Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) – v nadaljevanju ZVKD-1, 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09) ter Strokovnih osnov za razglasitev dveh cerkva v župniji Cerklje ob Krki, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto št. BR-12/2009-RP, izdelanih v mesecu marcu 2009, je Občinski svet Občine Brežice na 22. redni seji dne 22. 9. 2009 sprejel

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, umetnostno-arhitekturne, zgodovinske in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika razglasi enoto dediščine: Čatež ob Savi – Cerkev sv. Vida (EŠD 1711).
Spomenik stoji na parcelni številki *98, k.o. Čatež.
Stavba stoji na vrhu hriba Šentviška gora in je praviloma orientirana proti vzhodu. Prva omemba sega v leto 1689 (Valvasor), vendar je stavba precej starejša saj, sodeč po arhitekturnih oblikah, izvira še iz romantike. Prvotno je verjetno predstavljala del cerkvenega kompleksa skupaj s cerkvijo sv. Janeza Evangelista, ki naj bi stala nekaj deset metrov vzhodno od cerkve sv. Vida, in je omenjena v vizitaciji iz leta 1753 brez lokacije. Ta je bila glede na vizualno izpostavljenost pomembna kultna točka v starejši kulturni zgodovini tega območja. Gradbena zgodovina stavbe je po obnovitvenih delih v glavnih orisih znana. Najstarejši del stavbe predstavljata ladja in polkrožna apsida, ki bi lahko bili sezidani v drugi polovici 13. stoletja, vsekakor že na prehodu iz romantike v gotiko. V začetku 19. stoletja so na zahodni strani prizidali zvonik, prebili dve novi okenski odprtini, prvotne pa zazidali. Kasneje je doživela le nekaj manjših obnovitvenih del, ki so stavbi deloma povrnili prvotno podobo.
Danes stavbo sestavljata pravokotna ravnostropana ladja s polkrožno obokano apsido in zvonik na zahodni strani. Zunanjščino členijo romanski okenci v osi apside in na južni strani, od katere je eno zazidano, in po dve sekundarni okni na južni in severni strani. Zahodno fasado je zaznamoval šilast kamnit portal s posnetimi vogali in pa sekundarno prizidan zvonik. Notranjščina je danes krita z ravnim lesenim in ometanim stropom, sicer pa sta se ohranili le stranski oltarni menzi. Od prvotne oltarne opreme sta ohranjena le dva manjša kipca angelov.

Opis objekta, ki utemeljuje razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Stavba predstavlja enega redkih prič romanskega stavbarstva na tem območju. Ker je nastala na prelomu med romantiko in gotiko, je zanimiva tudi kot prikaz in materialna ostalina načina nekdanjih dojemanj novih stilnih in konstrukcijskih prvin gotike, ki so se v začetni fazi reducirale samo na oblike okenskih in portalnih odprtin. Poleg kulturnih, arhitekturnih in zgodovinskih elementov, stavba zavzema tudi zelo pomembno vlogo v veduti naselja oziroma širšega prostora.
Cerkev ima zaradi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen, zato jo je potrebno razglasiti za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Varovano območje kulturnega spomenika obsega parcelo številka *98, k.o. Čatež, ki je vrisana na kopiji katastrskega načrta v merilu 1 : 1000, le-ta je sestavni del tega odloka.
Vplivno območje spomenika bo skupaj z varstvenim režimom vplivnega območja, v primeru, če bo izkazano, da je to zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti spomenika potrebno, določeno z dopolnitvijo k temu odloku.

Varovano območje kulturnega spomenika, definirano v prejšnjem členu, se varuje kot celota, za varovanje spomenika pa velja režim, ki ohranja spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti. Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pisno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik se varuje v skladu z določili ZVKD-1 in se v skladu z 9. členom tega zakona vpiše v Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni režim za varovano območje določa:
– trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt;
– prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika, razvidnih iz opisa;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe spomenika;
– prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov spomenika;
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
– znotraj varovanega območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nosilci reklam, anten in ostalih naprav, razen v primerih, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet;
– omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demografskega dela, ki omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti;
– za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik in njegove dele ali vplivno območje je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Po predhodnem soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je mogoče na spomeniku izvajati prenovitvena oziroma sanacijska dela, restavratorske posege in dela vzdrževalnega značaja v dobrobiti ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev, ki se natančneje definirajo v konservatorskem programu, ki jih izdela Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi ter smernicami, pogoji in soglasjem pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.

ZVKD-1 določa podrobnejše pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Varovano območje se vriše na karto načrta parcel Geodetske uprave RS.

Upravljanje spomenika izvaja lastnik nepremičnin, ki so razglašene kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Upravljanje izvaja upravljalec ob strokovni pomoči zavoda, ki je izdal strokovne podlage za razglasitev spomenika.

Pristojni organ mora v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 predlagati zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektor, pristojen za dediščino.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.