prometa skozi krožišče.
30. člen
(javna razsvetljava)
Javna razsvetljava se v območju priključkov navezuje na obstoječo javno razsvetljavo. Javno razsvetljavo se uredi glede na novo situacijo. Predvidena je ob pločniku ob regionalni cesti in ob krožišču.
Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja na nočno aktivne živalske vrste in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja teh vrst je potrebno:
– načrtovati uporabo takih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice.
31. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Obstoječ TK vod je že speljan skozi kabelsko kanalizacijo. Vse jaške se locira izven vozišča in poveže s kineto z najbližjim revizijskim jaškom KK v križišču. Za novo cono C2 se izvede kabelska kanalizacija in se naveže na obstoječo KK v najbližjem kabelskem jašku v novem krožišču. Ob izgradnji krožišča je potrebno zgraditi poleg TK priključka za Mercator tudi priključek PTC C2.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
32. člen
(tolerance)
V nadaljnjih fazah projektiranja so dovoljena odstopanja od predvidenih tras prometnic in infrastrukturnih vodov ter kapacitet, dimenzij in lokacij infrastrukturnih in prometnih objektov in naprav, v primeru prilagajanja obstoječi in predvideni pozidavi, lastniškim mejam in v primeru bolj ustreznih in racionalnih tehničnih rešitev. Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih in delovnih pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oziroma interesi. Z vsemi spremembami morajo soglašati pristojne institucije.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCA
33. člen
(obveznosti investitorja in izvajalca)
Obveznosti investitorja in izvajalca so poleg izgradnje objektov v skladu z določili prostorskega izvedbenega akta še:
– predvideti in izvesti vse ukrepe za varovanje okolja, ukrepe protipožarne zaščite,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in čim manj motena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– izvesti infrastrukturno omrežje in priključke v smiselno zaključenih etapah oziroma sočasno z gradnjo objektov ter urediti okolico,
– v času gradnje skrbeti, da povzroča čim manj hrupa in prahu,
– v času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor,
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,
– organizirati promet v času izvajanja del tako, da bo možno varno izvajanje del in da bodo zastoji v prometu zaradi izvajanja del po tem OPPN čim manjši.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(razveljavitev veljavnih aktov)
Z uveljavitvijo odloka prenehajo na območju veljati tista določila drugih odlokov, ki se nanašajo na območje veljavnosti predmetnega OPPN.
35. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
36. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je na vpogled pri Oddelku za okolje in prostor Občine Kobarid.
37. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-23/07
Kobarid, dne 24. septembra 2009
Župan
Občine Kobarid
Robert Kavčič l.r.
