Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 in 27/08) in 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99, 65/02 in 43/07) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 20. redni seji dne 21. 9. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjske zazidave Čretnik v Zg. Polskavi
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme podrobni prostorski načrt stanovanjske zazidave Čretnik v Zg. Polskavi, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod št. projekta 107/2007, v januarju 2009 (v nadaljevanju: OPPN).
2. člen
(sestavni deli OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni del, grafični del ter smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Kartografski del obsega:
1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA
1.1 Izsek iz kartografske dokumentacije k planu 1:5000
1.2 Ortofoto in panoramski posnetek območja
1.3 Katastrski načrt v merilu 1:1000
1.4 Geodetski načrt območja v merilu 1:500
2 NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACJE
2.1 Načrt gradbenih parcel v katastrski situacij v merilu 1:1000
2.2 Ureditveno območje z načrtom parcelacije v merilu 1:500
2.3 Prikaz prostorske ureditve z ureditvenim območjem v merilu 1:500
2.4 Tehnični elementi za zakoličenje objektov v merilu 1:500
3 NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
3.1 Zasnova cestnega omrežja v merilu 1:5000
3.2 Zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture v merilu 1:500
3.3 Prikaz skupnega vplivnega območja v merilu 1:500
3.4 Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave in obrambo v merilu 1:500
3.5 Karakteristični prerezi v merilu 1:500.
Tekstualni del obsega:
1.0 Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN;
1.1 Ureditveno območje OPPN;
1.2 Vplivno območje;
1.3 Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji;
1.4 Opis rešitev načrtovanih objektov in površin;
1.5 Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje;
2. Zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture;
2.1 Hidrološko hidravlična presoja;
3. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin;
4. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
5. Tolerance;
6. Načrt parcelacije;
7. Etapnost izvedbe;
8. Obveznosti investitorjev in izvajalcev;
8.1 Splošne obveznosti;
8.2 Posebne obveznosti;
9. Končne določbe.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(opis prostorske ureditve)
Z občinskim podrobnim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorsko ureditev in gradnjo stanovanjskih objektov s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.
Območje se nahaja na severovzhodnem delu od centra naselja Zg. Polskava, na območju kmetije Čretnik. Območje na zahodni strani meji na območje, ki je pozidano s stanovanjskimi in drugimi objekti, na severozahodni strani so kmetijske površine, na severovzhodni strani je krajevna cesta, na južni strani pa so parcele, ki so nezazidano stavbno zemljišče v ureditvenem območju naselja.
4. člen
(ureditveno območje)
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta stanovanjske zazidave Čretnik v Zg. Polskavi obsega parcele št. 264, 262/3 in del parcel št. 262/9, vse k.o. Zg. Polskava, in meri cca 9887 m2.
Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času gradnje.
Izgradnja primarnih komunalnih vodov za potrebe območja OPPN se bo vršila tudi na parcelah izven območja: 49/2, 677, 692/2 in 760, vse k. o. Zg. Polskava.
5. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času gradnje:
– vse parcele oziroma dele parcel znotraj sklenjene meje ureditvenega območja;
– obstoječe trase primarne komunalne infrastrukture (daljnovod 20 kV Bukovec, vodovod in krajevno cesto na SV območja).
Vplivno območje v času uporabe obsega:
– parcele znotraj območja sklenjene meje ureditvenega območja;
– del parcel, po katerih bo zgrajena primarna infrastruktura za potrebe območja;
– predviden priključek na JP št. 943951 – Vinogradniška ul. I;
– rekonstrukcijo javne poti JP št. 943951 – Vinogradniška ul. I.;
– prikaz skupnega vplivnega območja je razvidna iz lista št. 3.3 Prikaz skupnega vplivnega območja v merilu 1:500.
Vplivno območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja ne sega izven ureditvenega območja OPPN.
Vplivno območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja znotraj območja: gradnja objektov znotraj ureditvenega območja mora biti skladna z regulacijskimi elementi (odmiki, gradbeno linijo in gradbeno mejo) prikazani na načrtu: Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 2.4).
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Načrtovano prostorsko ureditev z zahodne strani obkroža obstoječa stavbna struktura, na SZ so kmetijske površine, na SV javna pot št. 943951 – Vinogradniška ul. I., na JV pa stavbe kmetije Čretnik, nato pa regionalna cesta Slov. Bistrica–Maribor.
Vsa potrebna komunalna in ostala javna infrastruktura bo navezana na dograjene primarne vode.
Predvidena ureditev in objekti ne bodo vplivali na osončenje sosednjih objektov in ne bodo poslabševali varnosti pred požarom.
7. člen
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
Posegi morajo biti skladni z elementi prikazani na situaciji: Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 2.4).
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo OPPN;
– gradbena linija (GL) – je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo prekoračiti;
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo;
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati, lahko se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost.
8. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Območje je razdeljeno na 13 gradbenih parcel velikosti od 614 m2 do 784 m2, na katerih so stanovanjski objekti, z možnostjo postavitve enostavnih objektov – nadstrešnic za parkiranje osebnih vozil, vrtne lope ...
Cestno omrežje poteka med parcelami z obračališčem in se na vzhodni strani navezuje na javno pot št. JP št. 943951 – Vinogradniška ul. I.
9. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
V objektih je dovoljeno del stanovanjskih površin (do bruto 30%) nameniti opravljanju dejavnosti, in sicer delu na domu brez prekomernih vplivov na bivanjsko okolje in se odvijajo v zaprtih prostorih (nap. prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške storitve …).
10. člen
(vrste gradenj)
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov;
– gradnja pokritih parkirišč;
– postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi;
– postavitev pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev urbane opreme, ureditev ulice, zasaditev).
11. člen
(tipologija pozidave)
Stanovanjski objekti so predvideni v etažnosti: klet, pritličje in mansarda (K+P+M). Klet je na severni strani v celoti vkopana, južni del do 2/3 lahko gleda iz terena. Zasnovani so ob predvideni notranji cesti območja. Predvidena so pokrita parkirišča – nadstrešnice.
12. člen
(gabariti objektov)
Stanovanjski objekti:
Zasnova tlorisnega gabarita stanovanjskih objektov je podolgovata.
Objekti: A1, A2, A3, A4, A6, A7 in B2, B3, B4, B5, B6 – dolžina max. 12,00 m, širina max. 10,00 m, objekt A5 – max. dolžina 11,00 m, max. širina 10,00 m in objekt B1 max. dolžina 10,00 m, max. širina 9,00 m.
Zasnova tlorisnega gabarita je lahko tudi drugačna – atrijske izvedbe, vendar mora biti znotraj gradbene meje, ki je razvidna iz lista 2.4 Tehnični elementi za zakoličenje objektov.
13. člen
(oblikovanje zunanje podobe objekta)
Objekti so situativno postavljeni vzporedno z stanovanjsko ulico, razen objektov A6, A7, B6, ki so pravokotno na os ceste. Gradbene linije ob cesti ni mogoče spreminjati. Višina kolenčnega zidu je max. 1,00 m + zidna lega. Strehe objektov so simetrične, dvokapnice s čopi, smer slemena je vzdolž daljše stranice, naklon je od 30°–45°. Pri atrijski izvedbi objekta so lahko strehe v obliki črke L, ali T. Odpiranje strešin s frčadami ni dovoljeno. Prostore v mansardi je možno osvetljevati le s strešnimi okni. Višina objektov je razvidna iz grafične priloge 3.6 Karakteristični prerezi (kote slemen, kote do kapi).
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
Fasadne odprtina morajo biti pokončne pravokotne oblike.
Fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v svetlih barvnih tonih v kombinaciji s kamnom lomljencem.
Strešine morajo biti izvedene temni barvi.
Ravni deli streh nad pokritim parkiriščem so skriti za strešnim vencem.
Pomožni objekti:
Vrtne ute, lope, morajo slediti oblikovanju in materialom matičnega stanovanjskega objekta.
14. člen
(lega objektov na zemljišču)
Lega objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št. 2.4 Tehnični elementi za zakoličenje objektov.
Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, gradbeno linijo, ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami ±0,50 m glede na konfiguracijo terena.
15. člen
(ureditev okolice)
Vsi dostopi do objektov, pešpoti, parkirni prostori in pločnik morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Višinske terenske razlike se morajo premeščati s travnimi brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le v primeru, ko ni možno razlike v nivoju terena izvesti z brežino. Maksimalna višina opornih zidov je 1,50 m. Oporni zidovi morajo biti zgrajeni iz kamna lomljenca in v maksimalni meri zazelenjeni.
Ograje je možno postavljati na parcelne meje dogovorno med sosedi. Ograje ob cestah se postavijo na notranjo stran parcelne meje max. višine 1,00 m. Kot medsebojne ograje so dovoljene žive meje ali leseni plotovi. Zasaditve vrtov in živih mej morajo biti izvedene iz avtohtonih dreves in grmovnic. Ciprese niso dovoljene.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
16. člen
(prometno urejanje)
Stanovanjska ulica se navezuje na javna pot št. 943951 – Vinogradniška ul. I, ki se JV navezuje na regionalno cesto. Potrebno jo je rekonstruirati – razširiti, urediti pločnik z javno razsvetljavo in urediti priključek na regionalno cesto.
Za napajanje stanovanjskih objektov je treba urediti stanovanjsko ulico s pločnikom in obračališčem. Gabarit glavne ulice je predviden v širini 4,50 m (vozišča – asfalt), pločnik širine 1,25 m + 1,25 m bankin, utrjenih in urejenih kot zeleni pas.
Dostop in dovoz do objektov: interni priključki so pravokotni na bodočo stanovanjsko ulico. Priključki so širine 3,00 m s priključnimi radiji od 3,00 m–4,00 m.
Obstoječa peš pot, ki poteka na SZ strani območja – ob parcelni meji se ukine in se na novo uredi med parcelo A6 in A5 širine 1,5 m, nato pa bo potekala po predvidenem pločniku ob stanovanjski ulici, ki se na SV strani navezuje na Vinogradniško ul. I.
Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč in cest mora biti urejeno preko lovilca olj. V primeru izvedbe garaž v kletnih prostorih predvidenih objektov morajo biti tla teh prostorov načrtovana brez talnih iztokov, v primeru le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske odpadne vode. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
Mirujoči promet se ureja s parkiranjem na dovozih pred garažo, za vsako stanovanjsko zgradbo bodo urejeni po dve parkirni mesti, obračanje in parkiranje vozil je zagotovljeno na posameznih gradbenih parcelah.
17. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Stanje komunalnih naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja. Komunalni vodi, vodovod in daljnovod 20 kV Bukovec poteka preko območja, ostali komunalni in energetski vodi so na sosednjih parcelah predvidene pozidave.
Vsi objekti morajo biti priključeni na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje. Minimalna komunalna oprema v območju obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, telefonskim in CTV omrežjem ter napravo cestnega omrežja. Urediti je potrebno tudi meteorno in fekalno kanalizacijo.
Predmet komunalne opremljenosti so:
– vodovod in hidrantno omrežje
– meteorna in fekalna kanalizacija
– elektro omrežje
– telekomunikacijsko omrežje + CTV
– ogrevanje
– odvoz smeti.
Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta ob soglasju upravljavcev komunalnih vodov.
18. člen
(vodovod in hidrantno omrežje)
Obstoječi javni vodovod Ø 90 mm poteka po parc. št. 264 in 262/9, k.o. Zg. Polskava, ki ga je potrebno prestaviti ob stanovanjsko ulico.
V stanovanjski ulici bo zgrajen sekundarni vod Ø 60 mm, na katerega je predviden priklop posameznih objektov z internimi priključki s PEHD cevmi s premerom 32 mm.
Pri izgradnji vodovoda in kanalizacije je potrebno paziti, da je horizontalni odmik med njima vsaj 3 m, vertikalni pa 50 cm, s tem da so cevi kanalizacije vgrajene pod cevmi vodovoda. Če tega ni možno izvesti, je potrebno cevi vodovoda zaščititi z glinenim nabojem vsaj 3 m na vsako stran križanja. V naselju Zg. Polskava je delno urejeno hidrantno omrežje, za obravnavano stanovanjsko območje je predvidena gradnjo enega novega nadzemnega hidranta NH 80. Gasilski dom Zg. Polskava je oddaljen cca 300 m.
19. člen
(meteorna in fekalna kanalizacija)
Fekalna kanalizacija bo speljana v mini individualne KČN, z iztokom v novo zgrajeno fekalno kanalizacijo, ki bo položena v koridorju nove stanovanjske ulice. Objekti bodo priklopljeni preko revizijskih jaškov ali direktno na kanalizacijsko cev. Po izgradnji kanalizacijskega sistema s CČN Pragersko je priključitev nanjo obvezna.
Meteorna kanalizacija s cestnih površin in dovozov bo speljana preko požiralnikov opremljenih s peskolovi in z lovilci olja in bencina z iztokom v predvideno meteorno kanalizacijo, ki bo potekala po parc. št. 262/9, 263/1, 692/2, vse k.o. Zg. Polskava, z iztokom v obstoječi jarek na parc. št. 760, k.o. Zg. Polskava. Meteorne vode z objektov in okolja ter drenažne vode je potrebno speljati preko peskolovcev v novozgrajeno meteorno kanalizacijo z iztokom v predvideno meteorno kanalizacijo, ki bo potekala po parc. št. 262/9, 263/1, 692/2 vse, k.o. Zg. Polskava, z iztokom v obstoječi jarek na parc. št. 760 k.o. Zg. Polskava. Zaledne vode iz mulde na severozahodni strani območja je potrebno speljati preko lovilca peska v meteorno kanalizacijo.
Sestavni del OPPN je tudi HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA, ki jo je pod št. 791/08, izdelala HIGRA d.o.o..
20. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Na obravnavanem območju oziroma v neposredni bližini so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi in objekti:
– srednje napetostni 20 kV daljnovod Bukovec 2 (d-479 OE Slovenska Bistrica);
– nizkonapetostni 0,4 kV podzemne in nadzemne izvedbe transformatorske postaje Zg. Polskava (t-010 OE Slovenska Bistrica).
– Napajanje predvidenih stanovanjskih objektov bo možno iz nove predvidene transformatorske postaje 20/04 kV Bukovec 4 za kar bo potrebno:
– zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV ustrezne izvedbe in moči;
– zgraditi 20 kV kablovod v zanko 20 kV kablovoda (OE Slovenska Bistrica) do predvidene;
– nove transformatorske postaje za vključitev TP v srednjenapetostno omrežje;
– zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski razvod od nove transformatorske postaje do predvidene prostostoječe razdelilne omarice za napajanje stanovanjskega naselja;
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo nove transformatorske postaje in za izgradnjo 20 kV kablovoda za vključitev TP v srednjenapetostno 20 kV omrežje ter za izgradnjo nizkonapetostnega razvoda in nizkonapetostnega kabelskega priključka za napajanje predvidenega naselja;
– pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bo potekale trase novih elektroenergetskih vodov;
– pridobiti zemljišče za novo transformatorsko postajo;
– urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bo potekal 20 kV in 0,4 kV kablovod, ter za dovozno pot k TP.
Vse nove električne nizkonapetostne vode je potrebno kablirati in urediti pod pogoji pristojnega elektro podjetja. Nizkonapetostni kabli bodo potekali ob parcelnih mejah predvidene ulice. Kabelske prosto stoječe omarice bodo zgrajene ob cesti na parcelnih mejah. Javna razsvetljava se bo urejala po celotni izgradnji območja.
21. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Telekomunikacijsko omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije. Obstoječe omrežje poteka na SV strani območja na 262/3 k. Zg. Polskava. Vse nove vode je potrebno kablirati. Postavitev KTV omrežja je možna skupno, po dogovoru med upravljavci.
22. člen
(ogrevanje)
Objekti se bodo ogrevali individualno na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, drva ali toplotno črpalko.
V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. čl. ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
V skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07) in njenimi prilogami mora investitor, v primeru ogrevanja s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino izdelati tudi Analizo tveganja za onesnaženje zaradi gradnje vrtine za izvedbo toplotne črpalke na vodovarstvenem območju, v obsegu kot je določen v 50. členu Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06).
V skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07) in njenimi prilogami gradnja vkopane cisterne za kurilno olje ni dovoljena.
23. člen
(odvoz smeti)
Po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Sl. Bistrica (Uradni list RS, št. 35/02, 4/08) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti opremljen s posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko pooblaščene organizacije.
Ekološki otok za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je predviden na obračališču v severovzhodnem vogalu.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
24. člen
(varovanje okolja)
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le-teh je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.
Vplivi v času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo notranje prometnice območja, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje objektov.
Območje urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom.
25. člen
(varstvo naravne in kulturne dediščine)
Obravnavano zemljišče se nahaja v območju, ki ni posebej varovano glede naravnih vrednot, zavarovanih območij ali ekološko pomembnih območij ter glede varovanja kulturne dediščine.
26. člen
(usmeritve za izboljšave človekovega okolja)
Načrtovana raba v območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale okolje, saj gre le za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, zato posebni varovalni ukrepi niso predvideni.
27. člen
(varstvo voda)
Obravnavano območje leži v vodovarstvenem območju (III. varstveni režim).
Pred izpustom je potrebo meteorne vode z manipulacijskih, dovoznih in cestnih površin predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.
Fekalne odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno speljati v individualne male komunalne čistilne naprave (MKČN), z iztokom v predvideno fekalno ulično kanalizacijo.
Vsak objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov.
28. člen
(varstvo plodne zemlje in vegetacije)
Graditelji posameznih objektov morajo pred gradnjo odstraniti plast plodne zemlje, jo deponirati, po dokončanju pa humus uporabiti za ureditev okolja objektov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
29. člen
(varstvo pred požarom)
V skladu s 23. členom ZVPoz so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi za varstvo pred požarom, kjer so med objekti zagotovljeni odmiki min. 8,0 m. Na dovozni cesti in dvoriščih so zagotovljene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Omogočen je varen odmik ljudi in premoženja po dovozni cesti in nepozidanih površinah.
Oskrba s požarno vodo bo zagotovljena z izgradnjo nadzemnega hidranta in iz obstoječe hidrantne mreže naselja Zg. Polskava.
30. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno območje VIII. do VII. stopnje po MCS lestvici. Območje ni poplavno ogroženo.
Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objektov je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
31. člen
(stabilnost terena)
Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila št. 1431/2008 o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov, ki ga je izdelal Gpro, Gradbeni in geotehnični inženiring s.p. in je sestavni del OPPN.
VII. NAČRT PARCELACIJE
32. člen
(načrt parcelacije)
Parcelacija se izvede po načrtu št. 2.2 Načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličenje. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej gradbenih parcel v naravo. Gradbene parcele so določene z lomnimi točkami, ki so v GAUS-Krugherjevem sistemu.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
33. člen
Ureditve v predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se bodo odvijale v fazah:
– Prva faza predstavlja rekonstrukcijo javne poti JP št. 943951 – Vinogradniška ul. I, z vso potrebno opremo (pločnik, javno razsvetljavo) in ureditvijo priključka na regionalno cesto.
– Druga faza obsega prestavitev in dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebno za gradnjo skupne komunalne infrastrukture obravnavanega območja in priključke nanje, izgradnja notranje prometnice območja in priključek na javno pot ter izgradnja infrastrukture znotraj območja OPPN.
– Tretja faza predstavlja gradnjo posameznih stanovanjskih objektov in gradnjo pokritih parkirišč.
IX. TOLERANCE
34. člen
(dovoljena odstopanja)
Pri določevanju kote objekta so dovoljene tolerance ± 0,50 m s tem da kota objekta in dovoza ne vplivajo na varnost cestnega prometa.
Višinska kota objektov se določi na osnovi nivelete ceste iz projekta za izvedbo del komunalne infrastrukture.
Dopustne so tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta prostorske umestitve.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
35. člen
(splošne obveznosti)
Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati:
Po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07) izkopi za izvajanje gradbenih del na širšem vodovarstvenem območju niso dovoljeni, če niso izdelani več kakor 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
Za ureditev rekonstrukcije cestišča s pločnikom, izdelavo in zagotovitev javne razsvetljave in rešitev meteorne in fekalne kanalizacije oziroma vse ostale komunalne in cestne infrastrukture je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, katera bo osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo III. faze OPPN.
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je potrebno le-tega novelirati.
36. člen
(posebne obveznosti)
Kompleksno se uredi vsa predvidena prometna, komunalna in energetska infrastruktura, za katero si investitor ali investitorji sami pridobijo ustrezno dokumentacijo in za poseganje v prostor pridobijo upravna dovoljenja izhajajoč iz pozitivne zakonodaje, ki opredeljuje področje graditve objektov. V okviru tega mora investitor pridobiti služnostno pravico za ureditev eventualnega poseganja na tuja zemljišča.
Peš pot, ki sedaj poteka na meji parc. št. 264, 262/9 in 262/3, k.o. Zg. Polskava, in parc. št. 268/1, 265/2, k.o. Zg. Polskava, ter parc. št. 53/4, k.o. Zg. Polskava, naj bo speljana na pločnik ob cesto do predvidenih stanovanj. Stroške dokumentacije in izgradnje pešpoti nosi investitor. Zemljišče predvideno za pešpot je potrebno odmeriti in prenesti v javno dobro.
Prav tako mora investitor zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo vse infrastrukture, jo zgraditi na podlagi gradbenega dovoljenja, pridobiti uporabno dovoljenje, izvesti odmero in cestno infrastrukturo brezplačno prenesti v javno dobro. Komunalno infrastrukturo pa prenesti v upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.
Za opremljanje kompleksa s predvideno infrastrukturo občina in investitor na podlagi 78. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, skleneta pogodbo o opremljanju. Investitor je dolžan sam zgraditi celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi. Stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Investitor je dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka že zgrajene komunalne infrastrukture. Pred podpisom pogodbe o opremljanju je investitor dolžan dostaviti strokovno podlago za program opremljanja stavbnih zemljišč za območje OPPN.
XI. NADZOR
37. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
XII. KONČNE DOLOČBE
38. člen
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.
39. člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne, ko občina in investitor skleneta pogodbo o opremljanju v skladu s 78. členom ZPNačrt.
Št. 033-121/2009-20/7
Slovenska Bistrica, dne 21. septembra 2009
Županja
Občine Slovenska Bistrica
Irena Majcen l.r.
