Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 29. 9. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš Babno - Ložnica
SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje enodružinskih stanovanjskih hiš Babno - Ložnica (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Podrobni načrt je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod številko projekta 405/08.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Mestni občini Celje.
OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet podrobnega načrta)
(1) Območje podrobnega načrta se nahaja v Mestni občini Celje, v naselju Ložnica in se navezuje na obstoječo pozidavo.
(2) Po prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje je obravnavano območje opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč znotraj območja predvidenega za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti.
(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom, so:
– nova interna navezovalna cesta;
– enostanovanjski objekti;
– gospodarska javna infrastruktura.
OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA
4. člen
(območje podrobnega načrta)
(1) Območje podrobnega načrta obsega parcele št. 1147 in 1146 k.o. Medlog. Površina območja meri 0,58 ha.
(2) Za izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.
(3) Na območju podrobnega načrta ni predvidenih odstranitev objektov.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(A) Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje je obdano z obstoječo stanovanjsko, kmečko stanovanjsko ter poslovno-storitveno pozidavo. Lokacija narekuje načrtovanje objektov za stanovanjsko dejavnost – enostanovanjska gradnja. Območje se preko predvidene interne ceste priključuje na južno ležečo lokalno cesto.
(2) Območje se navezuje na sosednja območja preko interne ceste po obstoječih obodnih cestah, peš komunikacijah in kolesarskih poteh.
(B) Namembnost območij, vrste gradenj in opredelitev dejavnosti
6. člen
(namembnost območja)
S podrobnim načrtom so načrtovane prostorske ureditve za območje enostanovanjske gradnje za izgradnjo sedmih objektov.
7. člen
(vrste gradenj)
(1) Na območju podrobnega načrta so dopustni posegi:
– gradnja novih objektov (dozidava in nadzidava);
– redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, redna vzdrževalna dela,
– rekonstrukcija objektov,
– gradnja gospodarske infrastrukture;
– urejanje utrjenih zunanjih površin.
(2) Pogoji za urejanje okolice enostanovanjskih objektov so:
– parcelo je mogoče ograditi z živo mejo, žično ograjo ali leseno ograjo do višine 1,5 m v oddaljenosti minimalno 0,5 m od cestnega telesa, polne zidane ograje niso dovoljene,
– ob objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne objekte za lastne potrebe in enostavne objekte za lastne potrebe.
(C) Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
8. člen
Razmestitev objektov je določena z:
– gradbenimi mejami, črtami, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
– horizontalnim gabaritom okvirnih dimenzij.
9. člen
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov oblikovanje objektov)
(1) Za vse objekte (1-7) se tip pozidave poenoti na sodobno oblikovane objekte, zasnovane kot podolgovati kubusi orientirani prečno in vzdolžno na predvideno interno cesto. Objekti naj bodo zasnovani enotno, sodobno z ravnimi, eno, dvo ali večkapnimi strehami v naklonu do vključno 15°.
(2) Objekti bodo etažnosti P+1. Mogoča je izvedba kleti vendar v nepropustni kesonski izvedbi. Garažo je možno izgraditi tudi v objektu. Fasade bodo oblikovane in konstrukcijsko zasnovana sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov, materiali; omet, beton, steklo ali sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv.
(3) Gabariti objektov:
– objekti z oznako od 1-3: tlorisni gabarit 14 m x 9 m, etažnost P+1.
– objekti z oznako od 4, 6 in 7: tlorisni gabarit 12 m x 9 m, etažnost P+1, garaža 6 x 6 m, etažnost P,
– objekt z oznako 5: tlorisni gabarit 16 m x 9 m, etažnost P+1, garaža 6 x 6 m, etažnost P.
(4) Stanovanjske objekte se načrtuje s koto pritličja dvignjeno nad obstoječi teren, na koto poplavne vode z varnostnim nadvišanjem 0,5 m min, in sicer na koti min. 240,00 m.n.v.
10. člen
(zunanja ureditev)
Površine južno od objektov (1-7) so zelenice pred enostanovanjskimi objekti, dostopi in dovozi do objektov so predvideni z vzhodne strani, kje so predvidene tudi zunanje parkirne in manipulativne površine. Okolice objektov bodo zatravljene, zasajene z okrasnimi grmovnicami in nizkim drevjem. Sajenje sadnega drevja, ki potrebuje zaščitno škropljenje, ni dovoljeno. Vzhodno od intervencijske ceste se umesti ograja.
11. člen
(ekološki otoki)
Prostor za ekološki otok je predviden v severnem delu območja podrobnega načrta. Površine ob ekološkem otoku, ki mejijo na zelene površine je potrebno gosto obsaditi in ozelenitii.
12. člen
(zelene površine)
Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Trase komunalne infrastrukture je potrebno voditi izven območja zelenic, pod pešpotmi in dovozi.
POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinsko in elektroenergetsko omrežje,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljalcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki ureja to področje.
14. člen
(cestno omrežje)
(1) Območje podrobnega načrta se nahaja v naselju Babno jugozahodno od stanovanjske soseske Lava. Priključevanje območja se uredi z novo interno navezovalno cesto, ki bo na južni strani priključena na obstoječo lokalno cesto.
(2) Interna navezovalna cesta: Nova cesta se predvidi vzdolž stanovanjskih hiš ob vzhodni meji z sosednjimi že obstoječimi parcelami s stanovanjsko izgradnjo.
Karakteristični normalni profil ceste med sosednjimi parcelnimi mejami je:
bankina 1 x 0,50 m
vozišče 1 x 4,00 m
bankina 1 x 0,50 m
zelenica 1 x 0,80 m
----------------------------------------------
Skupaj 5,80 m
(3) Prečni sklon ceste bo »strešni« 2,5%. Cesta ne bo orobničena, tako da se padavinske vode izlivajo enakomerno po terenu in v bankinah in zelenicah poniknejo.
(4) Pred asfaltiranjem ceste je potrebno izvesti vse komunalne, energetske in telekomunikacijske vode ter hišne priključke, ki predvidoma potekajo pod asfaltnimi površinami.
15. člen
(parkirne površine)
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti minimalno dve parkirni mesti (2PM) na lastni parceli.
16. člen
(kolesarski in peš promet)
Ob interni navezovalni cesti niso predvidene posebne površine za kolesarski in peš promet.
17. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
(1) Za zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode se območje podrobnega načrta priključi na obstoječ vodovod LŽ-N, DN 80, ki poteka na južni strani območja.
(2) Na območju se zgradi za predvidene objekte sekundarno vodovodno omrežje. Nov vodovod se izvede pod navezovalno cesto iz LŽ-N, cevi DN 80 mm. Hišni priključki se izvedejo z navrtnim oklepom, ter cestnim zapornim ventilom. Priključki morajo biti profila Ø 25 mm, cevi polietilen 10 barov. Vodomer se vgradi v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek izven stanovanjskega objekta.
(3) Na projektirano vodovodno omrežje se namestijo nadzemni hidranti za zagotovitev požarne varnosti.
(4) Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine.
18. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Za odvodnjavanje odpadnih vod iz območja podrobnega načrta je že zgrajena javna kanalizacija. Odvodnja komunalnih odpadnih vod je predvidena na čistilno napravo Celja.
(2) Komunalne odpadne vode: Vsi objekti na območju podrobnega načrta se priključijo na javni kanal št. 103076 preko obstoječih revizijskih jaškov, oziroma novih s kronsko navrtavo. Interni hišni priključek se izvede iz plastičnih cevi premera minimalno 160 mm in minimalnim padcem 1%.
(3) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvodnjavanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) in Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07).
(4) Padavinske odpadne vode: Onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale preko peskolovov in lovilcev olj v ponikovalnico. Padavinske vode iz strešin se vodijo preko peskolovov v ponikovalnice.
(5) Odvodnjavanje padavinskih vod za posamezne objekte se predvidi v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 100/02 – ZGP-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1), in sicer z zadrževanjem in ponikanjem v skladu z geološko-geomehanskim poročilom, izdelal Geosvet, d.o.o. št. proj.: 47-6/08, junij 2008.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
19. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
(1) Na območju podrobnega načrta ni zadostnih kapacitet električne energije za napajanje predvidenih objektov. Potrebno je zgraditi novo TP s priključnimi SN vodi. Zaradi dvostranskega napajanja nove TP in njenega odjema je potrebno obstoječi TP Ronkovo in TP Klanjškova nadomestiti z novimi tipskimi IMP SF6 z vgrajenim transformatorjem 1 x 1000 kVA.
(2) Predvidi se postavitev ene transformatorske postaje Babno – Ložnica, ki bo zgrajena na jugo – zahodnem robu parcele št. 1147 k.o. Medlog, tipa IGM 1, SF(6) 10(20)/0,4 kV, 1 x 630 kVA.
(3) V predvideno TP 10(20)/0.4 kV se vgradi en distribucijski transformator.
(4) Trase v podrobnem načrtu služijo kot osnova za izdelavo projektne dokumentacije PGD, PZI transformatorske postaje s priključnimi SN in NN vodi skladno s pogoji upravljalca vodov.
(5) Hišni priključki se morajo zgraditi kot kabelski priključek položen v zemljo ali v kabelsko kanalizacijo.
Predvideni nizkonapetostni izvodi iz TP 10(20)/0.4 kV bodo izvedeni s kabli tipa E-AYY (AY2Y) – J 4 x (35 do 150) SM + 1,5 RE mm2.
(6) Za NN priključno merilne omarice Rg se uporabijo prosto stoječe NN omarice, ki se postavijo na montažne plastične ali betonske temelje. Predvidena oprema: projekt (PGD oziroma PZI).
(7) Kabelski jaški bodo različnih dimenzij, armirano betonski ali zidani z ustreznimi litoželeznimi pokrovi nosilnosti 250 kN (po tipizaciji Elektro Celje d.d.). Lokacija jaškov, kot tudi detajli kabelske kanalizacije bodo obdelani v projektu PGD in PZI.
(8) Pri načrtovanju (PGD in PZI) dokumentacije je potrebno upoštevati že izdelano idejno rešitev elektrifikacije obravnavanega območja.
20. člen
(javna razsvetljava)
(1) Javna razsvetljava bo izvedena s tipskimi kandelabri (nadzemna višina 5-9 m) in svetilkami, ki bodo ustrezale obstoječi zakonodaji. Razdalja med kandelabri bo ca. 20 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča bo znaša od 0,5 m do ca. 1 m. Predvideni kablovodi: NAYY – J 4 x 16 do 25 mm2. Prižigališče JR bo v prostostoječi NN omarici locirani ob predvideni TP 20/0.4 kV Ložnica.
(2) Javna razsvetljava se uredi na celotni trasi interne navezovalne ceste praviloma ob severovzhodnem delu parcele.
(3) Izbrana morajo biti takšna svetila, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaženje okolja, skladno z določili uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,109/07).
21. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
(1) Na območju podrobnega načrta ni obstoječega TK in CATV omrežja.
(2) Ob navezovalni cesti je vrisan koridor za KT in CATV omrežje.
(3) Priključevanje objektov se podrobneje obdela v PGD, PZI dokumentaciji.
22. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na plinovodno omrežje)
(1) Na območju podrobnega načrta poteka nizkotlačno (0,10 bar) plinovodno omrežje.
(2) Za predvidene objekte na območju podrobnega načrta se predvidi priključitev na nizkotlačno plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom.
(3) Pri projektiranju in izgradnji je potrebno upoštevati parametre v skladu s pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02) ter tehnične predpise in smernice sistemskega operaterja plinskega omrežja v Mestni Občini Celje.
(4) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi predstavnik distributerja. Mesto postavitve plinomerov mora biti vedno dostopno za odčitavanje in nadzor (v fasadnih omaricah).
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
23. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (v Sloveniji ratificirana leta 1999 – Uradni list RS, št. 7/99) in ZVKD-1 je pred posegi v prostor ali pred gradnjo potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala.
(2) Območje v južnem delu posega v registrirano arheološko območje Celje – Arheološko najdišče Celje (EŠD 56) – arheološki spomenik, zato je pri načrtovanju objektov št. 1 in 2 potrebno predhodno pred vsemi posegi izvesti raziskovalne vrtine.
(3) Del načrtovanega območja leži izven registriranih in zavarovanih območij kulturne dediščine, kjer je potrebno na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine pred posegi v prostor ali pred gradnjo zagotoviti predhodne arheološke raziskave. Pri načrtovanju objektov od št. 3-7 je potrebno predhodno pred vsemi posegi izvesti raziskovalne vrtine.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
24. člen
(varovanje okolja)
(1) Hrup
Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), na podlagi katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za stanovanjsko območje.
(2) Zrak
Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
(3) Vode
Do izvedbe celovitih protipoplavnih ukrepov je območje lahko poplavljeno. Upoštevati je potrebno ukrepe iz 26. člena. Kote terena zemljišča ni dopustno dvigniti nad koto obstoječega terena.
Varovanje vod je potrebno izvajati na osnovi 18. člena tega odloka.
Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave je potrebno izvesti skladno z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 s spremembami in dopolnitvami) na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin oziroma je potrebno zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom. Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati.
25. člen
(odpadki)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in določili Odredbe o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
(2) Prostor za odpadke se nahaja ob objektih. Dovoz do njih je omogočen preko internega cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor vzhodno ob vstopu na območje podrobnega načrta, ki bo posebej oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja).
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta je potrebno deponirati in ravnati z njimi skladno s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Uradni list RS, št. 3/03.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
26. člen
(vodnogospodarski ukrepi)
(1) Območje OPPN je poplavno ogroženo s strani vodotoka Koprivnica. Skladno z izdelano študijo Hidrološko-hidravlična presoja (Hidrosvet d.o.o., št. proj. 08/09, maj 2009) in izdelano karto poplavne nevarnosti se nahaja predmetno območje v razredu majhne nevarnosti. Predvideni so naslednji ukrepi:
– Stanovanjske objekte se načrtuje s koto pritličja dvignjeno nad obstoječi teren, na koto poplavne vode z varnostnim nadvišanjem minimalno 0,5 m, in sicer na koti min. 240,00 m.n.v.
– Glede na visoko podtalnico naj bo izgradnja objektov brez kleti. Ob tehnološko ustrezni izvedbi je kot toleranca mogoča podkletitev, vendar v nepropustni kesonski izvedbi skladno s predhodnim geološkim mnenjem.
– Kote terena obravnavanih zemljišč ni dopustno dvigniti nad koto obstoječega terena z namenom, da se ne poslabša stanje obstoječim zemljiščem in obstoječi pozidavi.
– V nobenem primeru se ne sme odvodni jarek, ki poteka severno tik nad predvideno gradnjo zapreti, zasipati ali celo ukiniti.
27. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg.
28. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po predvideni interni navezovalni cesti. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Načrtovano je vodovodno in hidrantno omrežje z zagotovljeno zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91), na vodovodnem omrežju morajo biti nameščeni nadzemni hidranti.
(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah (Uradni list RS, št. 42/93).
29. člen
(erozivna in plazovita ogroženost)
Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.
30. člen
(razlitje nevarnih snovi)
Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
31. člen
(zaščita pred vojnimi in drugimi nevarnostmi)
Z zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebno kot dopolnilna zaščita ojačitev prve plošče.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
32. člen
V prvi fazi se območje podrobnega načrta v celoti komunalno opremi, v drugi fazi se pristopi k izgradnji enostanovanjskih objektov (1-7).
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
33. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
34. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(2) Dopustna so odstopanja:
– Odstopanja v gabaritih objektov so lahko do + 0,5 m. Objekti so lahko manjših gabaritov do 10%. Koto pritličij stanovanjskih objektov skladno s 26. členom odloka mogoče nadvišati za 0,5 m.
– Pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta. Možnost umestitve ceste na zahodno stran območja.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
35. člen
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
Po končani izgradnji objektov, ureditev in naprav po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov. Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se območju podrobnega načrta določi enota urejanja prostora s podrobnimi določili za posege in urejanje.
KONČNE DOLOČBE
36. člen
(vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
37. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinske in državne inšpekcijske službe za posamezna področja.
38. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-008/2008
Celje, dne 29. septembra 2009
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot
po pooblastilu župana
Podžupan
Mestne občine Celje
mag. Marko Zidanšek l.r.
