Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. oktobra 2009.

V Zakonu o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo) se črta 3. člen.

V prvem odstavku 4. člena se za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. za druge žalne slovesnosti se šteje zbiranje ljudi na prostoru oziroma območju, ki ga obeležuje grob, kapelica, spomenik ali kakršno koli drugo spominsko znamenje ali obeležje, ali na območju vojnega grobišča, zaradi izražanja sožalja, spoštovanja do umrlih in drugih izražanj žalne narave;«.
Dosedanje 5. do 17. točka, postanejo 6. do 18. točka.
Za drugim odstavkom 4. člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Šteje se, da gospodarske družbe in samostojne podjetnice posameznice oziroma samostojni podjetniki posamezniki oziroma društva in druge organizacije v svojih poslovnih prostorih prireditve organizirajo kot svojo redno dejavnost, če jih organizirajo vsak dan, vsak vnaprej določen dan v tednu ali v drugih časovnih razmikih, vendar vsaj 12 dni v letu.
Za športne prireditve v kolektivnih športnih panogah se štejejo športna tekmovanja v košarki, nogometu, malem nogometu, rokometu, odbojki, odbojki na mivki, hokeju na ledu, hokeju in line, hokeju na travi, vaterpolu, ragbiju in baseballu.«.

V prvem odstavku 12. člena se v 1. točki črta beseda »registrirano«.
Dosedanji tretji odstavek se črta.

Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi:

Če organizator iz 1. točke prvega odstavka oziroma društvo ali druga organizacija iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena prireditve organizira kot svojo redno dejavnost v okviru dejavnosti gostinskega obrata, ki nudi mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program (obratovanje diskotek in nočnih klubov), oziroma takšne prireditve organizira v okviru drugih dejavnosti za prosti čas (obratovanje diskotek ali nočnih klubov brez strežbe pijač), mora zagotoviti vzdrževanje reda z varnostniki v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, če niso v nasprotju s tem zakonom.
Organizator iz prejšnjega odstavka mora določiti osebo, ki ima odgovornosti vodje prireditve.«.

V drugem odstavku 13. člena se beseda »registrirane« nadomesti z besedo »redne«.

V prvem odstavku 14. člena se v drugi alineji za besedo »udeležencev« doda vejica ter besedilo »če je za prireditveni prostor določena zgornja meja zmogljivosti, pa tudi podatek o največji dovoljeni zmogljivosti prireditvenega prostora po predpisih, ki urejajo graditev objektov ter varstvo pred požarom«.

Za 16. členom se dodajo novi 16.a, 16.b, 16.c in 16.č člen, ki se glasijo:

Stranka v postopku izdaje dovoljenja za shod oziroma prireditev je lahko samo organizator shoda oziroma prireditve.
Postopka iz prejšnjega odstavka se lahko kot stranski udeleženec udeležuje le tisti, ki to najmanj pet dni pred dnevom shoda oziroma prireditve zahteva s pisno zahtevo, v kateri mora navesti dejstva in če je mogoče priložiti tudi dokaze, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes.
Če organ na podlagi zahteve in dokazov oceni, da zahteva ni utemeljena, izda o tem sklep. Pritožba zoper sklep, s katerim se položaj stranskega udeleženca ne prizna, ne zadrži izvršitve sklepa.

Kadar pristojni organ zaradi ugotovitve dejanskega stanja in razjasnitve bistvenih okoliščin zadeve skliče ustno obravnavo in ni časa, da bi tiste, ki jih je treba vabiti, povabil s pisnim vabilom, lahko vabila na ustno obravnavo brez odlašanja pošlje po elektronski poti, telefaxu, jih povabi telefonsko ali ustno in o tem naredi uradni zaznamek v spisu zadeve.
Pristojni organ mora na ustno obravnavo vabiti tudi policijo.

Izrek dovoljenja za shod oziroma prireditev mora poleg sestavin, ki so z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, predpisane za pisno odločbo, vsebovati tudi:
– podatke o organizatorju shoda oziroma prireditve (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, oziroma firma in sedež),
– podatek o kraju, času in trajanju shoda oziroma prireditve,
– program shoda oziroma prireditve,
– osebne podatke vodje in vodje rediteljev (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča) oziroma firma in sedež ter osebno ime odgovorne osebe, če rediteljsko službo opravlja subjekt, ki se ukvarja z dejavnostjo varovanja ljudi in premoženja,
– način varovanja shoda oziroma prireditve z navedbo števila rediteljev oziroma varnostnikov in njihovo razporeditvijo po prireditvenem prostoru,
– ukrepe, ki jih je za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja ter da ne bo ogrožen javni promet, predvidel organizator,
– morebitne dodatne ukrepe, ki jih organizatorju za večjo varnost ljudi in premoženja ter za vzdrževanje reda naloži uradna oseba,
– soglasja pristojnih organov, če tako določa poseben zakon in so sestavni del dovoljenja za shod oziroma prireditev.

Pritožba zoper izdano dovoljenje ne zadrži njegove izvršitve.«.

Za prvim odstavkom 18. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu, pristojni organ o preklicu dovoljenja odloči ustno in določi, da se odločba takoj izvrši.«.

V tretjem odstavku 25. člena se beseda »reditelji« črta.

Za prvim odstavkom 26. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če policija oceni, da je na prireditvi javni red ali življenje in zdravje udeležencev ogroženo, ker število udeležencev presega zmogljivost prireditvenega prostora, od vodje zahteva, da prepreči nadaljnji dostop na prireditveni prostor in zagotovi, da se število udeležencev zmanjša na število zmogljivosti prireditvenega prostora.«.

V drugem odstavku 33. člena se za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– neposrednega ogrožanja življenja in zdravja udeležencev na prireditvi, ker organizator ni upošteval zahteve policije iz drugega odstavka 26. člena tega zakona;«.

V prvem odstavku 37. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 700 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek:« ter se za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. organizator, ki ne zagotovi vzdrževanja reda na način, kot to določa 12.a člen tega zakona;«.
2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka.
V drugem odstavku se besedilo »1.000.000 do 5.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »4.000 do 21.000 eurov«, besedilo »100.000 do 500.000 tolarjev« pa se nadomesti z besedilom »500 do 2.500 eurov«.
V tretjem odstavku se besedilo »500.000 do 2.500.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »2.500 do 12.500 eurov«.

V prvem odstavku 38. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 250 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek:«, v 3. točki se črtata besedi »in tretjem«, 9. točka pa se spremeni tako, da se glasi:
»9. vodja, ki v primerih iz prvega odstavka 26. člena tega zakona ne zaprosi za pomoč policije ali ne zagotovi ukrepov iz drugega odstavka 26. člena tega zakona;«.
V drugem odstavku se besedilo »100.000 do 1.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »500 do 8.000 eurov«, besedilo »50.000 do 100.000 tolarjev« pa se nadomesti z besedilom »250 do 420 eurov«.
V tretjem odstavku se besedilo »100.000 do 500.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »420 do 2.100 eurov«.

V prvem odstavku 39. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 150 do 300 eurov se kaznuje za prekršek:«.
V drugem odstavku se besedilo »100.000 do 150.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »500 do 800 eurov«, besedi »25.000 tolarjev« pa se nadomestita z besedama »150 eurov«.

V prvem odstavku 40. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek:«.

Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.