Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS in 76/08) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško na 34. seji dne 5. 10. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev dela starega mestnega jedra Krško (umestitev knjižnice)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem aktom se, v skladu s prvim odstavkom 55. člena in četrtim odstavkom 95. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) in Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za ureditev dela starega mestnega jedra Krško (umestitev knjižnice) – v nadaljnjem besedilu OPPN.
(2) OPPN je izdelalo podjetje Region, Projektivni biro d.o.o., Brežice, Cesta prvih borcev 11, številka projekta 2603/U-08.
(3) Prostorski akt s prilogami se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Krško.
II. VSEBINA OPPN
2. člen
(Sestavni deli OPPN)
I. ODLOK
II. TEKSTUALNI DEL OPPN ZA UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA KRŠKO (umestitev knjižnice):
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN ZA UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA KRŠKO (umestitev knjižnice)
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
2.1. Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednimi območji
2.2. Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
3.1. Pogoji za prometno urejanje
3.2. Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH OBLIKOVNIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
III. GRAFIČNI DEL OPPN ZA UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA KRŠKO (umestitev knjižnice):
U1. IZSEK IZ KARTOGRAFSKEGA DELA PROSTORSKIH M 1:5000
SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČINE KRŠKO
U2. OBMOČJE OPPN Z OBSTOJEČIM PARCELNIM STANJEM
U2.1 PREGLEDNA SITUACIJA M 1:2500
U2.2 GEODETSKI NAČRT M 1:500
U2.3 SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA; UREDITVENA M 1:500
SITUACIJA – PRIKAZ RUŠITEV
U3. PRIKAZ VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI M 1:2500
OBMOČJI
U4. UREDITVENA SITUACIJA M 1:500
U5. PRIKAZ UREDITEV GLEDE POTEKA OMREŽIJ IN M 1:500
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO TER GRAJENO JAVNO DOBRO –
SITUACIJA INFRASTRUKTURE
U6. PRIKAZ UREDITEV POTREBNIH ZA OBRAMBO TER M 1:500
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
U7. NAČRT PARCELACIJE M 1:500
IV. SEZNAM PRILOG OPPN ZA UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA KRŠKO (umestitev knjižnice):
1. POVZETEK ZA JAVNOST
2. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI SO PODALI SMERNICE IN MNENJA ZA PRIPRAVO OPPN ZA UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA KRŠKO (umestitev knjižnice)
3. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA TER MOREBITNE STROKOVNE PODLAGE OSTALIH SLUŽB
4. SEZNAM VELJAVNE ZAKONODAJE UPOŠTEVANE PRI IZDELAVI OPPN ZA UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA KRŠKO (umestitev knjižnice)
5. GEOTEHNIČNO POROČILO O POGOJIH TEMELJENJA KNJIŽNICE TER POSLOVNEGA OBJEKTA Z GARAŽO
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM NAČRTOM
3. člen
(Opis prostorske ureditve)
Ureja se del mestnega prostora – starega jedra mesta Krško, s poudarkom na oblikovanju odprtega prostora, ki mora z umeščanjem novih vsebin pridobiti novo kvaliteto in razpoznavnost tega dela mesta.
Na območju urejanja OPPN se porušijo vsi moteči in zapuščeni objekti, odstranijo se parkirne površine in dovozne poti – izčisti se prostor, predviden za nove ureditve.
Obstoječi ulični niz ob CKŽ se ohrani, objekte je potrebno vzdrževati. Obstoječa dvorišča oziroma vrtovi, ki mejijo na nove ureditve, se zapirajo z visokimi ograjami ali z zelenimi ograjami.
Nova ureditev, razen območja ob novi knjižnici, je zasnovana z izmenjavo pasov zelenih površin in grajenega. Zgradi se 6 novih objektov – knjižnica, dozidava fakultete, dozidava dvoriščnih objektov CKŽ 12 in trije linijski objekti.
Pod celotno novo ureditvijo se izvede podzemna garaža z izhodi na ulico oziroma v objekte.
Zasnova nove pozidave je s svojo strukturo pravokotna na Bohoričevo ulico; ne ustvarja strnjenega roba ob ulici ampak členjen, paviljonski tip pozidave, ki omogoča formiranje trgov oziroma zelenih zalivov med objekti – kontinuiteto zelenega zaledja vse do obstoječih dvorišč. Predvideni so posamezni vsebinsko in pomensko različni ambienti:
– Novi trg med knjižnico in fakulteto
– Parkovna poteza med knjižnico in Mencingerjevo hišo
– Trg pred vhodom v knjižnico
– Parkovne površine nad podzemno garažo
– Trg za občinsko stavbo.
Obstoječa prometna ureditev se ohrani ter delno preuredi oziroma dopolni (rekonstruira se Bohoričeva ulica in Šoferska cesta; izvede se »Nova ulica« ob samostanskem zidu kot nova enosmerna prečna povezava med CKŽ in Bohoričevo ulico; uredijo se novi parkirni prostori).
Za potrebe novih objektov in ureditev se izvede vsa potrebna komunalna, elektroenergetska infrastruktura in omrežje zvez ter se priključi na javno gospodarsko infrastrukturo.
4. člen
(Območje podrobnega načrta)
Območje OPPN se nahaja v starem delu mestnega jedra Krško, ki je na SV omejeno z obstoječimi objekti ob mestni ulici – Cesti krških žrtev (CKŽ), na jugu z zidom ob Kapucinskem samostanu, na zahodu s pobočjem hriba – Trške gore ter na severu z objekti ob Hočevarjevem trgu. Območje urejanja je skupne velikosti ca. 2,0 ha in obsega naslednje parcelne številke:
3051/4, 3052/2, 3050/20, 3050/19, 3050/8, 57.S, 59.S, 60.S, 33, 34/1, 837.S, 39/1, 39/2, 39/3, 61.S, 62/1.S, 62/2.S, 81.S, 38/1, 38/2, 38/3, 38/4, 45/1, 374/3.S, 374/2.S, 374/1.S, 691.S, 80/2.S, 80/3.S, 80/4.S, 83.S, 44, 3051/6, 3050/10, 86/1.S, 86/2.S, 87.S, 88.S, 90/1.S, 90/2.S, 90/3.S, 49/1, 49/2, 52/1, 3081, 3082, 531.S, 532/1.S, 532/2.S, 52/2, 375.S, 3050/2, 54/7, 54/1, 54/4, 84/1.S, 46/2, 46/3, 27/4, 27/3, 27/2, 26/1, 26/2, 548.S, 45.S, 24/2, 63, 62, vse k.o. Krško.
5. člen
(Ureditve izven območja OPPN)
Izven območja OPPN se izvede priključitev načrtovane infrastrukture na obstoječo javno gospodarsko infrastrukturo:
– izvedba nove trase plinovoda in priključitev na obstoječe plinovodno omrežje na križišču Bohoričeve in Gasilske ulice,
– izvedba nove trase vodovoda in priključitev na obstoječe vodovodno omrežje na križišču Bohoričeve in Gasilske ulice,
Ureditve priključnih infrastrukturnih vodov so pogoj za funkcioniranja območja. Za priključne vode se izdela ustrezna dokumentacija v skladu z veljavnimi prostorskimi akti.
2. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
Območje OPPN se nahaja v starem delu mestnega jedra Krško – med CKŽ, Hočevarjevim trgom, Bohoričevo ulico oziroma pobočjem Trške gore in zidom ob Kapucinskem samostanu. To je pozidan mestni prostor, dobro dostopen preko obstoječega cestnega omrežja in urejen z vso potrebno infrastrukturo.
Nova ureditev ima pozitiven vpliv na razmere v celotnem mestnem jedru, ker izboljša prometne razmere (vzpostavi pretočnost Bohoričeve v celotni trasi in prečno enosmerno povezavo smer CKŽ – Bohoričeva, prometno razbremeni Hočevarjev trg, uredi parkirne prostore in ohrani peš povezave), obenem pa ohranja in ne spreminja osnovne značilnosti prostora – interpoliranje novih vsebin se izvede ob upoštevanju in poudarjanju varovanih prvin naselja, sledi vzorcu obstoječe parcelacije in oblikuje nevsiljivo kompozicijo grajenih in parternih površin ter na ta način predstavlja nadgradnjo in osvežitev v prostoru.
Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
7. člen
(Umestitev v prostor)
Pri načrtovanju novih ureditev se upoštevajo:
– obstoječe ureditve
– navezave novih ureditev na obstoječe
– izbrane natečajne rešitve – idejna urbanistična rešitev in projektna rešitev za objekt nove knjižnice.
Obstoječa struktura naselja je izjemno čitljiva – prehaja od strnjene ulične pozidave ob CKŽ, preko sistema parcelacije in krakov dvoriščnih traktov, v zeleno zaledje.
Nova zasnova urejanja znotraj območja OPPN sledi obstoječemu urbanističnem vzorcu in izraziti členitvi prostora v smeri vzhod-zahod – oblikujejo se parterne površine s poudarjeno strukturo zelenih, tlakovanih in grajenih linijskih pasov v smeri vzhod-zahod.
Vzhodni del območja OPPN je definiran z obstoječim uličnim nizom ob CKŽ, ki se ohranja. Nove ureditve (objekt knjižnice, dozidava fakultete in dozidava CKŽ 12, trije linijski objekti, podzemne garaže, parkovno urejene površine trgov in zelenic, nove prometne ureditve) se locirajo v zaledje, med dvorišči obstoječih objektov ob CKŽ in Bohoričevo ulico.
S sodobnim oblikovanjem novih objektov in parkovnimi ureditvami, ki ustvarjajo zeleni tampon med obstoječo in novo pozidavo je definirana jasna ločnica med historično strukturo ulice (CKŽ) in novim, paviljonskim, zelenim zaledjem – predvidena so transparentna pritličja novih objektov in ravne strehe, ki jasno ločujejo staro od novega. V gabaritih se novi objekti podrejajo višinam starega mestnega jedra in višinsko postopoma prehajajo v horizontalo zelenega parterja.
Severni del je namenjen umestitvi objekta knjižnice in dozidavi fakultete z vsemi spremljajočimi zunanjimi površinami (trgi, park, terase, peš komunikacije, dovozi); južni del je namenjen novi linijski pozidavi, katera z umikanjem od Bohoričeve ulice in ohranjanjem zelenih pasov ustvari veduto – pogled od samostanskega parka proti novemu objektu knjižnice, ki na novo opredeljuje mestni prostor.
Zahodni del v območju ureditve (obstoječa športna igrišča in obstoječe parkirne površine) ob vznožju Trške gore se ohrani.
Vse nove ureditve se priključijo na obstoječo oziroma delno rekonstruirano prometno, komunalno, elektroenergetsko infrastrukturo ter omrežje zvez.
8. člen
(Vrste dopustnih dejavnosti)
V območju OPPN so razen stanovanjske dopustne še naslednje dejavnosti (povzeto iz Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti – Uradni list RS, št. 69/07):
G TRGOVINA, VZDRŽEVANJE
IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
I GOSTINSTVO
56 Dejavnosti strežbe jedi in pijač
J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
62 Računalniško programiranje, svetovanje
in druge s tem povezane dejavnosti
62.010 Računalniško programiranje
62.02 Svetovanje o računalniških napravah in
programih
62.090 Druge z informacijsko tehnologijo
in računalniškimi storitvami povezane
dejavnosti
K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE
DEJAVNOSTI
64.190 Drugo denarno posredništvo
L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
68 Poslovanje z nepremičninami
68.100 Trgovanje z lastnimi nepremičninami
68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami
M STROKOVNE, ZNANSTVENE
IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
69 Pravne in računovodske dejavnosti
70 Dejavnosti uprav podjetij; podjetniško
in poslovno svetovanje
70.210 Dejavnost stikov z javnostjo
70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
71 Arhitekturno in tehnično projektiranje;
tehnično preizkušanje in analiziranje
73 Oglaševanje in raziskovanje trga
73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij
74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti
N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
77 Dajanje motornih vozil v najem in zakup
77.220 Dajanje videokaset in plošč v najem
77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo
v najem in zakup
79 Dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev
potovanj in s potovanji povezane dejavnosti
81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice
81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost
82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene
dejavnosti
82.110 Nudenje celovitih pisarniških storitev
82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge
posamične pisarniške dejavnosti
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za
poslovanje
O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE
IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE
VARNOSTI
P IZOBRAŽEVANJE
85.100 Predšolska vzgoja
85.421 Višješolsko izobraževanje
85.422 Visokošolsko izobraževanje
85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje
in usposabljanje
85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE
DEJAVNOSTI
90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti
90.010 Umetniško uprizarjanje
90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško
uprizarjanje
90.030 Umetniško ustvarjanje
91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge
kulturne dejavnosti
91.01 Dejavnost knjižnic in arhivov
91.011 Dejavnost knjižnic
93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas
93.1 Športne dejavnosti
93.110 Obratovanje športnih objektov
93.29 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
S DRUGE DEJAVNOSTI
94 Dejavnost članskih organizacij
95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko
rabo
96 Druge storitvene dejavnosti.
9. člen
(Vrste dopustnih gradenj)
V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:
– gradnje novih objektov (gradnja novih, dozidave)
– rekonstrukcije objektov
– odstranitve objektov ali njegovih delov
– spremembe namembnosti objektov ali njegovih delov (spremembe namembnosti delov ali celotnih objektov so dopustne v skladu z dopustnimi dejavnostmi iz 8. člena tega odloka)
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov
– vzdrževanje objektov.
10. člen
(Vrste dopustnih objektov)
Na območju OPPN je dovoljena gradnja stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb in gradbenoinženirskih objektov.
V skladu s klasifikacijo objektov (CC-SI) so dopustni naslednji objekti:
1 STAVBE
11 STANOVANJSKE STAVBE
111 Enostanovanjske stavbe
1110 11100 Enostanovanjske stavbe
112 Večstanovanjske stavbe
1121 11210 Dvostanovanjske stavbe
1122 Tri- in večstanovanjske
stavbe
11221 Tri- in večstanovanjske
stavbe
11222 Stanovanjske stavbe z
oskrbovanimi stanovanji
12 NESTANOVANJSKE STAVBE
121 Gostinske stavbe
12112 Gostilne, restavracije in
točilnice
122 Upravne in pisarniške stavbe
1220 Upravne in pisarniške stavbe
12201 Stavbe javne uprave
12202 Stavbe bank, pošt,
zavarovalnic
12203 Druge upravne in pisarniške
stavbe
123 Trgovske in druge stavbe za
storitvene dejavnosti
1230 Trgovske in druge stavbe za
storitvene dejavnosti
12301 Trgovske stavbe
12304 Stavbe za druge storitvene
dejavnosti
124 Stavbe za promet in stavbe za
izvajanje elektronskih
komunikacij
1242 12420 Garažne stavbe
126 Stavbe splošnega družbenega
pomena
1262 12620 Muzeji in knjižnice
1263 12630 Stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo
127 Druge nestanovanjske stavbe
1273 12730 Kulturni spomeniki
1274 12740 Druge nestanovanjske stavbe,
ki niso uvrščene drugje
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
21 Objekti transportne
infrastrukture
211 Ceste
2112 21120 Lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in
gozdne ceste
22 Cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski
vodi
2221 22210 Distribucijski plinovodi
2222 Distribucijski cevovodi za
vodo in pripadajoči objekti
22221 Distribucijski cevovodi za
pitno in tehnološko vodo
2223 Cevovodi za odpadno vodo,
čistilne naprave
22231 Cevovodi za odpadno vodo
2224 22240 Distribucijski
elektroenergetski vodi in
distribucijska komunikacijska
omrežja
24 Drugi gradbeni inženirski
objekti
241 Objekti za šport, rekreacijo
in drugi objekti za prosti
čas
2411 24110 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeni inženirski
objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas
24122 Drugi gradbeni inženirski
objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas.
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
11. člen
(Usmeritve za novogradnjo)
Za načrtovanje novih objektov in ureditev je potrebno izdelati in upoštevati določila geotehničnega poročila o pogojih temeljenja.
Pred izvedbo novih objektov in ureditev je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave, na osnovi katerih bodo določeni natančnejši pogoji za varstvo arheoloških ostalin.
Velikost in zmogljivost objektov:
OBJEKT A – nestanovanjska stavba
Objekt knjižnice:
Horizontalni gabarit: Horizontalni gabariti knjižnice se
razlikujejo po etažah: Osnovni
gabarit na terenu je nepravilne
oblike dim. 46,8 m + 5,5 m x 32,05 m
(20,35 m) z možnostjo dozidav v
smeri sever (max. 11,0 m –
rezervacija prostora za bibliobus) –
jug (max. 16,4 m – rezervacija za
širitev knjižnice). Tloris
nadstropja je dim. 55,75 m x 36,06 m
(22,2 m). Tloris kleti je dim. 52,3
m x 31,5 m.
Toleranca na horizontalni gabarit je
±2%.
Vertikalni gabarit: K + P + 1 + M
Streha: Streha je razgibana in sestavljena
iz več dvokapnih strešin, ki se v
smeri, obliki in velikosti nanašajo
na strehe obstoječih dvoriščnih
objektov CKŽ.
Konstrukcija: AB nosilna konstrukcija
OBJEKT B – nestanovanjska stavba
Dozidave fakultete:
Horizontalni gabarit: V obliki črke L dim. 25,0 m x 16,5 m
(8,5 m)
Vertikalni gabarit: K + P + 2
Streha: Sestava ravne strehe oziroma streha
minimalnega naklona skrita za
fasadno masko.
Konstrukcija: AB nosilna konstrukcija
OBJEKT C – stanovanjska stavba ali nestanovanjska stavba
Dozidava CKŽ 12:
Horizontalni gabarit: dim. 11,4 m x 11,5 m ±2% (toleranca
max. ±2% se nanaša na prilagajanje
osnovni nosilni konstrukciji v
kletni etaži – podzemna garaža)
Vertikalni gabarit: K + P + 1
Streha: Sestava ravne strehe oziroma streha
minimalnega naklona skrita za
fasadno masko.
Konstrukcija: AB nosilna konstrukcija
OBJEKT D – nestanovanjska stavba, OBJEKT E, OBJEKT F –
stanovanjska stavba ali nestanovanjska stavba.
Trije linijski objekti:
Horizontalni gabarit: OBJEKT D dim. 10,5 m x 35,0 m ±2%;
OBJEKT E dim. 10,5 m x 42,5 m ±2%;
OBJEKT F dim. 10,5 m x 18,0 m ±2%;
(toleranca max. ±2% se nanaša na
prilagajanje osnovni nosilni
konstrukciji v kletni etaži –
podzemna garaža)
Vertikalni gabarit: K + P + 1
Streha: Sestava ravne strehe oziroma streha
minimalnega naklona skrita za
fasadno masko.
Konstrukcija: AB nosilna konstrukcija
OBJEKT G – nestanovanjska stavba
Podzemne garaže:
Pod vsemi objekti oziroma celotno ureditvijo se nahaja
kletna etaža – podzemna garaža namenjena parkiranju
zaposlenih, obiskovalcev in stanujočih.
Možna je fazna izvedba garaž, ki je odvisna od dinamike
izvedbe novih objektov in ureditev:
Horizontalni gabarit: I, Ia faza (pod knjižnico in novim
trgom – severni del)
dim. 52,3 m x 31,5 m + 40,5 m x 16,5
m ±2%.
II faza (pod parkovnimi površinami –
središčni del) – nepravilne oblike,
ki sledi liniji ceste dim. 78,5 m x
33,0 – 40,0 m ±2%.
III faza (pod novo linijsko pozidavo
– južni del) – nepravilne oblike, ki
sledi liniji ceste dim. 46,5 m x
50,0 – 65,5 m ±2%.
Vertikalni gabarit: K
Streha: Sestava ravne strehe, sestava zelene
strehe
Konstrukcija: AB nosilna konstrukcija.
Uvoza oziroma vhoda v garažo z Bohoričeve ulice sta nadkrita. Vhoda sta lahko različno oblikovana, oblikovanje nadkritij je svobodno, predstavljati pa mora dosežek v oblikovalskem smislu.
Oblikovanje zunanje podobe objektov:
Vsi novi objekti, umeščeni v poudarjene zelene in parkovne površine parterja, predstavljajo celovito, nerazdružljivo potezo in tvorijo »novo sodobno fasado zaledja«, katera je kontrast starega in novega.
Objekt knjižnice je s svojo obliko in gabaritom dominanta v prostoru (osnovni motiv oblikovanja knjižnice je izrazit volumen nadstropja nad transparentnim pritličjem), vsi ostali novi objekti pa predstavljajo kompozicijsko ozadje – oblikovanje teh objektov mora biti poenoteno (posamezni objekti naj ne izstopajo) in nevtralno, brez odvečnih in nepotrebnih detajlov; nikakor naj ne posnemajo oblikovalske elemente knjižnice ali pa elemente tradicionalne arhitekture – osnova oblikovanja je volumen, kateri mora poudariti osnovno linijo objekta – vzdolžno pri dozidavi fakultete oziroma prečno pri linijskih objektih in dozidavi CKŽ. Skladno s tem se izoblikuje tudi fasadni raster, pri izbiri barv pa so prepovedane fluorescentne in močno intenzivne barve.
Predvsem je pomembno, da se skozi sodoben arhitektonski izraz in pravilno izbiro materiala doseže skladno in izredno kvalitetno oblikovanje vseh objektov.
12. člen
(Usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
V območju OPPN se odstranijo vsi obstoječi objekti, kateri so moteči za nove ureditve – prikazano v grafičnem delu (U2.3. – ureditvena situacija – prikaz rušitev). Na parc. št. 90/1, k.o. Krško se poruši oziroma delno poruši samostoječi gospodarski objekt in izvede nov v enakih horizontalnih in vertikalnih gabaritih; na parc. št. 86/1 k.o. Krško se dovoli rušitev obstoječega gospodarskega objekta in gradnja novega v horizontalnem gabaritu max. 10x10 m in enakem vertikalnem gabaritu kot obstoječ (P + streha) – znotraj gabarita novega objekta je možno urediti pomožne prostore, parkiranje ali ga urediti kot gostinski vrt pod pogojem, da preostali del parcele omogoča neovirane dostope oziroma dovoze do obstoječih objektov (gospodarski dovoz za gostilno, služnost dovoza do CKŽ 18, možnost dovoza do objekta Šoferska 1).
Do odstranitve so na vseh obstoječih objektih dovoljena vzdrževalna dela in po potrebi tudi rekonstrukcije.
Obstoječi niz objektov ob CKŽ ostane v enakih horizontalnih in vertikalnih gabaritih razen objekta CKŽ 6, kateremu se dovoli nadzidava za max. 1,0 m pod pogojem, da se upošteva značilna horizontalna in vertikalna členitev ulične fasade. Kritina obstoječih, osnovnih objektov je opečna (tako material kot barva).
Objekte, ki so v slabem gradbeno tehničnem stanju, je potrebno obnoviti oziroma rekonstruirati in sicer skladno z določili Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Mencingerjeva hiša se varuje in ohranja v celoti, v svoji pojavnosti in notranji zasnovi; pri obnovi se predvidi odpiranje atrija proti predvidenemu parku ob knjižnici.
Obstoječa dvorišča in vrtove, ki mejijo na nove ureditve, je dovoljeno zapirati z visokimi zidanimi ograjami (severni del) oziroma z bogatimi zelenimi ograjami (južni del).
Znotraj obstoječih dvorišč so dovoljene dozidave osnovnih objektov ter obnove in rekonstrukcije obstoječih dvoriščnih objektov. Dovoljene so tudi rušitve ali delne rušitve obstoječih dvoriščnih dozidav in gradnje novih. Dozidave morajo segati v globino dvorišča, višina ne sme presegati višine osnovnega objekta, strehe so enokapnice, kritina je enaka kritini osnovnega objekta, pri izbiri fasadnih barv so prepovedane fluorescentne in močno intenzivne barve.
Nezahtevni in enostavni objekti znotraj obstoječih dvorišč morajo biti oblikovani skladno z osnovnim oziroma dozidanim delom objekta, višina naj ne presega višine pritlične etaže objekta, strehe so enokapnice ali ravne, kritina je opečne barve ali sestava ravne strehe.
Objekt Šoferska 1 je potreben premišljene in detajlne zunanje prenove oziroma rekonstrukcije; preoblikuje se celoten objekt, skladno s predvidenim konceptom oblikovanja vseh ostalih novih objektov – poudari se osnovna vzdolžna linija objekta, izvede se nova fasada na način, da z uporabo ustreznih materialov postane primer kvalitetnega, sodobnega oblikovanja brez odvečnih detajlov, okraskov in motečih barv; rekonstruira se streha, odstranijo frčade ter zunanje hladilne enote, poudari se vhod v objekt.
13. člen
(Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov so definirani skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev nezahtevnih objektov (zidane ograje do višine 2,2 m, škarpe in podporni zidovi; znotraj obstoječih dvorišč pa gradnja garaže, ute, bazena) in enostavnih objektov (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni telekomunikacijski objekti, pomožni komunalni objekti, urbana oprema in sicer po predhodno izdelanem katalogu urbane opreme za celotno mestno jedro Krško; znotraj obstoječih dvorišč pa izvedba nadstreška).
14. člen
(Usmeritve za ureditev trgov in zelenih površin)
Trgi in zelene površine v območju OPPN so poudarek v prostoru in pomemben del ureditve prostora. Struktura zelenih in tlakovanih površin (prečni pasovi v smeri vzhod-zahod) je osnovni motiv, ki nadaljuje členitev zaledja in predstavlja parterno površino – bazo, v katero se umeščajo objekti.
Zeleni pasovi so tematsko zasajene zelene površine, namenjene posedanju, druženju, postavitvi igral (ureditev otroških igrišč). Rob pozidave oziroma ločnica med starim in novim je poudarjena z zelenim zaledjem oziroma višje rastočim drevjem.
Trgi so tlakovane površine z urbano opremo, delno ozelenjene in namenjene predvsem pešcem, v delih pa je tudi omogočen dovoz stanovalcem in po potrebi interventnim vozilom.
V območju OPPN so formirani posamezni vsebinsko in pomensko različni ambienti:
– Novi trg – trg med knjižnico in Fakulteto je fluidna kontaktna površina, katera komunicira s Hočevarjevim trgom, Fakulteto, Mencingerjevo hišo, ohranja pomembno peš povezavo s CKŽ in naprej z Valvasorjevo hišo.
– Parkovna poteza med knjižnico in Mencingerjevo hišo kot intimna zelena površina z možnostjo zapiranja v nočnem času. Park je zasnovan kot vrt s posameznimi izbranimi drevesnimi vrstami, klopmi in manjšimi tlakovanimi ploskvami, v katerega se odpira program prenovljene Mencingerjeve hiše.
– Trg pred vhodom v knjižnico – v delu ob knjižnici predstavlja poudarjen vhod, na vzhodu se razširi proti obstoječim dvoriščem objektov ob CKŽ in v tem delu omogoča dovoze stanovalcem in interventnim vozilom, na severu pa se navezuje na sistem parkovnih površin.
– Parkovne površine nad podzemno garažo, ki so zasnovane kot prečni zeleni in tlakovani pasovi, omogočajo prehode (delno tudi dovoze) do dvorišč objektov ob CKŽ. Zelene površine so namenjene posedanju, druženju, postavitvi igral.
– Trg za občinsko stavbo – večja odprta javna površina ob vhodu v občinsko stavbo.
15. člen
(Lega objektov na zemljišču)
Lega objektov je definirana z odmikom od prometnic ter odmikom od sosednjih parcelnih meja in je prikazana v grafičnem delu – U4 – ureditvena situacija ter U7 – načrt parcelacije.
16. člen
(Velikost in oblika parcel za gradnjo)
Razporeditev in velikost parcel je načrtovana glede na obseg in raznovrstnost novih ureditev in je prikazana v grafičnem delu – U7 – načrt parcelacije.
Določijo se nove parcele k obstoječim objektom, nove parcele k novim objektom in nove parcele za javne površine (nove oziroma rekonstruirane prometne površine, dovozi, trgi, zelene površine).
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
17. člen
(Skupne določbe)
Predvidena je priključitev novozgrajenih objektov ter ureditev na obstoječe komunalno in elektroenergetsko omrežje. Vse obstoječe vode, ki potekajo pod predvidenimi objekti, bo potrebno prestaviti oziroma ukiniti.
Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni iz baze podatkov posameznih upravljavcev.
Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.
Pogoji za prometno urejanje
18. člen
Na območju urejanja se nahajajo naslednje občinske ceste: Cesta krških žrtev (CKŽ) – enosmerna, Šoferska ulica – enosmerna, Bohoričeva ulica – dvosmerna, s katerih so možni dovozi do obstoječih objektov in ureditev (dvorišč, parkirišč).
Nova prometna ureditev na območju OPPN predstavlja:
– rekonstrukcijo Bohoričeve ulice v celotni dolžini ureditvenega območja na širino 5,5 m in enostranski, delno tudi obojestranski pločnik; rekonstrukcijo priključka s Šofersko cesto; izvedbo priključkov pri uvozih v podzemno garažo;
– rekonstrukcijo Šoferske ceste na širino 5,5 m (na mestih parkiranja) oziroma 3,5 m;
– izvedbo »Nove ulice« kot nove prečne enosmerne povezave med CKŽ in Bohoričevo ulico v širini 3,5 m in obojestranski pločnik;
– izvedbo novih parkirnih prostorov ob Šoferski cesti in »Novi ulici«;
– izvedbo tlakovanih povoznih površin trgov in dovozov do obstoječih dvoriščnih objektov.
Mirujoči promet
Površine za parkiranje so v podzemnih garažah (ca. 280 PM), na obstoječih parkirnih površinah ob vznožju Trške gore (ca. 38 PM) ter ob Šoferski in »Novi ulici« (ca. 29 PM).
Kolesarnice so umeščene v parkovne ureditve in so sestavni del kataloga urbane opreme.
Peš promet
Ob prometnicah so predvideni enostranski oziroma dvostranski pločniki.
Prečne peš povezave – kot komunikacija med Bohoričevo in CKŽ – so poudarjen element oblikovanja prostora in so sestavni del predvidenih parkovnih površin, trgov in zelenic.
Dostava in intervencija
Poti za interventna vozila (rešilec, gasilec in policijsko vozilo, vozilo zaradi interventnega vzdrževanja …) potekajo po voziščih in tlakovanih površinah predvidenih za dovoze, prav tako se za dostavne poti uporablja predvideno prometno omrežje.
Pri vseh ureditvah se upošteva Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).
Vse prometne površine morajo biti projektirane skladno z veljavnimi predpisi, normativi in zakonodajo s področja prometa in z upoštevanjem smernic podanih od upravljavca cest in Agencije Republike Slovenije za okolje.
Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
19. člen
(Vodovodno omrežje)
V območju OPPN se izvede nov povezovalni vodovod v obliki zanke, ki se na južni strani priključi na obstoječi vodovod DLTŽ DN125 na križišču Bohoričeve in Gasilske, na severni strani (Hočevarjev trg) pa na vodovod DLTŽ 350 v obstoječem jašku z izdelanim odcepom DN150, ki prihaja iz vodarne Rore. Novi povezovalni vodovod se izvede iz DLTŽ predvidoma profila DN125. Predvidena dolžina trase znaša 412 m; od tega 138 m trase sega izven območja OPPN.
Na novi povezovalni vodovod se priključijo vsi novi uporabniki znotraj območja OPPN, razen objekta knjižnice, ki se priključi na SV delu. S tem se zagotovi dnevno obračanje vode v obstoječi vodovodni instalaciji med CKŽ in obstoječim hidrantom.
Za celotno območje se predvidi hidratno omrežje v skladu z veljavno zakonodajo. Hidranti se izvedejo izključno v nadzemni izvedbi in se priključijo na javno omrežje preko ustreznega zapornega elementa. Predvideni profil primarnega cevovoda skozi OPPN znaša 125 mm, cevovod zagotavlja prevodnost za dva hidranta (za vsakega pri pretoku 5 l/s in tlaku 2,5 bar). Razdalja med zunanjimi hidranti v naseljenim krajih naj znaša največ 150 m, za požarno zahtevne objekte pa 80 m med zunanjimi hidranti.
Vsi priklopi na javni vodovod večji od DN 40 se predvidijo v jaških z zapornimi armaturami v vse smeri.
Velikost jaškov se določi glede na potrebne armature v jašku in zahteve upravljavca javnega vodovoda.
Vsi jaški na vodovodnem omrežju morajo biti opremljeni s tipskimi LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti z napisom »VODOVOD«. V vse jaške se namestijo tudi vstopne lestve z nadvišanjem iz nerjavečega materiala.
Vodomerni jaški se izvedejo izven objekta, na vedno dostopnem mestu, čim bližje priključnemu mestu obvezno na parceli uporabnika, ki mora biti vedno dostopen upravljavcu vodovoda. Izvedba vodomernega jaška na prometnih, parkirnih in ostalih utrjenih površinah ni dovoljena. Ravno tako ni dovoljena izvedba vodomernega jaška znotraj ograjenega dela parcele.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca vodovoda.
20. člen
(Kanalizacija)
V območju OPPN je predvideno ločeno odvajanje padavinskih in komunalno odpadnih voda v skladu z veljavno zakonodajo. Ločeno odvajane odpadne vode se preko meteornih in fekalnih kanalov priključijo na obstoječi mešani kanalizacijski sistem.
Zaradi gradnje podzemnih garaž se ukine del kanala, ki poteka med fakulteto in Mencingerjevo hišo, in sicer odsek med Bohoričevo ulico in Mencingerjevo hišo.
Na odsek, kateri se ohrani, se priključi predvideni kanal za komunalne odpadne vode iz knjižnice ter ob njem še interni meteorni kanal. Odsek obstoječega kanala, ki poteka po Bohoričevi ulici, se priključi na novo predvideni meteorni kanal, v katerega bodo odvajane tudi meteorne vode severnega dela ureditve.
Ukine se tudi del mešanega kanala na Šoferski ulici (odsek med Občino in Bohoričevo ulico), na obstoječi odsek, kateri se ohrani, se priključijo komunalne odpadne in meteorne vode novo predvidenih objektov. Odsek obstoječega kanala, ki poteka po Bohoričevi ulici, se priključi na novo predvideni mešani kanal, kateri poteka v cesti Bohoričeve ulice in »Nove ulice«, zaključi pa se na CKŽ. Novo predvideni mešani kanal bo odvajal tudi meteorne vode južnega dela ureditve.
Vse povozne in parkirne površine pri objektih se asfaltirajo in obrobijo z robniki, padavinska voda iz teh površin pa se bo preko lovilcev olj, dimenzioniranih in v skladu s standardom SIST EN852-2, odvajala v javno kanalizacijo. Ravno tako se odpadne vode iz podzemnih garažnih hiš, preko lovilcev olj in črpalk odpadnih voda, odvajajo v javno kanalizacijo.
Predvideni kanalizacijski vodi se dimenzionirajo na podlagi specifičnih obremenitev in prostorskih značilnostih obravnavanega območja. Osnova za dimenzioniranje kanalizacije za komunalne odpadne vode je količina odpadne vode. Za izračun sušnega odtoka je potrebno določiti število populacijskih enot PE in prispevno površino ob objektih s katere se pričakuje možnost odtoka tujih voda.
Za dimenzioniranje cevi za meteorno odpadno vodo je merodajni naliv, ki ob izbrani povratni dobi (varnosti) še ne povzroči zajezitve v kanalu. Minimalna dopustni premer javne kanalizacije za padavinsko vodo znaša 300 mm. Za potrebe izračuna se izbere 15-minutni računski naliv in ustrezno intenzivnost naliva za obravnavano območje, tako da je trajanje naliva enako trajanju odtoka. Za prispevno območje se prevzame predvidena parcelacija. Koeficient odtoka se definira glede na pozidavo, nagib in vrsto zemljišča.
Najmanjša globina kanalov za komunalno odpadno vodo (teme kanalov) mora omogočati gravitacijsko odvajanje odtokov iz pritličja bližnjih objektov – najmanj 1,20 m. Minimalna začetna globina meteornih kanalov (teme kanala) mora omogočati priključitev cestnih požiralnikov in dvorišč bližnjih objektov – 0,80 m. Pri projektiranju je najbolj ekonomično slediti naravnemu padcu terena.
Premer kanala se izbere na podlagi hidravličnega izračuna, pogojev vzdrževanja. Izberejo se standardne dimenzije (DN).
Izvedena je bila hidravlična presoja za obstoječa mešana kanala, in sicer za kanal, ki poteka med Mencingerjevo hišo in fakulteto ter kanal na Šoferski ulici. Obremenitev kanalov se ne bo povečala, saj bodo zaradi prevezave obstoječih kanalov po Bohoričevi ulici na novo predvidene kanale, količine odpadne vode iz dela ureditvenega območja v mejah prevodnosti obstoječih cevi.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca kanalizacije in Agencije Republike Slovenije za okolje.
21. člen
(Elektroenergetsko omrežje)
V območju OPPN se:
– poruši obstoječa in zgradi nova transformatorska postaja (TP) 20/0, 4kV Krško TSŠ,
– sanira in dogradi srednje napetostni (SN) kablovod 20 kV,
– sanira in dogradi nizko napetostni (NN) kablovod,
– izvede cestna razsvetljava.
Rušitev obstoječe in izvedba nove transformatorske postaje (TP) 20/0, 4kV Krško TSŠ:
Predvidena nova lokacija TP 20/0,4 kV Krško TSŠ je na severni strani obstoječega športnega igrišča.
Pri izvedbi je potrebno dela načrtovati etapno. Predvideti je potrebno začasne rešitve tako, da bodo obstoječi odjemalci električne energije čim krajši čas brez oskrbe z električno energijo.
Nova TP naj se oblikuje kot postaja »starejšega« tipa (enako kot obstoječa).
Sanacija in dograditev SN 20kV kablovoda:
Predvidi se zaščita, premaknitev obstoječih SN 20kV kablovodov in novogradnja SN 20kV kablovodov ter ostale SN elektro opreme.
SN trase so pod asfaltiranimi površinami cest, v zelenicah in tudi po novo predvidenih podzemnih garažah. Pod asfaltiranimi površinami cestišča ter v zelenicah je predvidena izgradnja kabelske elektro kanalizacije. V podzemnih garažah je predvideno polaganje kablov v ustrezne kabelske police – kinete pod stropom garaže. V garažah mora biti SN kabelski razvod ustrezno ločen od NN razvoda.
V južnem delu območja je predvidena navezava novega SN 20 kV kablovoda na obstoječi SN 20 kV kablovod in sicer v novem elekto kanalizacijskem jašku EL KJ 1. Od EL KJ 1 do EL KJ 7 ter naprej do nove TP poteka novi elekto kanalizacijski sistem po zahodnem pasu asfaltiranega cestišča Bohoričeve ulice.
Med kanalizacijskima jaškoma EL KJ 1 in EL KJ 7 se postavi ustrezno število prehodnih elektro kanalizacijskih jaškov.
V severnem delu območja je iz SN zbiralk v novo predvideni TP 20/0,4 kV Krško TSŠ je predviden izvod SN kablovoda do novo predvidenega elektro kanalizacijskega jaška EL KJ 6 ter naprej do EL KJ 9 kjer se izvede navezava na obstoječ 20 kV kablovod.
Pri izvedbi navezav na SN 20/0,4 kV kablovode in prevezav v novo TP 20/0,4 kV Krško TSŠ je potrebno dela načrtovati etapno. Predvideti je potrebno začasne rešitve tako, da bodo obstoječi odjemalci električne energije čim krajši čas brez oskrbe z električno energijo.
Sanacija in dograditev NN 0,4 kV kablovoda:
Znotraj območja OPPN se izvede sanacija obstoječega NN omrežja tako, da bo oskrba obstoječih objektov, ki niso predvideni za rušitev, z električno energijo ekvivalentna ali boljša od obstoječega sedanjega stanja, hkrati se tudi novim objektom zagotovi oskrba z električno energijo.
NN električna energija bo na voljo v novi TP 20/0,4 kV Krško TSŠ. Priklopi NN kablovodov za potrebe sanacije oskrbe z električno energijo obstoječih objektov kot tudi novo predvidenih objektov so predvideni na NN zbiralkah v novi TP 20/0,4 kV Krško TSŠ.
NN trase se vodijo pod asfaltiranimi površinami cest, v zelenicah in tudi po novo predvidenih podzemnih garažah. Pod asfaltiranimi površinami cestišča ter v zelenicah je predvidena izgradnja kabelske elektro kanalizacije. V podzemnih garažah je predvideno polaganje kablov v ustrezne kabelske police – kinete pod stropom garaže. V garažah mora biti SN kabelski razvod ustrezno ločen od NN razvoda. Zaradi potrebnih prevezav na obstoječa zračna NN omrežja je predvideno polaganje kablov tudi po fasadah objektov, kjer morajo biti le-ti ustrezno zaščiteni.
Izvedba cestne razsvetljave:
Izvede se cestna razsvetljava Bohoričeve ulice, Šoferske ceste in »Nove ulice«.
Kabel javne razsvetljave je uvlečen v zaščitno izolacijsko cev ustreznega premera. Prižigališče celotne javne razsvetljave je predvideno v tipski prostostoječi omarici. V krmilni omarici so bodo montirani vsi varovalni, zaščitni in krmilni elementi skupaj s foto sondo za avtomatski vklop javne razsvetljave. Javna razsvetljava se avtomatsko vklaplja, ko zunanja osvetljenost pade pod zakonsko dovoljeno raven.
Zraven kabla javne razsvetljave se v isti rov polaga valjanec ustreznih dimenzij za ozemljitev drogov javne razsvetljave. Predvidena je enostranska razporeditev drogov javne razsvetljave na ustrezni medsebojni razdalji. Temelji ter višina svetilk so predvideni zunaj telesa pločnika z minimalnim potrebnim odmikom.
Pred izvedbo je potrebno narediti vse potrebne izračune ter vse projektno obdelati po veljavnih tehničnih predpisih in normativih za tovrstno inštalacijo in opremo.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca elektro omrežja.
22. člen
(Plinovodno omrežje)
Za energetsko oskrbo obravnavanega območja se predvidi zemeljski plin iz javnega plinovodnega omrežja ali toplovodno omrežje, ki se oskrbuje iz kotlovnice na Bohoričevi ulici, ki uporablja kot energent zemeljski plin.
Obratovalni tlak v distribucijskem plinovodnem omrežju znaša največ 4 bar.
Za potek plinovoda po Bohoričevi ulici na odseku med Šofersko ulico in Gasilsko ulico je bilo že izdano gradbeno dovoljenje, ta del trase je namreč vključen v projekt PGD-PZI Projekt d.o.o. Nova Gorica: »Plinifikacija mesta Krško, I. faza, 3 etapa, št. proj. dok. 5528-03-51 z dne 18. 5. 2001.
Za potrebe priključitve novih objektov se izvede nova trasa plinovoda (Ø 125), katera poteka ob Bohoričevi ulici, se priključi na obstoječi plinovod – veja R206 PE125 na križišču Bohoričeve in Gasilske ulice (pri stanovanjskem objektu Bohoričeva ulica 14) in na puščen odcep R2I9 PE63 na Hočevarjevem trgu ter na ta način zaključi krožno zanko okoli pozidanega starega mestnega jedra.
Trasa novih odcepov plinovodov do obstoječih in načrtovanih objektov ob trasi se predvidi v koridorju z ostalimi priključnimi komunalnimi vodi.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca plinovoda.
23. člen
(Omrežje zvez)
Telekomunikacijsko omrežje:
Za potrebe telekomunikacijskega razvoda znotraj OPPN je predvidena navezava na obstoječe telekomunikacijsko omrežje v obstoječem kabelskem telekomunikacijskem jašku pri objektu občine Krško (TK KJ 1).
Za oskrbo novih objektov in ureditev z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi TK omrežje – dvocevno TK kabelsko kanalizacijo (2 x PVC Ø 110 mm v primeru izkazanih povečanih potreb je dopustna povečava števila zaščitnih cevi) z navezavo na obstoječ kabelski jašek (TK KJ 1). TK kanalizacija naj bo zaključena v pomožnem kabelskem jašku pod kabelsko omarico na fasadi objekta.
Telekomunikacijski jaški morajo biti ustreznih velikosti za vse potrebe telekomunikacijskih inštalacij in opreme, ki bodo v jašku. Zraven predvidene TK trase je predvidena tudi trasa kabelske televizije. Minimalni horizontalni odmik med zaščitnima kanalizacijama je 0,3 m.
Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kanalizacije naj bodo minimalno 0,3 m. Nada kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kanalizacijo (0,3 m) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščito varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču, oziroma drugih povoznih površinah, je potrebno PEHD cevi ščititi s PVC Ø 125 cevmi.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca TK omrežja.
CATV:
V območju OPPN se izvede kabelska kanalizacija kabelske televizije in se priključi na obstoječe CATV omrežje.
Za priklop bo potrebno zgraditi ustrezno kabelsko kanalizacijo z jaški in zaščitnimi cevmi, po tipizaciji upravljavca do objektov. Predvidena je trasa ob telekomunikacijskih vodih z minimalnim odmikom 0,3 m.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca CATV.
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
24. člen
(Varstvo kulturne dediščine)
Ureditve na območju OPPN posegajo v enote kulturne dediščine:
– območje naselbinske dediščine Krško – mestno jedro (EŠD15931)
– arheološko najdbišče mesto (EŠD16574)
– Mencingerjeva hiša (EŠD16170)
– Scagnettijeva hiša (EŠD15931).
V neposredni bližini se nahaja Kapucinski samostan (EŠD16574).
Znotraj območja OPPN se upošteva:
a. splošen varstveni režim za kulturno dediščino
b. varstveni režim za naselbinsko dediščino
c. varstveni režim za stavbno dediščino
d. varstveni režim za arheološko dediščino.
Pred izvedbo novih objektov in ureditev je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave (zaradi nedostopnosti terena bodo raziskave usklajene s pridobivanjem posameznih površin in odstranjevanjem objektov oziroma usklajene s posegi v zemljišče), na osnovi katerih bodo določeni natančnejši pogoji za varstvo arheoloških ostalin.
Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od Ministrstva za kulturo.
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
25. člen
(Varovanje pred onesnaženjem voda)
Območje OPPN se ne nahaja v območju varovanih vodnih virov, lokacija objektov in ureditev je odmaknjena tako, da gradnja ne bo imela vpliv na vodni režim reke Save.
Pri opravljanju novih dejavnosti ni onesnaženih voda, ki bi jih spuščali v tla (fekalne in meteorne vode se vodijo v sistem mešane kanalizacije) in naprej v ČN.
Za zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je upoštevano naslednje:
– Vse odpadne vode so priključene na javni kanalizacijski sistem pod pogoji upravljavca.
– Na območju ureditve je predvideno ločeno odvajanje padavinskih in komunalno odpadnih voda v skladu z veljavno zakonodajo. Ločeno odvajane odpadne vode se bodo preko meteornih in fekalnih kanalov priključile na obstoječi mešani kanalizacijski sistem.
– Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04).
– Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. čl. ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hitri odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
26. člen
(Varovanje pred prekomernim hrupom)
Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), se obravnavane parcele nahajajo v območju III. stopnje varstva pred hrupom. V tem območju so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa 60dBA in nočne 50dBA.
Predvidene dejavnosti ne bodo prekoračile dovoljene meje hrupa.
Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) in Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).
27. člen
(Varovanje pred onesnaženjem zraka)
Na območju naselja in v bližnji okolici ni večjih virov onesnaženja zraka. Nove dejavnosti ne bodo vplivale na prekoračitve dovoljenih vrednosti onesnaževanja zraka.
28. člen
(Ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Kljub temu pa je potrebno ohranjati zelene površine, drevesa, skupine dreves in druge življenjske prostore.
29. člen
(Ravnanje z odpadki)
V občini Krško je organizirano redno zbiranje in odvoz odpadkov. V območju OPPN se uredi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov.
Odjemno mesto za posodo za odpadke mora biti izvedeno v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Število in vrsto posod za odpadke določi izvajalec odvoza odpadkov.
Odjemna mesta so oddaljena max. 5 m od cestišča prometnic.
30. člen
(Ravnanje s plodno zemljo)
Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic na območju urejanja, odvečna zemlja pa za sanacijo degradiranih površin v Občini Krško.
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
31. člen
(Obramba in zaščita)
Upoštevane morajo biti smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami:
– naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje;
– objekti morajo biti projektirani potresno varno, za 8. stopnjo MCS potresne lestvice,
– možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti gradnjo;
– ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločba US RS, 87/01 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in celotno Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96).
32. člen
(Varstvo pred požarom)
V okviru zaščite pred požarom in z upoštevanjem določil 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 3/07) se izvedejo naslednji ukrepi:
– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine ob objektih.
– Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in sicer glede na z maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med načrtovanimi objekti v območju urejanja.
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru manipulativnih in parkirnih površin.
– Pri projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090.
– Zagotoviti vire zadostne oskrbe z vodo za gašenje.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje.
Skladno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06, 132/06) je za objekte iz Priloge 1 pri pripravi PGD dokumentacije obvezno izdelati študijo požarne varnosti in pridobiti požarno soglasje.
V območju OPPN so vse prometne površine (vozišča cest, tlakovane površine trgov in dovozne poti) predvidene za intervencijo – zagotovljena je zadostna širina intervencijskih poti – 3,5, 5,0, 5,5 m, zadostni zavijalni radii, omogočen je dostop intervencijskih vozil neposredno do vseh objektov, predviden je zadosten odmik objektov od sosednjih parcelnih meja (min. 5,0 m).
Izvede se hidrantno omrežje – nadzemni hidranti NH DN80 so medsebojno oddaljeni max. 150,0 m.
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
33. člen
(Etapnost gradnje)
Gradnja infrastrukturnih ureditev ter gradnja objektov in zunanjih ureditev se lahko izvaja posamezno (fazno) ali skupaj, predstavljati pa mora posamezne zaključene celote. Faznost izgradnje objektov in zunanjih ureditev je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
34. člen
(Obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka, zahteve podane v smernicah prostorskih načrtovalcev ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu OPPN -ju.
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
35. člen
(Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem, elektroenergetskem opremljanju ter omrežju zvez, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, v kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena soglasja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev).
Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristijo oziroma interesi. Spremembe dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
(Prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka se razveljavi odlok o ureditvenem načrtu Staro mestno jedro II – Krško (Uradni list RS, št. 63/93, 62/01 in 39/05) ter odlok o ureditvenem načrtu ožjih ureditvenih območij III., IV., V. zgodovinskega jedra mesta Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/86 in Uradni list RS, št. 63/93 in 62/01) v tistih delih, kjer ureditve tega odloka posegajo v njihovo območje.
37. člen
(Nadzor)
Nadzor nad izvajanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
38. člen
(Vpogled v OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško ter Krajevni skupnosti Krško.
39. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-14/2008-O502
Krško, dne 5. oktobra 2009
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l.r.
