Številka: U-I-187/09-9

Datum: 7. 10. 2009

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe NID nepremičninska investicijska družba, d. o. o., Celje, ki jo zastopa Bernard Tajnšek, odvetnik v Celju, na seji 7. oktobra 2009

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Tehničnega popravka Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, Uradni list RS, št. 55/02, 91/02 in 68/05 (Uradni list RS, št. 101/08) se zavrže.
2. Pobudnica sama nosi svoje stroške postopka.

1. Pobudnica izpodbija Tehnični popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, Uradni list RS, št. 55/02, 91/02 in 68/05 (v nadaljevanju Tehnični popravek). Mestna občina Slovenj Gradec (v nadaljevanju Mestna občina) naj bi z njim spremenila vsebino Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 55/02, 91/02 in 68/05 – v nadaljevanju Odlok o PUP). Nekaterim zemljiščem naj bi spremenila podrobnejšo namensko rabo, in sicer naj bi jih iz območij centralnih dejavnosti – trgovina spremenila v območja stanovanj nižje gostote. Pobudnica meni, da je Tehnični popravek v neskladju z 2., s 120. in s 153. členom Ustave ter s 50., z 58., 59., s 60. in z 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – v nadaljevanju ZPNačrt). Mestna občina bi morala podrobnejšo namensko rabo spremeniti v postopku priprave in sprejema sprememb in dopolnitev Odloka o PUP na podlagi ZPNačrt. Pobudnica navaja, da Tehnični popravek ureja zemljišča, na katerih je nameravala graditi stanovanja višje gostote, ki jih je v območju centralnih dejavnosti – trgovina dovoljeno graditi. V zvezi s pridobitvijo zemljišč za gradnjo, pridobitvijo projektne dokumentacije in z drugimi deli naj bi že imela visoke stroške. Zato predlaga, naj Ustavno sodišče zadevo obravnava prednostno in izpodbijani akt odpravi.
2. Mestna občina odgovarja, da je bilo s Tehničnim popravkom ugotovljeno, da se v kartografskih prilogah Odloka o PUP pojavljajo neskladja z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do 1998 ter družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 93/99 in 23/2000 – popr. – v nadaljevanju Prostorski plan). Odlok o PUP lahko kot hierarhično nižji prostorski akt po mnenju Mestne občine zgolj povzame vsebino Prostorskega plana kot hierarhično višjega prostorskega akta. Vsebina kartografskih podatkov naj bi bila določena že s Prostorskim planom, zato s Tehničnim popravkom ni mogla biti spremenjena. Tehnični popravek naj bi zato odpravil zgolj redakcijsko napako.

3. Ustavno sodišče odloča po četrti alineji prvega odstavka 160. člena Ustave o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in z zakoni. Pri presoji, ali je Ustavno sodišče v obravnavanem primeru pristojno odločati o skladnosti Tehničnega popravka z Ustavo in z ZPNačrt, je bilo zato treba ugotoviti, ali je izpodbijani Tehnični popravek predpis lokalne skupnosti, za katerega presojo je pristojno Ustavno sodišče. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da gre za popravek prostorskega akta le v primeru, če gre za popravljanje pomot tehnične narave (npr. odločba št. U-I-175/03 z dne 7. 4. 2005, Uradni list RS, št. 46/05 in OdlUS XIV). Če takšen akt spreminja vsebino prostorskega akta, gre za predpis, ki mora biti sprejet po predpisanem postopku za pripravo in sprejem prostorskih aktov.(1) V citirani odločbi je Ustavno sodišče presojalo prav redakcijski popravek istega Odloka o PUP iste občine in ga razveljavilo. V obravnavanem primeru Tehnični popravek ni bil sprejet po predpisanem postopku za pripravo in sprejem prostorskih aktov, vendar spreminja vsebino Odloka o PUP. Zato je to predpis lokalne skupnosti, za katerega presojo je Ustavno sodišče pristojno.
4. Da bi Ustavno sodišče preizkušalo utemeljenost pobudničinih navedb, mora biti izkazan pravni interes za presojo izpodbijanega predpisa. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
5. Ustavno sodišče je po sprejemu odločbe št. U-I-175/03 sprejelo strožje stališče glede priznavanja pravnega interesa pobudnikom. Z vidika tega stališča je presojalo tudi pobudničin položaj. Pobudnica kot investitorka gradnje utemeljuje svoj pravni interes z zatrjevanjem, da na podlagi izpodbijanega akta gradnja stanovanj višje gostote ni dovoljena. Neposredno na podlagi izpodbijanega akta gradnja sploh ni mogoča. Na podlagi prostorskega akta šele upravni organ z odločbo dovoli gradnjo in predpiše konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati, oziroma odloči, da gradnja ni dovoljena. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08 in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, pobudnica še ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega akta. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (1. točka izreka).
6. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče njene stroške postopka pred Ustavnim sodiščem naloži v plačilo Mestni občini. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebno utemeljeni razlogi, ki jih pobudnica ne navaja. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da nosi pobudnica sama svoje stroške postopka (2. točka izreka).

7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

(1) Na občinski ravni se normodajalec predvsem na področju urejanja prostora pogosto zateka k sprejemanju popravkov in obveznih razlag. Po pregledu Uradnega lista RS (v katerem objavlja cca. 170 občin), Medobčinskega uradnega vestnika Štajerske in Koroške regije (v katerem objavlja 20 občin) in Uradnega glasila slovenskih občin (v katerem objavlja 13 občin) je bilo ugotovljeno, da so občine v obdobju od 1. 10. 2008 do 30. 9. 2009 v zvezi s prostorskimi akti objavile 54 popravkov in 47 obveznih razlag. Ugotovimo lahko, da se večina nanaša na spremembe prostorskih aktov.