Številka: P-31/08-5

Datum: 7. 10. 2009

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ljubljana Center, na seji 7. oktobra 2009

Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku št. 555004775989-1/2007 (3E692-10) z dne 12. 10. 2007 je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

1. Policijska postaja Ljubljana Center je na podlagi 57.a člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) izdala plačilni nalog št. 7680921-8 z dne 27. 3. 2007 zaradi prekrška po šestem odstavku 52. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1). Zoper plačilni nalog je obdolženi vložil zahtevo za sodno varstvo z dne 4. 4. 2007, o kateri je prekrškovni organ odločal kot o ugovoru in na podlagi 57.b člena ZP-1 izdal odločbo o prekršku št. 555004775989-1/2007 (3E692-10) z dne 12. 10. 2007. Zoper navedeno odločbo je obdolženi vložil zahtevo za sodno varstvo.
2. Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je zahtevo za sodno varstvo zoper navedeno odločbo o prekršku prejelo v reševanje, se je s sklepom št. PR-14399/2007-32 z dne 1. 4. 2008 izreklo za stvarno nepristojno. V sklepu je navedlo, da je 25. 11. 2006 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 115/06 – v nadaljevanju ZP-1D), na podlagi katerega je v 57.b členu ZP-1 določeno, da zoper plačilni nalog iz 57. člena tega zakona, ki se izda za kršitve predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu, ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, kršitelj pa ima pravico do ugovora. Nadalje je navedlo, da odloča o ugovoru prekrškovni organ z odločbo o prekršku, ugovor pa šteje kot izjava v hitrem postopku. ZP-1D naj bi se začel uporabljati z dnem njegove uveljavitve, zato se je Okrajno sodišče izreklo za nepristojno in štelo zahtevo za sodno varstvo kot ugovor ter jo odstopilo v pristojno reševanje prekrškovnemu organu.
3. Policijska postaja Ljubljana Center meni, da je postopala pravilno, ko je zadevo poslala v odločanje Okrajnemu sodišču. Pred tem naj bi namreč izvedla ugovorni postopek in izdala odločbo o prekršku. Zoper odločbo je bila vložena zahteva za sodno varstvo, ki naj bi jo prekrškovni organ preizkusil v skladu s petim odstavkom 63. člena ZP-1 in jo na podlagi sedmega odstavka istega člena posredoval Okrajnemu sodišču v odločanje. Iz navedenih razlogov prekrškovni organ meni, da ni pristojen za odločanje o zahtevi za sodno varstvo, ki mu je bila odstopljena, in predlaga, naj Ustavno sodišče reši spor glede pristojnosti.

4. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.
5. V skladu s četrtim odstavkom 57.a člena ZP-1(1) zoper plačilni nalog, izdan na podlagi prvega odstavka tega člena, ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, temveč ugovor, ki šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku in o katerem odloči prekrškovni organ z odločbo o prekršku. Enako velja na podlagi 57.b člena ZP-1 tudi za plačilni nalog na podlagi 57. člena ZP-1, ki se izda za kršitve predpisov o parkiranju v cestnem prometu. Zoper odločbo o prekršku, ki jo v hitrem postopku na prvi stopnji izda prekrškovni organ, je po prvem odstavku 59. člena ZP-1 dovoljena zahteva za sodno varstvo.
6. Za odločitev v sporu glede pristojnosti v obravnavanem primeru je pomembno, da je Policijska postaja Ljubljana Center pred odstopom zahteve za sodno varstvo v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani izvedla ugovorni postopek, ki ga v primerih izdaje posebnih plačilnih nalogov predvidevata tako 57.a kot tudi 57.b člen ZP-1. Na podlagi 57.b člena ZP-1 je nato izdala odločbo o prekršku, s katero je odločila o zahtevi za sodno varstvo kot o ugovoru zoper plačilni nalog. Zoper to odločbo prekrškovnega organa pa je bila vložena zahteva za sodno varstvo, ki je predmet spora glede pristojnosti.
7. Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Ribičič in Petrič.

(1) Po domnevni storitvi prekrška je bil ZP-1 spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 17/08 – v nadaljevanju: ZP-1E), ki ga je treba uporabiti za odločitev v sporu glede pristojnosti, saj ZP-1E v prehodnih določbah ne določa ničesar glede postopkov, ki so začeti pred njegovo uveljavitvijo.