Na podlagi tretjega odstavka 60. člena, drugega in tretjega odstavka 81. člena, sedmega odstavka 83. člena in tretjega odstavka 87. člena ter za izvrševanje prvega odstavka 63. člena in 105. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08 – ZVO-1B) izdaja minister za okolje in prostor

(1) Ta pravilnik določa za sevalne in jedrske objekte:
1. način uporabe obratovalnih pogojev in omejitev;
2. način in pogostost poročanja o izvajanju programov zbiranja in analiziranja obratovalnih izkušenj;
3. način in obseg nadzora staranja;
4. način vzdrževanja, preizkušanja in pregleda SSK;
5. vsebino, obseg in pogostost rednega in izrednega poročanja;
6. pogostost, vsebino, obseg, trajanje in način izvajanja občasnih varnostnih pregledov ter način poročanja o teh pregledih;
7. primere, v katerih Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Uprava) sama odredi izvedbo občasnega varnostnega pregleda, če razpolaga z novimi in pomembnimi dokazi o sevalni ali jedrski varnosti objekta;
8. vsebino, kakovost in način uporabe verjetnostnih varnostnih analiz za preverjanje varnosti jedrskih objektov;
9. metodologijo ocenjevanja in razvrščanja sprememb ter način in obliko obveščanja in priglasitve sprememb v sevalnih ali jedrskih objektih.
(2) Ta pravilnik določa tudi podrobnejše zahteve za:
1. načrt zaščite in reševanja za obvladovanje izrednih dogodkov v sevalnih ali jedrskih objektih,
2. postopke ob izrednem dogodku v sevalnih ali jedrskih objektih in
3. način obveščanja o izrednem dogodku.
(3) Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta z dne 27. novembra 1989 o obveščanju prebivalstva o ukrepih zdravstvenega varstva, ki jih je treba sprejeti, in o pravilih ravnanja v primeru radiološkega izrednega dogodka (UL L št. 357 z dne 7. 12. 1989, str. 31) določa zahteve glede obveščanja prebivalstva, za katerega je verjetno, da bo prizadeto v primeru radiološkega izrednega dogodka, ter posredovanje informacij vsem osebam, ki bi lahko bile vključene v organizacijo nujne pomoči v primeru radiološkega izrednega dogodka.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. akutno obsevanje je enkratna izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, ki praviloma ni daljša od dveh dni;
2. človeška napaka je napaka, ki jo je naredil ali povzročil človek s svojim ukrepom zaradi napačnega razumevanja procesa ali napačne presoje stanja. Nastane lahko tudi z nehoteno izvedbo ali opustitvijo nekega ukrepa;
3. človeški dejavniki so elementi razmerja med človekom in njegovim delom, npr. dejavniki, ki vplivajo na to, kako bo operater v komandni sobi sposoben uporabljati pisne postopke: čitljivost, slovnica, usposabljanje, zunanji pritiski ipd;
4. dejavniki tveganja so SSK, človeške dejavnosti, povezane z obratovanjem (upravljanje, vzdrževanje, preizkušanje), zunanji dogodki ipd., ki vplivajo na stopnjo tveganja objekta;
5. deterministična varnostna analiza je varnostna analiza, izvedena z uporabo determinističnih metod;
6. deterministični učinki sevanja so klinično ugotovljive okvare obsevanega organa, tkiva ali organizma zaradi poškodbe celic. Za nastanek takega učinka so določljive vrednosti doz, pri katerih se pojavi. Nad temi vrednostmi doz pa velja, da večja kot je vrednost doze, večji je deterministični učinek;
7. dogodek brez posledic je splet okoliščin, ki lahko povzročijo neustrezno dejanje ali dogodek in posledično ogrožanje sevalne ali jedrske varnosti, varnosti delavcev ali razpoložljivosti objekta;
8. dogodek je pripetljaj, ki ga povzroči naravni dogodek, človeška napaka ali dejanje, nepravilni pisni postopek ali navodilo, okvara opreme, obratovalna napaka ali projektna neustreznost, in lahko ogroža sevalno ali jedrsko varnost. Dogodek vodi v pričakovan obratovalni dogodek ali v stanje nesreče. Pri tem se lahko delno ali v celoti sprožijo varnostne funkcije;
9. evakuacija je začasen in organiziran umik ljudi ob izrednem dogodku z nekega območja v izognitev dozam, ki presegajo intervencijske nivoje, in neželeni izpostavitvi ionizirajočemu sevanju;
10. interval pregleda ali preizkušanja je obdobje, v katerem se izvedejo vsi predvideni pregledi in preizkusi na izbrani opremi;
11. izhodiščne vrednosti so vnaprej postavljene vrednosti parametrov, ki se uporabljajo v ocenah ogroženosti, preden so znane dejanske vrednosti; določene so na podlagi najverjetnejših scenarijev in predpostavk v zvezi z nesrečo;
12. izogibna doza je ocenjena vrednost razlike med dozo, ki je posledica izrednega dogodka brez izvajanja intervencijskih ukrepov, in dozo zaradi izrednega dogodka ob izvajanju intervencijskih ukrepov;
13. jodna profilaksa je zaužitje neradioaktivnega joda pred nastankom izrednega dogodka ali takoj po njem, da se zavaruje ščitnica pred obsevanjem zaradi kopičenja radioaktivnih izotopov joda v njej;
14. klasifikacija je razvrščanje SSK v varnostne razrede glede na njihovo pomembnost za jedrsko varnost;
15. konfiguracija SSK v sevalnem ali jedrskem objektu je prikaz položaja posameznih SSK glede na fizično postavitev in operabilnost. Odvisna je od postavitve SSK, ki je v obratovanju, je pripravljen na obratovanje na katero koli zahtevo ali pa ni na razpolago zaradi preizkušanja, vzdrževanja, korektivnih ukrepov ali neoperabilnosti. Pravilna konfiguracija mora zagotavljati operabilnost sistema, ki je lahko dosežena na različne načine;
16. komandna soba je prostor v sevalnem ali jedrskem objektu, v katerem se zbirajo informacije o obratovanju slednjega in iz katerega je mogoče krmiliti vse za varnost pomembne procese;
17. korektivni ukrep je ukrep, ki prepreči ponovitev dogodka ali nezaželenega stanja SSK ali objekta. Zajema lahko popravilo oziroma spremembo na SSK, spremembo procesa vzdrževanja ali preizkušanja, poseben pregled SSK, spremembo procesa obratovanja objekta ali spremembo dejavnosti v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem osebja;
18. kvalifikacija je proces, s katerim se dokaže, da so oprema, postopki in osebje za preizkušanje ali pregled SSK zmožni razkriti vse napake v materialu ali opremi;
19. kvalifikacija opreme na vplive okolja je proces zagotavljanja odpornosti komponente proti predpisanim projektnim vrednostim vpliva pogojev v okolju;
20. lokacija je geografsko območje, na katerem je sevalni ali jedrski objekt in na katerem potekajo dejavnosti, ki jim je ta namenjen;
21. mednarodna lestvica jedrskih in radioloških dogodkov je orodje za skladno obveščanje javnosti o varnostnem pomenu dogodkov, povezanih z radiološko in jedrsko varnostjo. Obveščanje poteka prek Mednarodne agencije za atomsko energijo;
22. način upoštevanja intervencijskih nivojev vključuje navodila, metode, pripomočke, orodje, postopke in druga sredstva ali metodologije, ki pomagajo pri odločanju o uvedbi zaščitnega ukrepa za prebivalstvo, tako da se upoštevajo vrednosti, ki so določene s temi nivoji;
23. navodila za ravnanje ob nezgodi so namenjena obvladovanju projektnih dogodkov in vsebujejo navodila za vrnitev objekta v varno stanje. Tovrstna navodila za jedrske elektrarne obsegajo tudi obvladovanje dogodkov, ki po posledicah presegajo projektne dogodke vse do začetka poškodbe sredice, ne pa same poškodbe;
24. nenormalno obratovanje je obratovanje zunaj normalnih območij parametrov objekta z obratovalnimi nepravilnostmi in je lahko posledica dogodka;
25. neposredni vzrok je okvara, dejanje, opustitev dejanja ali stanje, ki neposredno povzroči dogodek. Navadno ne pojasnjuje, zakaj je prišlo do okoliščin, ki so povzročile odstopanje;
26. nesreča je izredni dogodek ali zaporedje več povezanih izrednih dogodkov, ki povzročijo večjo poškodbo jedrskega ali sevalnega objekta ali zmanjšanje učinkovitosti varnostnih pregrad za preprečevanje širjenja radioaktivnih snovi v okolje oziroma lahko povzročijo obsevanost ali kontaminacijo osebja, prebivalstva ali okolja;
27. nezgodno stanje ali nezgoda je nezaželeno stanje, ki ga povzroči neustrezno človeško dejanje oziroma izguba operabilnosti sistema ali komponente in ki zahteva prepoznavanje napake ter njeno odpravo oziroma korektivni ukrep;
28. notranja obsevanost je učinek obsevanja, ki ga povzroča ionizirajoče sevanje na organizem, kadar je vir sevanja v telesu zaradi vnosa ali aktivacije;
29. občasni varnostni pregled je sistematično preverjanje varnosti sevalnih ali jedrskih objektov, ki se izvaja v rednih obdobjih (časovnih intervalih), da bi se ugotovili zbirni učinki staranja, sprememb na objektu, obratovalnih izkušenj in tehničnega razvoja ter sprememb na lokaciji objekta, tako pa zagotovila visoka stopnja varnosti v celotni obratovalni dobi sevalnega ali jedrskega objekta. Občasni varnostni pregled je dopolnilno orodje k stalnemu preverjanju varnosti, s katerim se mora celovito preveriti stopnja jedrske varnosti sevalnega ali jedrskega objekta in potrditi, da je ta sposoben varno obratovati v naslednjem obdobju;
30. obratovalni kazalnik je merljivi parameter, ki omogoča opazovanje obstoječe učinkovitosti izvajanja nekega procesa oziroma njeno spremljanje skozi daljše obdobje;
31. obratovalni pogoji in omejitve so skupina pravil, ki so del varnostnega poročila in določajo omejitve parametrov, zmogljivost in delovanje opreme, pa tudi ukrepanje osebja za varno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta;
32. obratovanje so vse dejavnosti za doseganje namena, zaradi katerega je bil sevalni ali jedrski objekt zgrajen, vključno z vzdrževanjem, menjavo goriva (če gre za jedrsko elektrarno ali raziskovalni reaktor), pregledi med obratovanjem, shranjevanjem, skladiščenjem, odlaganjem rudarske ali hidrometalurške jalovine, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ter z drugimi sorodnimi dejavnostmi;
33. obremenitveni cikel je zaključeno zaporedje dogajanj, ki obsega prehod iz izhodiščnih v nove procesne okoliščine, poljubno dolgo obratovanje ali vzdrževanje v novem stanju in vrnitev v izhodiščno stanje. V enem takem ciklu je lahko en ali več obremenitvenih ciklov z manjšimi intenzitetami procesnih okoliščin;
34. odstopanje je neskladnost, pomanjkljivost ali opustitev zahtev iz pisnih postopkov, ki je bila odkrita med vzdrževanjem, preizkušanjem, nadzorom SSK ali analizo dogodka;
35. operabilnost je stanje SSK, v katerem je zagotovljena zmožnost delovanja oziroma opravljanja svoje naloge v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami. Zagotovljeno mora biti tudi delovanje drugih potrebnih SSK, ki s podpornimi funkcijami (npr. električno napajanje, hlajenje, mazanje …) omogočajo operabilnost posamezne SSK v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami;
36. operater je strokovno usposobljena oseba z izpitom, ki krmili ali daje navodila za krmiljenje sevalnega ali jedrskega objekta;
37. operativni intervencijski nivo je vrednost intervencijskega nivoja, ki se izraža z neposredno merljivo veličino, kakršna je hitrost doze zunanjega sevanja, površinska kontaminacija ali koncentracija radioaktivnih snovi v zraku, pitni vodi, hrani ali krmi. Operativni intervencijski nivoji se uporabljajo v začetni fazi izrednega dogodka za hitro odločanje o intervencijskih ukrepih;
38. operativni podporni center je vnaprej določen prostor na območju lokacije sevalnega ali jedrskega objekta z zvezami in organizacijo, ki med izrednim dogodkom zagotavlja namestitev intervencijskega osebja in napotitev k izvajanju intervencijskih ukrepov po tem območju;
39. pisni postopki so odobreni postopki in odobrena delovna navodila za izvajanje dejavnosti in del. Zajeti morajo vsa normalna stanja, odstopanja in nepravilnosti glede na normalna in izredna stanja sevalnega ali jedrskega objekta;
40. pogoji okolja so razmere, v katerih mora izbrani SSK, oprema ali instrument obratovati in ki so med drugim določene s temperaturo, tlakom, sevanjem, relativno vlažnostjo, kemičnim okoljem, stopnjo poplavljenosti, potresi ipd;
41. pogostost poškodbe sredice je merilo tveganja, ki pove, s kakšno verjetnostjo lahko pričakujemo pregretje in poškodbo sredice jedrskega reaktorja v enoletnem obdobju;
42. pogostost velikih zgodnjih izpustov je merilo tveganja, ki pove pričakovano število velikih zgodnjih izpustov na enoto časa;
43. poškodba sredice je odkritje in segrevanje sredice reaktorja do točke, pri kateri je pričakovati povečano oksidacijo in resno poškodbo gorivnih elementov večjega dela sredice;
44. predpostavljeni začetni dogodek je dogodek, ki je vključen med začetne dogodke kot del projektnih osnov in ki lahko sproži prehodni pojav ali nezgodno stanje;
45. pregled SSK je sistematični pregled ustreznosti SSK, ki se praviloma izvaja v vnaprej določenih presledkih. Zajema lahko vse sorodne komponente ali pa se med njimi izberejo tiste, za katere se s pregledom, meritvijo ali preizkušanjem oceni ustreznost materiala in operabilnost. Ustreznost drugih sorodnih komponent se lahko oceni glede na ustreznost vzorca izbranih komponent. Pri tem se lahko začetni vzorec pregleda komponent poveča, da je ocena stanja stvarnejša;
46. prehodni pojav je skupek dogajanj, s katerim neki sistem prehaja iz enega v drugo stabilno stanje;
47. preizkušanje je vnaprej načrtovana dejavnost za ugotavljanje operabilnosti SSK in se opravi po vzdrževalnih posegih oziroma po opravljenih spremembah na SSK. Periodično preizkušanje, ki je predpisano v obratovalnih pogojih in omejitvah, imenujemo nadzorno preizkušanje;
48. prenosna pot je pot, po kateri radioaktivna snov doseže in obseva človeka;
49. prioriteta korektivnega ukrepa je določitev nujnosti njegove izvedbe glede na pomembnost izvajane dejavnosti za sevalno ali jedrsko varnost. Nujna prioriteta tega ukrepa se določi, če je ogrožena varnost ljudi, objekta, okolja ali zanesljivost delovanja SSK, pomembnih za varnost. Prva prioriteta se določi, če je lahko ogrožena ta varnost ali zanesljivost;
50. pripravljenost na izredni dogodek so vnaprej načrtovane in vzdrževane dejavnosti ter organizacijski, človeški, tehnični, materialni in drugi elementi za izvajanje obratovalno-tehničnih ukrepov, pa tudi ukrepov zaščite in reševanja, ki so potrebni zaradi celovitega in učinkovitega obvladovanja izrednega dogodka v sevalnem ali jedrskem objektu ter zaradi usklajenega vodenja pri obvladovanju posledic tega dogodka v okolju;
51. prispevni vzrok je vzrok, ki prispeva k verjetnosti nastanka dogodka, vendar ga sam po sebi še ne povzroči;
52. procesni pogoji so tehnološki pogoji, pod katerimi SSK opravlja svojo funkcijo, na primer mehanska obremenitev, tlak, temperatura ipd;
53. projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo potrebno zmogljivost za obvladovanje določenega obsega stanj ob upoštevanju predpisanih zahtev jedrske in sevalne varnosti. Vključujejo tudi pogoje za normalno obratovanje, prehodne pojave, dogodke, ki izvirajo iz predpostavljenih začetnih dogodkov ali njihovih kombinacij, ter varnostno klasifikacijo SSK, pomembnih predpostavk in izbranih analitičnih metod. Projektne osnove so prvi pogoj za zagotovitev preprečitve posledic pričakovanega obratovalnega ali projektnega dogodka oziroma, če preprečitev ni mogoča, ublažitev teh posledic;
54. projektne osnove SSK so podatki, ki določajo posebni namen izbranega SSK, in posebne vrednosti ali obseg vrednosti, ki jim morajo zadostiti SSK. Te vrednosti so omejitve, ki izhajajo iz splošno sprejete sodobne prakse za dosego funkcionalnih zahtev, ali pa zahteve, ki izhajajo iz analize (temelječe na izračunu ali poskusu) posledic predpostavljenega začetnega dogodka, pri katerem mora dani SSK izpolniti svojo funkcijo;
55. projektni dogodki so naravni dogodki ali dogodki zaradi človeške dejavnosti na vplivnem območju sevalnega ali jedrskega objekta (zunanji projektni dogodki) in dogodki v samem sevalnem ali jedrskem objektu (notranji projektni dogodki), ki utegnejo ogroziti njegovo varnost in so predpostavljeni kot najneugodnejši začetni dogodki, ki naj bi jih bili varnostni sistemi sevalnega ali jedrskega objekta sposobni obvladati brez večjega sproščanja radioaktivnih snovi v okolje ter so na podlagi opravljenih raziskav in analiz izbrani za določitev projektnih osnov;
56. projicirana doza je ocenjena vrednost doze, ki bi jo posameznik prejel zaradi izrednega dogodka, če ne bi bili uvedeni nobeni intervencijski ukrepi;
57. radiološki izredni dogodek je katero koli stanje, ki povzroči ali utegne povzročiti pomembnejše uhajanje radioaktivnih snovi v okolico;
58. referenčna dokumentacija je dokumentacija, na katero se sklicuje vsebina varnostnega poročila ali je bila kako drugače podlaga za izdajo soglasja za gradnjo ali poskusno obratovanje ali za izdajo dovoljenja za obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta;
59. remont je prekinitev proizvodnega procesa sevalnega ali jedrskega objekta zaradi menjave goriva, popravil oziroma vzdrževalnih del. Remont jedrske elektrarne se začne s prekinitvijo dobave elektrike v električno omrežje in konča s ponovno vzpostavitvijo te dobave;
60. scenarij je predpostavljeni potek dogodkov v sevalnem ali jedrskem objektu (od začetnega dogodka prek odpovedi opreme in dejavnosti osebja do končnega stabilnega stanja objekta);
61. simulator je naprava, ki se odziva na dejavnosti operaterja enako kakor pravi sistem. Simulator jedrske elektrarne navadno vključuje glavno komandno sobo v enakem merilu, v kakršnem je prava komandna soba;
62. skupinska doza je vsota doz, ki so jih ali bi jih prejeli posamezniki določene populacije ljudi zaradi izpostavljenosti viru sevanja. Enota za skupinsko dozo je človek sievert;
63. smernice za obvladovanje težkih nesreč so pisni postopki z usmeritvami operaterjem za obvladovanje posledic teh nesreč;
64. splošna nevarnost je nesreča, ki vključuje dejanske ali neizogibne precejšnje poškodbe sredice ali njeno taljenje z možnostjo izgube celovitosti zadrževalnega hrama. Pričakuje se, da bodo radioaktivni izpusti zahtevali varnostne ukrepe, namenjene izogibanju ali zmanjšanju doz, ki jih prejme prebivalstvo, tudi daleč od lokacije objekta;
65. sprememba v sevalnem ali jedrskem objektu je vsaka nameravana sprememba v zvezi z objektom ali načinom njegovega upravljanja ali njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem, preskušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s temi deli;
66. SSK je kratica, ki označuje skupek konstrukcij, sistemov in komponent. Konstrukcije so pasivni elementi, kakršni so zgradbe in ščiti. Sistem tvori več komponent, ki so sestavljene tako, da opravljajo določeno (aktivno) funkcijo. Med SSK se uvršča tudi programska oprema za instrumentacijo in regulacijo. Če je objekt skladišče ali odlagališče radioaktivnih odpadkov, se med SSK uvrščajo tudi paketi radioaktivnih odpadkov;
67. stabilni jod je neradioaktivni jod, navadno kot kalijev jodat ali jodid, v obliki tablet, ki se uporablja za jodno profilakso;
68. stanja objekta so normalna stanja sevalnega ali jedrskega objekta (redno obratovanje, vključno z odpovedjo opreme z verjetnostjo nastanka enkrat na leto) in izredna stanja jedrske elektrarne (odpoved opreme in drugi izredni dogodki z verjetnostjo nastopa manj kakor enkrat na leto in več kakor enkrat v obratovalni dobi objekta);
69. stohastični učinki so statistično ugotovljive okvare zaradi spremenjenih lastnosti obsevanih celic, ki se lahko razmnožujejo. Stohastični učinki, kakršen je nastanek malignega raka ali dednih posledic v genih, niso odvisni od doze in zanje prag ne obstaja, vendar je njihov nastanek verjetnejši pri višji dozi;
70. stopenjski pristop pomeni, da se pomembnim značilnostim posveti večja pozornost (npr. se podrobneje oziroma izdatneje projektirajo ali opišejo) in manj pomembnim značilnostim manj pozornosti (npr. se projektirajo ali opišejo manj podrobno);
71. tehnični podporni center so prostori in ustrezna podporna oprema na lokaciji objekta ali blizu te lokacije na voljo osebju, ki zagotavlja tehnično podporo operaterjem in strokovnemu osebju ter vodenje obvladovanja izrednega dogodka na območju objekta;
72. temeljni vzrok je najosnovnejši vzrok za dogodek, katerega odstranitev zagotavlja, da se ta dogodek ne ponovi;
73. težka nesreča je nesreča v jedrski elektrarni ali raziskovalnem reaktorju, ki glede svojih posledic presega projektni dogodek in vodi k taljenju sredice ali ogrožanju okolja;
74. trajna preselitev je preselitev ljudi in živali z radioaktivno kontaminiranega območja, ki ne predvideva vrnitve v nekaj letih;
75. tveganje je zmnožek pričakovane pogostosti dogodka in posledic, ki bi nastale;
76. used je usedanje radioaktivnih delcev iz radioaktivnega oblaka zaradi teže ali spiranja s padavinami na tla in druge prizemne površine;
77. varnostna funkcija je učinek, ki mora biti dosežen, ali delo, ki mora biti opravljeno, za zagotovitev sevalne oziroma jedrske varnosti;
78. varnostna kultura so značilnosti in vedenje v organizaciji ali pri posameznikih, ki zagotavljajo varstvu in varnosti najvišjo prednost in pozornost, ustrezno njeni pomembnosti. Za sevalno ali jedrsko področje se ta pojem nanaša na osebno zavzetost in odgovornost vseh vpletenih posameznikov v katero koli dejavnost, ki ima vpliv na delovanje in varnost sevalnega ali jedrskega objekta. Ključni elementi varnostne kulture so odprt odnos do svobodne izmenjave informacij, vključno z neomejenim razmišljanjem o varnostnih vprašanjih skupaj z vprašanji, ki se pri tem pojavljajo, preprečevanje samozadostnosti in predanost popolnosti, pa tudi gojitev osebne in skupinske odgovornosti, pa tudi dviga nivoja sevalne ali jedrske varnosti;
79. varnostna ocena je postopek, s katerim se podrobno oceni vpliv načrtovane spremembe na sevalno ali jedrsko varnost objekta;
80. varnostna pregrada je fizična prepreka, ki ovira ali preprečuje gibanje ljudi, radioaktivnih snovi oziroma drugih pojavov (npr. ogenj, voda, izstrelki opreme) ali ščiti pred ionizirajočim sevanjem v sevalnem ali jedrskem objektu;
81. varnostno presejanje je postopek, s katerim se opravi prva presoja vpliva načrtovane spremembe na sevalno ali jedrsko varnost objekta;
82. varnostna rezerva je razlika med mejno vrednostjo parametra, pri kateri SSK odpove, in vrednostjo parametra, ki ga v postopku pridobitve soglasja in dovoljenja za jedrske in sevalne objekte odobri Uprava;
83. varnostno poročilo je dokument ali zbirka dokumentov, ki vsebuje ključne informacije o sevalnem ali jedrskem objektu, o njegovih obratovalnih omejitvah in pogojih ter o njegovem vplivu na okolje, pa tudi opis projekta, analizo možnih nezgod in ukrepe, ki so nujni za odpravo oziroma zmanjšanje nevarnosti za okolje, prebivalstvo in osebje objekta;
84. veliki zgodnji izpust je hiter, neoviran izpust cepitvenih produktov iz zadrževalnega hrama v zrak, ki se zgodi pred učinkovito izvedbo ukrepov za zmanjšanje posledic izrednega dogodka, tako da obstaja nevarnost vpliva na zdravje prebivalstva;
85. verjetnostne varnostne analize so varnostne analize zanesljivosti sistemov sevalnega ali jedrskega objekta, pri katerih se z uporabo verjetnostnih metod prepozna in ovrednoti obseg možnih vplivov na sevalno ali jedrsko varnost, kakršni so odpoved komponent in njihova nerazpoložljivost, človeške napake, negativni vplivi okolja, požari, poplave in potresi;
85.1. Verjetnostne varnostne analize prvega nivoja so analize, s katerimi določimo zaporedje dogodkov, ki lahko vodijo do poškodbe sredice, ocenjujemo pričakovano pogostost poškodbe sredice ter ugotavljamo slabe in dobre strani varnostnih sistemov in postopkov, s katerimi preprečujemo to poškodbo;
85.2. Verjetnostne varnostne analize drugega nivoja so analize, s katerimi določimo načine, na katere radioaktivni izpusti iz sevalnega ali jedrskega objekta dosežejo okolje, ocenimo njihov obseg in pričakovano pogostost ter ugotavljamo sorazmerno pomembnost ukrepov za njihovo preprečitev in omilitev;
85.3. Verjetnostne varnostne analize tretjega nivoja so analize, s katerimi se prepoznajo in ovrednotijo posledice radioaktivnih izpustov na okolje in zdravje ljudi;
86. vplivno območje je tridimenzionalni prostor ob sevalnem ali jedrskem objektu, nad in pod njim, ki ga določajo dejavniki iz okolice, ki lahko vplivajo na objekt, ter do koder sežejo vplivi objekta na okolje;
87. vodstvo je posameznik ali skupina posameznikov, ki ima pooblastila za vodenje celotnega sevalnega ali jedrskega objekta ali posamezne organizacijske enote v njem;
88. vzdrževanje je načrtovani proces, ki zagotavlja obnavljanje SSK zaradi ohranjanja njihove funkcionalnosti med celotno življenjsko dobo. Vzdrževanje je lahko prediktivno ali periodično. Prediktivno vzdrževanje se izvaja stalno ali občasno na podlagi opazovanja in spremljanja stanja SSK, pri čemer se z analizo poteka degradacije napove njihova odpoved. Periodično vzdrževanje pa je sestavljeno iz zamenjav delov, nadzora in preizkušanj, ki se izvajajo po vnaprej določenem programu (določeni cikli, časovni presledki, obratovalni časi ipd.), in lahko temelji na priporočilih proizvajalca opreme. Pri ugotovljenem odstopanju oziroma odpovedi SSK se v sklopu vzdrževanja opravijo korektivni ukrepi;
89. začasna preselitev je preselitev ljudi in živali, ki traja od nekaj tednov do nekaj mesecev po nesreči;
90. začasna sprememba v sevalnem ali jedrskem objektu je vsaka sprememba, ki velja samo v določenem obdobju. Izvede se, če ni potrebe po stalni spremembi v objektu, lahko pa je tudi vmesna stopnja pri izvedbi stalne spremembe;
91. zaklanjanje je zadrževanje ljudi v zaprtih prostorih ob izrednem dogodku do nekaj dni, da se izognejo dozam zaradi zunanje obsevanosti in vnosa, ki bi presegla intervencijske nivoje;
92. zaščitni ukrep je ukrep, s katerim preprečimo deterministične učinke sevanja in zmanjšamo tveganje za stohastične učinke sevanja;
93. zunanji podporni center je vnaprej določen prostor zunaj območja lokacije sevalnega ali jedrskega objekta z opremo, podatkovnimi povezavami, zvezami, dokumentacijo in organizacijo, ki med izrednim dogodkom zagotavlja inženirsko, tehnično in logistično podporo intervencijskemu osebju v objektu, usklajevanje z institucijami v okolju in podpornimi organizacijami, ocenjevanje radioloških posledic izrednega dogodka, priporočanje takojšnih zaščitnih ukrepov za ogroženo prebivalstvo in obveščanje o statusu izrednega dogodka na območju lokacije objekta.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kakor izrazi, opredeljeni v zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.

(1) Delavci z dovoljenjem za opravljanje del in nalog upravljanja tehnološkega procesa in njegovega nadzora v sevalnem ali jedrskem objektu morajo biti natančno seznanjeni z vsebino, nameni in tehničnimi osnovami obratovalnih pogojev in omejitev. Delavci, ki opravljajo dela in naloge v zvezi z nadzorom nad upravljanjem tehnološkega procesa v objektu, se morajo zavedati pomembnosti obratovalnih pogojev in omejitev za varnost objekta.
(2) Informacije o obratovalnih pogojih in omejitvah morajo biti dostopne za vse delavce, ki upravljajo objekt. V objektih, ki imajo komandno sobo, morajo biti te informacije dostopne v komandni sobi.
(3) Obratovalne pogoje in omejitve je treba pregledovati in po potrebi spremeniti v skladu z obratovalnimi izkušnjami, razvojem znanosti in tehnologije ter po vsaki spremembi v objektu, zaradi katere bi bilo to opravičljivo oziroma potrebno.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti in izvajati ustrezen program obratovanja, vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK, ki zagotavlja izpolnjevanje zahtev iz obratovalnih pogojev in omejitev, ustrezno analizo in arhiviranje ugotovitev tega nadzora.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora takoj začeti izvajati ukrepe za prehod v varno obratovalno stanje, določeno v obratovalnih pogojih in omejitvah, če:
1. je ugotovljeno odstopanje od obratovalnih pogojev in omejitev,
2. obratovalno osebje ni prepričano, da je obstoječe obratovanje v mejah, opisanih v obratovalnih pogojih in omejitvah,
3. se objekt ne odziva, kakor je pričakovano.
(2) Če se v primeru iz prejšnjega odstavka v sevalnem ali jedrskem objektu normalno obratovanje zaustavi (v jedrski elektrarni ali raziskovalnem reaktorju zaustavitev verižne reakcije), mora upravljavec pred ponovnim zagonom:
1. ugotoviti vzrok nastalih okoliščin, ki so povzročile neizpolnjevanje obratovalnih pogojev in omejitev,
2. določiti korektivne ukrepe za preprečitev ponovitve dogodka in
3. izpolniti vse pogoje za ponovni zagon.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pripraviti in uporabljati pisne postopke za njegovo obratovanje, prenehanje obratovanja oziroma razgradnjo, ki morajo pokrivati vsa stanja objekta, predvidena v varnostnem poročilu, predvsem pa za:
a) obratovanje, in sicer:
– zagon sistemov,
– obratovanje objekta,
– zaustavitev obratovanja,
– ukrepanje v sili;
b) nesreče, in sicer:
– prepoznavanje nesreče,
– preprečevanje razvoja nesreče in njeno odpravo,
– omilitev posledic nesreče;
c) vzdrževanje, nadzor in druga opravila, ki so pomembna za sevalno in jedrsko varnost, varnost delavcev in zanesljivost elektrarne, in sicer:
– dela pri vzdrževanju, korektivnih ukrepih, pregledu in tehničnem nadzoru opreme,
– dela pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi,
– radiološki nadzor v objektu in njegovi okolici,
– organizacijo, delovanje in ukrepe za varstvo pred ionizirajočimi sevanji,
– organizacijo, delovanje in ukrepe za varstvo pred požari.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora spremljati lastne in tuje obratovalne izkušnje, nova spoznanja, pridobljena pri raziskavah in razvoju, spremembe predpisov in standardov, navodila proizvajalcev, njihovih združenj in mednarodnih organizacij ter jih sistematično vrednotiti in uporabljati.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora določiti osebje za spremljanje obratovalnih izkušenj, ki mu morajo biti zagotovljena ustrezna sredstva, usposabljanje in podpora vodstva.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da se na podlagi spremljanja obratovalnih izkušenj iz prvega odstavka tega člena:
– sprejmejo ustrezni sklepi in ukrepi,
– upoštevajo dobre izkušnje in
– sprejmejo pravočasni in ustrezni ukrepi, ki bi preprečili ponovitev dogodka ali poslabšanje sevalne ali jedrske varnosti.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pripraviti program spremljanja obratovalnih izkušenj, ki mora obsegati najmanj:
1. vrsto, obseg in merila za zbiranje podatkov o lastnih in tujih obratovalnih izkušnjah,
2. način zbiranja in shranjevanja podatkov o lastnih in tujih obratovalnih izkušnjah,
3. način vrednotenja zbranih podatkov,
4. metode analiziranja zbranih podatkov,
5. način izvajanja preventivnih ali korektivnih ukrepov, izhajajočih iz izsledkov analiz, zato da bi se preprečile degradacije SSK oziroma nastanek ali ponovitev podobnega dogodka v objektu, ter
6. zahteve za seznanjanje osebja in vodstva sevalnega ali jedrskega objekta z varnostno pomembnimi obratovalnimi izkušnjami.
(2) Upravljavec mora za izvajanje programa spremljanja obratovalnih izkušenj pripraviti pisne postopke.
(3) Upravljavec mora zagotoviti dokumentiranje in shranjevanje obratovalnih izkušenj, izhajajočih iz normalnega in nenormalnega obratovanja, korektivnih ukrepov, povratnih informacij o korektivnih ukrepih in drugih informacij, povezanih s sevalno ali jedrsko varnostjo, upoštevajoč dostopnost, možnost sistematičnega iskanja, preglednost in razumljivost prikaza za osebje, ki izvaja program spremljanja obratovalnih izkušenj.
(4) Upravljavec mora s samovrednotenjem ali neodvisnim vrednotenjem v rednih časovnih presledkih, krajših od obdobja med občasnima varnostnima pregledoma, preveriti in posodobiti ustreznost programa spremljanja obratovalnih izkušenj iz prvega odstavka tega člena ter pri tem upoštevati minule obratovalne izkušnje. Morebitna sprememba programa spremljanja obratovalnih izkušenj mora biti izvedena v skladu s 34., 35. in 36. členom tega pravilnika.

(1) Program spremljanja obratovalnih izkušenj mora od zaposlenih zahtevati poročanje o vseh dogodkih in jih spodbujati tudi k poročanju o dogodkih brez posledic. Pri tem jim mora biti zagotovljeno, da zaradi poročanja ne bo nezaželenih posledic.
(2) Z informacijami, pridobljenimi na podlagi obratovalnih izkušenj, mora biti seznanjeno ustrezno osebje, ki je vključeno v procese vzdrževanja, proizvodnje, tehnične podpore, zagotovitve kakovosti, strokovnega usposabljanja in fizičnega varovanja sevalnega ali jedrskega objekta.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora poskrbeti za izmenjavo informacij o obratovalnih izkušnjah z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in domačimi ali tujimi sevalnimi ali jedrskimi objekti. Vzdrževati mora stike s projektanti, dobavitelji in raziskovalnimi organizacijami, ki so bili vključeni v projektiranje in gradnjo objekta, ter jim po potrebi dati povratne informacije o obratovalnih izkušnjah in od njih pridobivati nasvete ob okvari ali degradaciji SSK ali pa o nadzoru poteka obratovalnega dogodka.

(1) Program spremljanja obratovalnih izkušenj mora zagotavljati sistematično spremljanje in analizo dogodkov v sevalnem ali jedrskem objektu. Vključevati mora merila za vrednotenje dogodkov glede na njihovo pomembnost. V programu spremljanja obratovalnih izkušenj mora biti določen tudi rok za izdelavo analize, ki je odvisen od pomembnosti dogodka.
(2) Dogodke iz prejšnjega odstavka, ki so pomembni za sevalno ali jedrsko varnost, je treba ovrednotiti čim prej zaradi nujnosti uvedbe takojšnjih korektivnih ukrepov.
(3) Program spremljanja obratovalnih izkušenj mora omogočiti prepoznavanje dogodkov, ki so se že zgodili, vendar njihove posledice pri poslabšanju sevalne ali jedrske varnosti še niso opazne, prepoznavanje možnih znanilcev poslabšanja sevalne ali jedrske varnosti in možnega poslabšanja sevalne ali jedrske varnostni ali zmanjšanja varnostnih rezerv.
(4) Pri analizi iz prvega odstavka tega člena je treba upoštevati:
1. pomembnost dogodka glede na sevalno ali jedrsko varnost objekta, vključno z morebitnimi posledicami,
2. časovno zaporedje posameznih dogodkov,
3. odstopanja od predvidenega odziva ali ukrepa,
4. analizo prispevnih, neposrednih in temeljnih vzrokov ter
5. izbiro korektivnih ukrepov in časovnega načrta njihovega izvajanja.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti na voljo pisne postopke za ustrezno analizo dogodka, v katere so vključene tudi metode analiziranja človekovega ravnanja in varnostne kulture.
(6) Za jedrske elektrarne in raziskovalne reaktorje morajo biti podatki, pridobljeni na podlagi analiz dogodkov iz prvega odstavka tega člena, ustrezno ovrednoteni in upoštevani v modelih verjetnostnih varnostnih analiz. Poleg pomembnosti dogodkov je treba spremljati njihovo pogostost in to upoštevati v podatkovnih zbirkah vhodnih podatkov za izdelavo verjetnostnih varnostnih analiz.
(7) Korektivni ukrepi na SSK ali spremembe na podlagi analiz iz prvega odstavka tega člena morajo biti predlagani, odobreni in izvedeni čim prej. Pri hkratnih zahtevkih za več korektivnih ukrepov je treba upoštevati prioriteto glede na varnostno pomembnost degradiranega SSK. Operabilnost SSK se potrdi s primernim preizkušanjem in pregledom po opravljenem korektivnem ukrepu.
(8) Morebitni korektivni ukrepi na podlagi analize iz prvega odstavka tega člena, na primer tehnične spremembe, organizacijski ukrepi, usposabljanje osebja ter dejavnosti s področij vzdrževanja, preizkušanja in pregleda SSK, morajo biti izvedeni pravočasno in primerno, da se zmanjša verjetnost ponovitve enakega ali podobnega dogodka in izboljša sevalna ali jedrska varnost objekta.
(9) Določba šestega odstavka tega člena se ne uporablja za raziskovalni reaktor TRIGA.

(1) Program spremljanja obratovalnih izkušenj mora zagotavljati sistematično spremljanje, analizo in upoštevanje tovrstnih izkušenj tujih sevalnih ali jedrskih objektov in iz njih izhajajočih priporočil, upoštevajoč različne vire informacij.
(2) Na podlagi predhodnega pregleda različnih poročil tujih obratovalnih izkušenj oziroma priporočil je treba izbrati tiste, ki so mogoči v lastnem objektu oziroma so se zgodili na podobnem sevalnem ali jedrskem objektu. Za tako izbrane dogodke je treba dodatno pridobiti čim več vhodnih podatkov, izkušenj in povratnih informacij. Izbrane dogodke je treba podrobneje analizirati in določiti ustrezne preprečevalne ukrepe v lastnem objektu.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora voditi evidenco vseh pregledanih in obravnavanih obratovalnih izkušenj iz prejšnjega odstavka. Evidenca mora obsegati tudi tiste znane ukrepe, ki so bili izvedeni na podobnem sevalnem ali jedrskem objektu za preprečitev ponovitve dogodka.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti program spremljanja obratovalnih kazalnikov, ki prikazujejo varnost in obratovanje objekta. Vsak kazalnik mora biti opredeljen in imeti razvit postopek ovrednotenja njegove vrednosti, upoštevajoč tudi mednarodne izkušnje.
(2) Kazalniki iz prvega odstavka tega člena morajo pri jedrskih objektih pokrivati najmanj naslednja področja:
1. jedrsko varnost, ki vključuje dogodke, razpoložljivost varnostnih sistemov, celovitost varnostnih pregrad, usposobljenost osebja, pripravljenost na izredne dogodke in kazalnike tveganja,
2. varstvo pred sevanji, ki vključuje sevalno izpostavljenost osebja in prebivalstva,
3. varstvo pri delu, vključno s požarno varnostjo,
4. splošno učinkovitost objekta s stališča stabilnosti in zmožnosti obratovanja,
5. varnostno kulturo,
6. spremljanje obratovalnih izkušenj,
7. vzdrževanje, vključno z nadzorom staranja in upravljanja sprememb in kakovosti ter nadzorom učinkovitosti vzdrževanja,
8. fizično varovanje.
(3) Kazalniki iz prvega odstavka tega člena morajo pri sevalnih objektih pokrivati najmanj naslednja področja:
1. varstvo pred sevanji, ki vključuje sevalno izpostavljenost osebja in prebivalstva,
2. varstvo pri delu, vključno s požarno varnostjo,
3. varnostno kulturo, ki vključuje človeško učinkovitost, upoštevanje postopkov, odnos do postopkov, upoštevanje upravnih omejitev in zakonodaje,
4. fizično varovanje.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora s samoovrednotenjem ali neodvisnim vrednotenjem v rednih časovnih presledkih, krajših od obdobja med občasnima varnostnima pregledoma, preveriti in posodobiti ustreznost programa spremljanja obratovalnih kazalnikov. Morebitna sprememba programa mora biti izvedena v skladu s 34., 35. in 36. členom tega pravilnika.

(1) Za vsak jedrski objekt, razen za skladišča ali odlagališča radioaktivnih odpadkov oziroma jedrskega goriva, mora njegov upravljavec zagotoviti delovanje neodvisne skupine za spremljanje in oceno sevalne in jedrske varnosti (v nadaljnjem besedilu: neodvisna skupina) ter ji zagotoviti pogoje dela in dostopnost do vseh informacij. Neodvisna skupina mora biti funkcijsko neodvisna od drugih organizacijskih enot v objektu.
(2) Neodvisna skupina mora imeti pravico, da na lastno pobudo razišče katero koli posebnost v vodenju ali obratovanju objekta iz prejšnjega odstavka ter druge dejavnosti na tem objektu, vključno z vzdrževanjem, spremembami in obratovalnimi izkušnjami. Njen namen je zagotoviti neodvisno preverjanje, da so vse dejavnosti na objektu izvedene pravilno in da je delež človeških napak zmanjšan, kolikor je le mogoče. Neodvisna skupina lahko vodstvu objekta predlaga korektivne ukrepe glede na izsledke lastne preiskave.
(3) Neodvisna skupina mora imeti zagotovljena ustrezna sredstva in podporo vodstva za izvajanje svojega dela, kar vključuje tudi potrebno usposabljanje.
(4) Neodvisna skupina mora vsaj enkrat na mesec poročati vodstvu jedrskega objekta o svojem delu.
(5) Za jedrsko elektrarno mora neodvisno skupino sestavljati najmanj pet posameznikov, za druge jedrske objekte pa najmanj trije. Člani neodvisne skupine morajo imeti zaključeno izobrazbo najmanj dodiplomskega študijskega programa tehnične ali naravoslovne smeri in vsak po najmanj dve leti delovnih izkušenj, od katerih mora biti vsaj eno leto z jedrskega področja.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora poslati Upravi:
– program spremljanja obratovalnih izkušenj iz 7. člena tega pravilnika,
– program spremljanja obratovalnih kazalnikov iz 11. člena tega pravilnika in
– vsako spremembo ali dopolnitev programov iz tega člena.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora za varnostno pomembne SSK sistematično prepoznavati možne mehanizme staranja in njihove učinke, vključno z obrabo in možno degradacijo, ter sproti spremljati in ocenjevati stanje z vzdrževanjem, preizkušanjem in pregledom SSK.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora izvajati ukrepe za pravočasno zmanjšanje ali odpravo učinkov staranja. Zagotoviti mora, da so v projektnih osnovah navedene zahteve po izvajanju varnostnih funkcij SSK izpolnjene v celotni obratovalni dobi objekta.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pripraviti program nadzora staranja, s katerim se prepoznajo mehanizmi staranja vseh SSK, pomembnih za varnost, ugotovijo možne posledice staranja ter določijo nujni ukrepi za ohranitev operabilnosti in zanesljivosti SSK. Program nadzora staranja mora obsegati najmanj:
1. merila za izbiro SSK, ki so vključeni v program nadzora staranja,
2. izbiro preventivnih dejavnosti za odpravo ali blažitev učinkov staranja,
3. spremljanje sprememb nadzorovanih parametrov v daljšem obdobju za ugotavljanje časovnega poteka staranja SSK,
4. merila sprejemljivosti za nadzorovane učinke staranja,
5. izbiro korektivnih ukrepov za SSK, ki ne zadovoljujejo meril sprejemljivosti,
6. organizacijski nadzor staranja ter
7. navodila za vrednotenje lastnih in tujih obratovalnih izkušenj o staranju.
(2) Program nadzora staranja mora upoštevati najmanj:
1. pogoje okolja,
2. procesne pogoje,
3. število obremenitvenih ciklov,
4. program vzdrževanja, preizkušanja in pregledovanja ter
5. predvideno obratovalno dobo objekta.
(3) Program nadzora staranja mora za jedrske elektrarne vsebovati nadzor staranja za mehanske, električne in gradbene SSK. Za jedrske elektrarne mora biti v ta program vključen nadzor celotne tlačne meje primarnega sistema, za raziskovalne reaktorje pa vsaj nadzor reaktorske tlačne posode, če ta obstaja, s pripadajočimi zvari. Spremljati je treba najmanj pojav krhkosti materiala zaradi vpliva nevtronskega fluksa ter proces utrujanja materiala zaradi termičnih in drugih obremenitev. Izmerjene rezultate je treba primerjati z napovedanimi lastnostmi, ki so vezane na celotno obratovalno dobo.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pregledati in posodobiti program nadzora staranja v rednih časovnih presledkih, krajših od obdobja med občasnima varnostnima pregledoma, zato da se vanj vključijo nove informacije in spoznanja ter vpeljejo boljše metode in ocene učinkovitosti programa vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK glede na celotno obratovalno dobo objekta. Morebitna sprememba programa mora biti izvedena v skladu s 34., 35. in 36. členom tega pravilnika.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora poslati Upravi program nadzora staranja in vsako njegovo spremembo ali dopolnitev.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora med celotno obratovalno dobo objekta, med razgradnjo in med dolgoročnim nadzorom, če gre za odlagališče, z vzdrževanjem, preizkušanjem in pregledi SSK zagotoviti njihovo razpoložljivost, zanesljivost in operabilnost. Operabilnost SSK, ki so pomembni za varnost, mora biti v skladu s projektnimi osnovami.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora analizirati rezultate vzdrževanja, preizkušanja in pregleda SSK.
(3) Za povečanje zanesljivosti in razpoložljivosti SSK mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta izvesti ustrezne dejavnosti ali spremembe, ki izhajajo iz povratnih informacij o opravljenem vzdrževanju ter iz rezultatov preizkušanj in pregledov SSK. Pri tem mora upoštevati tudi napredek v znanosti in tehnologiji.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da vsako dejavnost pri vzdrževanju, preizkušanju ali pregledih varnostno pomembnih SSK, pri katerih delno ali v celoti sodelujejo zunanji podizvajalci, odobri in nadzoruje pristojno osebje upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pripraviti programe vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK, s katerimi se lahko oceni, ali je zagotovljeno varno obratovanje objekta ali pa so potrebni korektivni ukrepi. Program vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK mora obsegati najmanj:
1. smernice za izbiro SSK, ki se bodo vzdrževali, preizkušali in pregledovali po programu,
2. seznam standardov, uporabljenih pri kvalifikaciji in umerjanju SSK ter določanju mej sprejemljivosti pri pregledih SSK,
3. zbiranje podatkov o opravljenem delu, ki omogoča določitev začetnih in ponavljajočih se odstopanj,
4. način analize zbranih podatkov ter
5. določitev meril za morebitno spremembo pogostosti in obsega vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK, pa tudi sprožanja korektivnih ukrepov glede na rezultate analiziranih podatkov, zato da se ohranja zanesljivost, razpoložljivost in operabilnost SSK.
(2) Pri določitvi obsega in pogostosti vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK morajo biti v programih iz prejšnjega odstavka upoštevani najmanj:
1. obratovalni pogoji in omejitve,
2. pomembnost dejavnosti glede pomembnosti SSK za varnost objekta,
3. v zasnovi upoštevana zanesljivost SSK,
4. pogostost obratovanja in okoliščine, v katerih SSK obratuje,
5. rezultati spremljanja stanja SSK,
6. primerno dolga periodična obdobja med posameznimi preizkušanji in pregledi, ki omogočajo pravočasno odkrivanje morebitnih degradacij še preden SSK ni več operabilen,
7. možnost degradacije glede na lastne in tuje obratovalne izkušnje ter priporočila proizvajalcev opreme in pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v skladu s programi vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK zagotoviti pisne postopke za dejavnosti, ki se izvajajo med obratovanjem ter med načrtovanim remontom ali nenačrtovano zaustavitvijo objekta. Pisni postopki morajo določati:
1. pooblastila in odgovornosti za opravljanje določene dejavnosti,
2. način dela,
3. primerne metode in standarde za opravljanje dela,
4. uporabo primernega orodja in merilne opreme,
5. zadosti rezervnih delov in materiala,
6. merila za uspešno opravljeno vzdrževanje, preizkušanje in pregled SSK,
7. ukrepe pri odstopanjih od meril iz prejšnje alineje,
8. medsebojno usklajenost vseh dejavnosti in izvajalcev ter
9. druge podrobnosti za delo glede vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta lahko v programu iz prvega odstavka tega člena predvidi izvajanje vzdrževanja med obratovanjem. Če je objekt raziskovalni reaktor ali jedrska elektrarna, mora upravljavec ravnati v skladu z 22. členom tega pravilnika, upravljavci drugih objektov pa izvajati vzdrževanje med obratovanjem ob smiselni uporabi 22. člena tega pravilnika.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti dokumentiranje in shranjevanje povratnih informacij o vzdrževanju, rezultatih preizkušanj in pregledov SSK ter drugih informacij, povezanih s sevalno ali jedrsko varnostjo.
(6) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da se podatki iz prejšnjega odstavka sistematično pregledujejo, zato da se prepozna ponavljajoče ali povečane degradacije SSK. Na podlagi tako ugotovljenih degradacij je treba začeti prediktivno vzdrževanje ali opraviti korektivne ukrepe. V takem primeru je treba izvesti pregled ustreznosti programa iz prvega odstavka tega člena.
(7) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v rednih časovnih presledkih, krajših od obdobja med občasnima varnostnima pregledoma, pregledati ustreznost programov iz prvega odstavka tega člena glede na obratovalne izkušnje in jih po potrebi posodobiti. Program vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK mora biti pregledan in posodobljen na koncu vsakega periodičnega obdobja iz 6. točke drugega odstavka tega člena, upoštevajoč pri tem lastne in tuje obratovalne izkušnje ter napredek v znanosti in tehnologiji. Morebitna sprememba programa vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK mora biti izvedena v skladu s 34., 35. in 36. členom tega pravilnika.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pred vsakim vzdrževanjem, preizkušanjem in pregledi SSK pripraviti podroben načrt te dejavnosti, ki mora biti v skladu s programi vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Preden SSK preneha obratovati oziroma je vrnjen v obratovanje, mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta oceniti predvideno spremembo konfiguracije SSK in pisno odobriti novo, ki z medsebojno razporeditvijo in nastavitvijo vseh komponent in programske opreme omogoča operabilnost SSK. Če je mogoče, je treba funkcionalnost nove konfiguracije tudi preizkusiti.

(1) Pred vsakim vzdrževalnim posegom mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta oceniti vpliv vzdrževalnih dejavnosti na varnost sevalnega ali jedrskega objekta in jih dokončno ovrednotiti po vzdrževalnem posegu.
(2) Po vsakem vzdrževalnem posegu, za katerega je bila v skladu s prejšnjim odstavkom opravljena ocena vpliva vzdrževalnih dejavnosti, mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta izvesti preizkušanje, s katerim dokaže zmožnost obratovanja oziroma operabilnost vzdrževanega SSK. Kjer je to mogoče, je treba po spremembi konfiguracije SSK izvesti tudi funkcionalno preizkušanje, ki zagotavlja ponovno pravilno namestitev in operabilnost SSK.
(3) Morebitne korektivne ukrepe SSK je treba načrtovati, potrditi in izvesti takoj, ko je to mogoče. Pri tem je treba dati večjo prioriteto korektivnim ukrepom SSK, ki imajo večji pomen za varnost objekta.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora izvajati preizkušanje in preglede SSK.
(2) Upravljavec jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja mora na reaktorskem hladilnem sistemu izvesti:
1. pregled tesnosti pred vsakim ponovnim zagonom reaktorja po opravljenem remontu,
2. tlačni preizkus v vsakem periodičnem obdobju pregledov iz 6. točke drugega odstavka 18. člena tega pravilnika.
(3) Upravljavec jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja mora v vsakem periodičnem obdobju iz 6. točke drugega odstavka 18. člena tega pravilnika opraviti pregled tesnosti zadrževalnega hrama s:
1. preizkušanjem pretoka puščanja,
2. preizkusom tesnosti penetracij in zapiral, kakršni so na primer ventili in zračne komore pri vstopu v zadrževalni hram,
3. preizkusom delovanja zapiral in
4. pregledom celovitosti zadrževalnega hrama.
(4) Če se pri pregledu SSK odkrije napaka ali poškodba, ki je zunaj meril za uspešno opravljeni pregled, določenih v pisnih postopkih iz tretjega odstavka 18. člena tega pravilnika, se morajo opraviti dodatni pregledi, ki se osredotočijo na področja ali komponente s podobnimi posebnimi problemi. Obseg nadaljnjih pregledov se določi glede na število in vrsto napak ali poškodb, glede na oceno jedrske varnosti in na morebitne posledice.
(5) Pregled SSK mora biti ustrezno preverjen v skladu s pisnim postopkom iz tretjega odstavka 18. člena tega pravilnika:
1. za zahtevano področje pregleda,
2. glede na metodo neporušne preiskave materiala,
3. za napake in poškodbe, ki se lahko odkrijejo pri pregledu, ter
4. za zahtevano učinkovitost in natančnost.
(6) Če je vzdrževani SSK zajet v obratovalnih pogojih in omejitvah, mora preizkušanje po vzdrževalnem posegu zadostiti po obsegu najmanj zahtevam nadzornega preizkusa, predpisanega za ta SSK v obratovalnih pogojih in omejitvah.
(7) Oprema, ki se uporablja v sklopu preizkušanja in pregledov SSK, mora biti pred uporabo kvalificirana in umerjena. Biti mora ustrezno navedena v poročilih o umerjanju. Upravljavec objekta mora redno preverjati veljavnost umerjanja v skladu s sistemom za zagotavljanje kakovosti.
(8) Po vsakem dogodku, zaradi katerega bi bila lahko oslabljena varnostna funkcija ali operabilnost katere koli SSK, mora upravljavec ponovno oceniti varnostne funkcije in opraviti potrebne korektivne ukrepe, ki lahko vključujejo tudi pregled SSK, preizkušanje, vzdrževanje ali korektivne ukrepe na SSK.
(9) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za raziskovalni reaktor TRIGA.

(1) Če se upravljavec jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja v skladu s četrtim odstavkom 18. člena tega pravilnika odloči za vzdrževanje med obratovanjem, mora:
1. opravljati neprekinjeno vrednotenje, nadzor in vodenje evidenc o vplivih vzdrževalnih dejavnosti na sevalno in jedrsko varnost objekta;
2. pred vzdrževalnim posegom predhodno opraviti oceno vpliva vzdrževanja obratujočega objekta na tveganje;
3. upoštevati meje dovoljenega časa zunaj obratovanja SSK, določenih v obratovalnih pogojih in omejitvah, hkrati pa zagotoviti, da je SSK zunaj obratovanja zaradi vzdrževanja ali preizkušanja čim krajši čas. Pri tem mora biti skupno povečanje verjetnosti za poškodbo sredice manjše od 5·10(na -7) na leto oziroma mora biti skupno povečanje verjetnosti za zgodnje velike izpuste manjše od 1·10(na -8) na leto;
4. zagotoviti izogibanje temu, da bi zaradi vzdrževanja ali preizkušanja istočasno ne obratovalo več SSK in bi se zato preveč povečalo tveganje. Za katero koli konfiguracijo SSK s komponentami izven obratovanja zaradi vzdrževanja ali preizkušanja, pogostost poškodbe sredice ne sme biti višja od 1·10(na -4) na leto.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za raziskovalni reaktor TRIGA.
(3) Ne glede na določbo 3. točke prvega odstavka tega člena za jedrsko elektrarno Krško velja, da mora biti skupno povečanje verjetnosti za poškodbo sredice zaradi vzdrževanja in preizkušanja SSK manjše od 4·10(na -6) na leto oziroma mora biti skupno povečanje verjetnosti za zgodnje velike izpuste manjše od 2·10(na -7) na leto.
(4) Ne glede na določbo 4. točke prvega odstavka tega člena za jedrsko elektrarno Krško velja, da za nobeno konfiguracijo SSK s komponentami izven obratovanja, vzdrževanja ali preizkušanja, pogostost poškodbe sredice ne sme biti višja od 1·10(na -3) na leto.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora poslati Upravi programe vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK ter vsako njihovo spremembo ali dopolnitev.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora poročati Upravi, in sicer o rednem obratovanju in obratovalnih izkušnjah ter izredno ob dogodkih.
(2) Redna poročila o obratovanju so:
1. dnevna,
2. mesečna,
3. četrtletna,
4. letna in
5. ob remontu.
(3) Izredno poročanje ob dogodkih se izvaja glede na pomembnost dogodka v zvezi s sevalno ali jedrsko varnostjo.
(4) Uprava v okviru postopka pridobivanja soglasja za poskusno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta določi podroben obseg in način priprave rednih in izrednih poročil ter način zbiranja, pošiljanja ali dostopnosti poročil.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora poročati Upravi tudi v skladu z zahtevami obratovalnih pogojev in omejitev.
(6) Poročila iz drugega in tretjega odstavka tega člena morajo biti poslana v elektronski obliki. Elektronska oblika poročil mora omogočiti Upravi nadaljnjo obdelavo podatkov.
(7) Če zaradi tehničnih razlogov ni možno poslati poročil iz drugega in tretjega odstavka tega člena v elektronski obliki, jih mora upravljavec poslati v pisni obliki.

Upravljavec jedrske elektrarne mora poslati Upravi vsak dan do 10. ure dopoldne dnevno poročilo o obratovanju za zadnjih 24 ur. Izjemoma se lahko podatki za dela proste dni pošljejo prvi naslednji delovni dan. Zasnova dnevnega poročila je v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Upravljavec jedrske elektrarne mora mesečno pošiljati Upravi do 10. dne v mesecu poročilo o obratovanju za pretekli mesec. Zasnova mesečega poročila je v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Upravljavec jedrske elektrarne mora poslati Upravi do 10. dne v prvem mesecu tekočega četrtletja poročilo o obratovanju za preteklo četrtletje. Zasnova četrtletnega poročila je v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Četrtletnemu poročilu je treba priložiti tudi seznam vseh veljavnih programov in pisnih postopkov ter njihove revizije, ki so začele veljati v zadnjem četrtletju.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora sporočiti Upravi do 28. februarja obratovalne podatke za preteklo leto v obliki letnega poročila.
(2) Zasnova poročila iz prejšnjega odstavka:
1. je za jedrsko elektrarno v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika,
2. je za raziskovalni reaktor v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika,
3. je za druge sevalne ali jedrske objekte določena ob izdaji soglasja za začetek poskusnega obratovanja in dovoljenja za obratovanje.

(1) Upravljavec jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja mora najmanj 30 dni pred začetkom načrtovanega remonta predložiti Upravi:
1. splošni pregled remontnih dejavnosti in načrt zaustavitve,
2. načrt izvedbe vseh pregledov SSK med remontom,
3. seznam potrjenih stalnih in predvidenih začasnih sprememb, ki se bodo opravile med remontom, ter
4. že izvedene ali med remontom načrtovane dejavnosti, ki izhajajo iz predlogov pooblaščenih izvedencev, navedenih v predhodnih zbirnih strokovnih ocenah remonta.
(2) Upravljavec objekta mora največ 30 dni po koncu remonta predložiti Upravi:
1. pisno zbirno strokovno oceno pooblaščenih izvedencev za jedrsko varnost, ki so spremljali ali izvajali remont,
2. poročilo o SSK, pregledanih med remontom,
3. načrt odprave pomanjkljivosti, ki so se pokazale med remontom,
4. stališča upravljavca objekta o priporočilih, predlogih in komentarjih, navedenih v zbirni strokovni oceni iz 1. točke tega odstavka,
5. uresničitev predvidenega načrta remonta ter
6. oceno skupinske doze med remontom ter primerjavo in analizo glede na predvideni načrt.
(3) Uprava o oceni skupinske doze med remontom in primerjavo ter analizo glede na predvideni plan obvesti Upravo za varstvo pred sevanji.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora poročati Upravi o dogodkih na objektu v skladu z državnim načrtom, ki ureja zaščito in reševanje ob jedrski nesreči.
(2) Poleg zahteve poročanja iz prejšnjega odstavka mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta obvestiti Upravo o dogodku s seznama iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika, v 24 urah po začetku ali odkritju tega dogodka. Sporočilo mora biti tudi telefonsko potrjeno inšpektorju Uprave v pripravljenosti.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora najpozneje v 60 dneh po dogodku iz prejšnjega odstavka predložiti Upravi poročilo o opravljeni analizi tega dogodka. Poročilo mora vsebovati:
1. kratek opis dogodka, vključno s stanjem sevalnega ali jedrskega objekta pred dogodkom in po njem,
2. elemente analize iz četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika, razen zapisov intervjujev, ki jih je treba predložiti samo na izrecno zahtevo Uprave, upoštevajoč predpise o varovanju osebnih podatkov,
3. za jedrske elektrarne izsledke verjetnostne varnostne analize dogodka, če model analize omogoča njegovo vrednotenje,
4. že izvedene korektivne ukrepe in njihovo morebitno ovrednotenje ter
5. klasifikacijo dogodka po mednarodni lestvici jedrskih in radioloških dogodkov.
(4) Uprava o vsebinah iz tega člena, ki bi lahko vplivale na varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajočih sevanj, obvesti Upravo za varstvo pred sevanji.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v najkrajšem času obravnavati izboljšave, kadar ugotovi, da je varnost objekta mogoče izboljšati s spremembami v projektu, načinu obratovanja, vzdrževanju, preizkušanju, usposabljanju ali postopkih, in to kljub temu, da izpolnjuje vse predpisane zahteve za varnost.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora nova odkritja, ki lahko vplivajo na sevalno ali jedrsko varnost drugače, kakor je bilo obravnavano v varnostnem poročilu, obravnavati in po potrebi izvesti spremembe na objektu oziroma v njegovem upravljanju.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora izvesti spremembe iz prvega in drugega odstavka tega člena, če se višina stroškov izvedbe lahko opraviči s prispevkom k izboljšani varnosti objekta.
(4) Uprava mora od upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta zahtevati obravnavo izboljšave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, če ugotovi, da je varnost objekta mogoče izboljšati s spremembami v projektu, načinu obratovanja, vzdrževanju, preizkušanju ali postopkih, kljub temu da objekt izpolnjuje vse predpisane zahteve za varnost.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vsako spremembo v objektu obravnavati s stališča njenega vpliva na sevalno oziroma jedrsko varnost.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da je po vsaki spremembi zagotovljeno varno obratovanje objekta.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti vzpostavljen proces obravnavanja sprememb, s katerim zagotovi, da so začasne in stalne spremembe pravočasno in pravilno projektirane, pregledane, nadzirane in izvedene ter da so izpolnjene vse s tem povezane varnostne zahteve, upoštevajoč pri tem lastne in tuje obratovalne izkušnje, pa tudi nova spoznanja, pridobljena pri tehničnih raziskavah in razvoju ter pri upravljanju drugih sevalnih oziroma jedrskih objektov.
(4) Obseg in kakovost varnostnih analiz (determinističnih ali verjetnostnih), ki so opravljene, da opravičijo predlagano spremembo, morata biti v skladu s pomembnostjo spremembe za sevalno ali jedrsko varnost ter morata temeljiti na podatkih, ki odsevajo dejansko stanje objekta tako, kakor je zgrajen, kakor obratuje in kakor se vzdržuje, upoštevajoč njegove obratovalne izkušnje.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pripraviti program obravnavanja sprememb iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ki mora obsegati najmanj:
1. določitev korakov obravnavanja, ki so nujni, da se izvedba spremembe lahko nadaljuje,
2. spremljanje izvedenih sprememb in vrednotenje povratnih informacij s stališča izpolnitve zastavljenih ciljev,
3. način seznanjanja osebja o izvedenih spremembah.
(2) Obravnava spremembe mora vsebovati najmanj:
1. opis vzroka za spremembo in utemeljitev njene upravičenosti,
2. projekt spremembe, vključno z določitvijo predvidene skupinske doze, ki jo prejme osebje med izvedbo spremembe,
3. pregled in oceno v preteklosti že opravljenih sprememb in korektivnih ukrepov na obravnavanem predmetu spremembe,
4. varnostno oceno in razvrstitev spremembe v kategorijo v skladu s 35. členom tega pravilnika,
5. odobritev Uprave, če je ta potrebna,
6. izobraževanje in usposabljanje osebja,
7. preveritev ustreznosti analize požarne varnosti oziroma njeno dopolnitev,
8. izdelavo, vgradnjo in preizkušanje po izvedeni spremembi ter posodobitev dokumentacije,
9. izvedbeni načrt spremljanja izvedene spremembe in vrednotenja povratnih informacij,
10. način končne odobritve uporabnosti izvedene spremembe.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora za ocenjevanje in razvrščanje sprememb v kategorije zagotoviti neodvisno osebje, ki ni neposredno vključeno v proces načrtovanja, projektiranja in izvedbe sprememb.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pripravo in spremembo pisnega postopka obravnave sprememb izvajati v skladu s 34., 35. in 36. členom tega pravilnika. Vsako novo revizijo pisnega postopka obravnave sprememb mora poslati na Upravo.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti dokumentiranje celotnega procesa priprave in izvedbe sprememb ter povratnih informacij o izvedenih spremembah. Dokumentacija o slednjih mora biti shranjena v celotnem obsegu. Shranjena dokumentacija mora biti dostopna osebju, ki obravnava spremembe, omogočeno mora biti sistematično iskanje, način prikaza podatkov pa biti pregleden in razumljiv.
(6) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v rednih časovnih presledkih, krajših od obdobja med občasnima varnostnima pregledoma, preveriti izvajanje programa obravnavanja sprememb in ga po potrebi posodobiti. Pri teh posodobitvah je treba upoštevati tudi ugotovitve pregleda programa spremljanja obratovalnih izkušenj.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v skladu s prilogama 7 in 8, ki sta sestavni del tega pravilnika, glede na sevalno in jedrsko varnost obravnavati vsako nameravano spremembo, ki:
1. neposredno vpliva na obratovanje objekta s:
– spremembo SSK ali v procesni programski opremi,
– spremembo obratovalnih pogojev in omejitev,
– spremembo pisnih postopkov oziroma
– katero koli kombinacijo sprememb, navedenih v prvi do tretji alineji tega odstavka;
2. vpliva na obratovanje objekta s:
– spremembo načina upravljanja znanja,
– spremembo v organizacijski sestavi ali sestavi zaposlenih,
– spremembo programov ali s
– spremembo procesa obravnavanja sprememb na objektu.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora razvrstiti vsako nameravano spremembo v objektu glede na oceno vpliva na sevalno oziroma jedrsko varnost. Kategorije sprememb so:
1. sprememba kategorije 1 je manjša sprememba, ki:
– nima vpliva na sevalno ali jedrsko varnost,
– se izvaja na predmetu spremembe, nepomembnem za sevalno ali jedrsko varnost in neomenjenem v obratovalnem dovoljenju,
– tudi ob napačnem projektu ali izvedbi ne bi povzročila bistvenega povečanja verjetnosti nastanka projektnega dogodka;
2. sprememba kategorije 2 je malo pomembna sprememba, ki:
– ima majhen vpliv na sevalno oziroma jedrsko varnost,
– ne vsebuje bistvenih sprememb v projektnih osnovah, na temelju katerih je bilo izdano obratovalno dovoljenje,
– ne vključuje spremembe obratovalnega dovoljenja;
3. sprememba kategorije 3 je pomembnejša sprememba, ki:
– ima bistven vpliv na sevalno oziroma jedrsko varnost,
– vsebuje bistvene spremembe projektnih osnov,
– vključuje spremembo obratovalnega dovoljenja.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pred nameravano spremembo opraviti varnostno presejanje, s katerim se določijo njene posledice na sevalno oziroma jedrsko varnost. Obseg presejanja je naveden v prilogi 7 tega pravilnika.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora po varnostnem presejanju iz prejšnjega odstavka opraviti varnostno oceno za spremembe, za katere se z varnostnim presejanjem ugotovi, da sodijo v kategorijo 2 ali 3. Varnostna ocena mora dokazati, da so upoštevani vsi varnostni vidiki spremembe in izpolnjena ustrezna varnostna merila ter da je sprememba skladna s specifikacijo vključenih SSK. Obseg varnostne ocene je naveden v prilogi 8 tega pravilnika.
(3) Varnostne ocene ni treba opraviti za spremembe, za katere se med varnostnim presejanjem ugotovi, da so potrebne zaradi odprave nedvoumne napake (na primer: tipkarske napake v dokumentih ali prilagoditve opreme parametrom, ki so že zajeti v veljavnih in potrjenih varnostnih analizah). Take spremembe se obravnavajo kot spremembe kategorije 1.
(4) Spremembo obratovalnih pogojev in omejitev je treba obravnavati kot spremembo kategorije 3, razen spremembe obratovalnih pogojev in omejitev, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta si mora prizadevati, da je število začasnih sprememb v objektu čim manjše. Časovna veljavnost začasne spremembe mora biti določena in dokumentirana.
(2) Začasna sprememba mora biti jasno označena kot začasna že v predlogu ter kot taka obravnavana, ocenjena in razvrščena v kategorijo v skladu s 34., 35. in 36. členom tega pravilnika.
(3) Za začasne spremembe morajo biti izdelani posebni pisni postopki, ki določajo najmanj:
1. osebje, ki lahko začne, odobri, izvede ali odstrani začasno spremembo,
2. nadzor nad dokumentacijo, v kateri lahko odseva začasna sprememba,
3. vodenje evidence in označevanje opreme, ki jo začasna sprememba zadeva,
4. predložitev informacij obratovalnemu osebju,
5. čas veljavnosti in način podaljševanja trajanja začasne spremembe,
6. preverjanje konfiguracije SSK in obveščanje obratovalnega osebja po odstranjeni začasni spremembi.
(4) Upravljavec objekta mora najmanj enkrat na leto pregledati vse začasne spremembe. Preveriti mora skladnost pisnih postopkov, navodil osebju in druge dokumentacije z odobreno začasno spremembo. Pregled mora obsegati tudi oceno nadaljnje potrebe po začasni spremembi, odprave začasne spremembe ali prekvalifikacije v stalno spremembo. Odprava začasne spremembe ali prekvalifikacija v stalno spremembo se mora izvesti v skladu s pisnim organizacijskim postopkom obravnavanja sprememb.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta lahko na Upravo, če bi bilo ogroženo zdravje oziroma varnost prebivalstva ali osebja objekta, vloži vlogo za začasno prekoračitev obratovalnih pogojev ali omejitev, vendar še vedno znotraj varnostnih rezerv, če obstaja velika verjetnost, da se zaradi izpolnjevanja zahtev obratovalnih pogojev in omejitev povzroči:
– nepotreben prehodni pojav, ki lahko vodi v nesrečo,
– če je objekt jedrska elektrarna, možnost za nenačrtovano zaustavitev v neugodnih vremenskih razmerah ali drugih pojavih, ki lahko še poslabšajo že tako slabo stanje električnega omrežja v danem obdobju.
(2) Kadar upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta vloži vlogo iz prejšnjega odstavka ustno ali pisno s prošnjo po hitri rešitvi, jo mora v najmanj 48 urah dopolniti s prilogami v skladu z zahtevami iz 42. in 43. člena tega pravilnika.
(3) Uprava mora vlogo iz prvega odstavka tega člena obravnavati takoj, morebitni odobritvi prekoračitve obratovalnih pogojev ali omejitev pa določiti najkrajši možni čas.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da je pred izvedbo katere koli spremembe v celotnem obsegu pripravljeno in potrjeno varnostno presejanje, glede na rezultate presejanja pa tudi varnostna ocena iz 36. člena tega pravilnika in vsa potrebna podporna dokumentacija.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pripraviti in izpeljati postopek izvedbe spremembe, njenega nadzora in preizkusov, v katerem mora predvideti analizo možnih mehanizmov odpovedi ali napak SSK, preizkuse, s katerimi bo taka odpoved zaznana, in korektivni program ob morebitnem odstopanju od projektnih osnov ali odpovedi.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da je vsaka sprememba izvedena v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami, zahtevami varstva pred sevanji, varstva pred požari in varstva pri delu.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da je izvedba spremembe in preizkušanja po opravljeni spremembi v skladu z izvedbenim načrtom spremljanja izvedene spremembe iz 9. točke drugega odstavka 33. člena tega pravilnika in z ustreznimi pisnimi postopki za preizkušanje, ki obravnavajo predmet spremembe SSK.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na podlagi sprememb na opremi pripraviti tudi spremembe vsebine pisnih postopkov, ki so povezani z obratovanjem in morajo postati veljavni hkrati z izvedbo spremembe. Ustrezno izobraževanje ali usposabljanje osebja in morebitne pomembnejše prilagoditve simulatorja, če ta obstaja za ta objekt, morajo biti izvedeni pred uvedbo spremembe.
(6) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da pri spremembah na varnostno pomembnih SSK, pri katerih delno ali v celoti sodelujejo zunanji podizvajalci, izvajanje del odobri in nadzoruje pristojno osebje upravljavca objekta.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora uporabljati verjetnostne varnostne analize v sevalnem ali jedrskem objektu, v katerega varnostno poročilo so vključene te analize, pri varnostnih ocenah sprememb objekta v obsegu, določenem z ustreznimi standardi, in v skladu s tehnično ustreznostjo tovrstnih analiz za konkretne primere. Z verjetnostnimi varnostnimi analizami je treba dopolnjevati deterministični pristop k analizam. Pri tem je treba zagotavljati predvsem ohranitev načela obrambe v globino in ohranitev primernih varnostnih rezerv.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora z verjetnostnimi varnostnimi analizami stalno spremljati skupno tveganje objekta zaradi vseh izvedenih sprememb.
(3) Pri uporabi verjetnostnih varnostnih analiz in pri odločanju na podlagi njihovih izsledkov je treba upoštevati:
1. zbirni vpliv sprememb na objektu, izražen kot sprememba tveganja. Če je objekt jedrska elektrarna, se upošteva sprememba pogostosti poškodbe sredice oziroma pogostosti velikih zgodnjih izpustov,
2. vpliv predlagane spremembe na zapletenost obratovanja, obremenitev osebja in splošno ravnanje glede zagotavljanja varnosti,
3. ravnanje upravljavca pri nadzoru in omejevanju povečanja tveganja pri obratovanju, ob spremembah na objektu, postopkih ali uporabi obratovalnih izkušenj.

(1) Povečanje tveganja zaradi sprememb na objektu ni dovoljeno, razen v izjemnih primerih, pri katerih koristi bistveno presegajo posledice povečanja tveganja.
(2) Vsaka sprememba, zaradi katere se poveča tveganje, se obravnava kot sprememba kategorije 3.
(3) Če je objekt jedrska elektrarna, mora biti povečanje tveganja v vsakem primeru manjše od 5·10(na -7) na leto za pogostost poškodb sredice oziroma manjše od 1·10(na -8) na leto za pogostost zgodnjih velikih izpustov.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je treba za jedrsko elektrarno Krško upoštevati omejitev, da mora biti povečanje tveganja v vsakem primeru manjše od 1·10(na -6) na leto za pogostost poškodb sredice oziroma manjše od 1·10(na -7) na leto za pogostost zgodnjih velikih izpustov.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora dostaviti Upravi seznam izvedenih sprememb kategorije 1, s katerega mora biti razviden vzrok za spremembo, kratek opis in datum izvedbe spremembe.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora najmanj 90 dni pred nameravano izvedbo spremembe kategorije 2 predložiti Upravi poročili o varnostnem presejanju in varnostni oceni, iz katerih morajo biti razvidni:
1. opis spremembe, njenega vpliva na obratovanje ter njene skladnosti z zahtevami zakonodaje in projektnimi osnovami,
2. opis vzroka za spremembo,
3. seznam SSK, na katere bo sprememba vplivala,
4. skladnost spremembe z ustreznimi standardi,
5. predvideni izvedbeni načrt spremembe.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora najmanj 90 dni pred nameravano izvedbo vložiti na Upravi vlogo za odobritev spremembe kategorije 3, ki mora vsebovati:
1. poročili o varnostnem presejanju in varnostni oceni,
2. opis vzroka za spremembo,
3. opis spremembe, njenega vpliva na obratovanje ter njene skladnosti z zahtevami zakonodaje in projektnimi osnovami,
4. dodatno dokumentacijo, ki podpira predlagano spremembo (analize, standarde, druge dokumente), če ni že bila dostavljena Upravi,
5. seznam SSK, na katere bo sprememba vplivala,
6. kopijo dela veljavnega varnostnega poročila, v kateri so označeni predlogi sprememb,
7. strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost,
8. predvideni izvedbeni načrt spremljanja izvedene spremembe iz 9. točke drugega odstavka 33. člena tega pravilnika.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora za spremembe kategorije 2 ali 3, ki so bile podprte z uporabo verjetnostnih varnostnih analiz, predložiti tudi:
1. povzetek izračunanih prispevkov k tveganju, vključno z vmesnimi rezultati in razlago njihovega pomena, ki mora prikazati tudi učinke spremembe na prevladujoča nezgodna zaporedja dogodkov s posebnim poudarkom na morebitnih novih prevladujočih dejavnikov tveganja oziroma na povečanju že obstoječega tveganja,
2. uporabljena merila sprejemljivosti in primerjavo rezultatov z merili sprejemljivosti.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pri spremembah kategorije 2 ali 3, ki so bile podprte z uporabo verjetnostnih varnostnih analiz, razpolagati z:
1. analizo občutljivosti in negotovosti verjetnostnih varnostnih analiz,
2. pregledom sprememb v modelu za verjetnostne varnostne analize, ki so bile narejene pri ocenjevanju predlagane spremembe,
3. oceno predpostavk ter uporabljenih približkov in poenostavitev,
4. opisom SSK, dejavnosti operaterjev in obratovalnih značilnosti objekta, ki so upoštevani pri uporabi verjetnostnih varnostnih analiz, ter opisom njihovih medsebojnih povezav,
5. opisom prepoznanih pomembnih dejavnikov tveganja,
6. dokazi in zaključno oceno tehnične ustreznosti verjetnostnih varnostnih analiz.
(6) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na zahtevo Uprave dati na vpogled vso dokumentacijo, ki je predmet obravnavane spremembe.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora dostaviti Upravi novo revizijo obratovalnih pogojev in omejitev za vsako njihovo spremembo iz četrtega odstavka 36. člena tega pravilnika, v 30 dneh po prejetju odločbe oziroma po opravljeni spremembi, če je bila sprememba obratovalnih omejitev in pogojev ocenjena s kategorijo 1. Nove spremembe morajo biti jasno označene in sledljive.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora:
1. z občasnim varnostnim pregledom sistematično preveriti skupne učinke staranja objekta, učinke sprememb na objektu, obratovalnih izkušenj, tehničnega razvoja, vplive sprememb na lokaciji in vse druge možne vplive na sevalno ali jedrsko varnost ter ugotoviti skladnost s projektnimi osnovami, na podlagi katerih je bilo izdano obratovalno dovoljenje, z veljavnimi mednarodnimi varnostnimi standardi in z mednarodno prakso, tako pa potrditi, da je objekt vsaj tako varen, kakor je bilo predvideno med projektiranjem, in da je še naprej sposoben varno obratovati;
2. pri izvedbi občasnega varnostnega pregleda uporabiti najnovejšo, ustrezno, sistematično in dokumentirano metodologijo, ki temelji na determinističnem, pa tudi verjetnostnem pristopu k analizam in ocenam sevalne in jedrske varnosti;
3. čim prej odpraviti morebitna odstopanja od projekta objekta, ugotovljena med občasnim varnostnim pregledom, upoštevajoč njihovo pomembnost za jedrsko varnost;
4. občasni varnostni pregled uporabiti za preverjanje in ureditev znanja o objektu in procesih ter njegove tehnične dokumentacije;
5. z občasnim varnostnim pregledom ugotoviti in oceniti varnostno pomembnost odstopanj od veljavnih standardov in najboljše mednarodne prakse;
6. izvesti vse primerne in smiselne spremembe, ki izhajajo iz občasnega varnostnega pregleda;
7. občasni varnostni pregled izvesti tako, da se za posamezno vsebino pripravi pisna ocena stanja, ki je dokumentirana in podprta z ustreznimi analizami.
(2) Določbe prejšnjega odstavka tega člena in 45. do 48. člena tega pravilnika se ne uporabljajo za odlagališče z rudarsko in hidrometalurško jalovino.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora najmanj tri leta pred rokom za potrditev poročila o občasnem varnostnem pregledu iz petega odstavka tega člena na Upravo vložiti vlogo za odobritev vsebine, obsega in časovnega načrta izvedbe takega pregleda, ki jih Uprava potrdi z odločbo.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora med izvajanjem občasnega varnostnega pregleda na Upravo dostavljati polletna poročila, s katerimi obvešča o poteku in napredku vseh del tega pregleda.
(3) Poleg poročil o poteku del iz prejšnjega odstavka mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta med izvajanjem občasnega varnostnega pregleda na Upravo dostavljati tematska poročila o pregledu posamezne vsebine tega pregleda. V končni različici teh poročil mora upoštevati priporočila, ki jih Uprava predloži ob pregledu. Tematsko poročilo mora obsegati opis uporabljenih metod za pregled, potek pregleda, vse ugotovitve pregleda in zaključno opisno oceno. V njem morajo biti tudi jasno navedene in utemeljene ugotovljene pomanjkljivosti ter predlagane spremembe in izboljšave za odpravo pomanjkljivosti in doseganje meril sprejemljivosti, postavljenih v vsebini izvedbe občasnega varnostnega pregleda iz prvega odstavka tega člena, standardov in mednarodne prakse.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora opraviti občasni varnostni pregled sevalnega ali jedrskega objekta tako, da vloži vlogo za potrditev poročila o občasnem varnostnem pregledu na Upravo najpozneje devet let in šest mesecev po pridobitvi obratovalnega dovoljenja objekta, če je varnostni pregled prvi občasni varnostni pregled, oziroma najpozneje devet let in šest mesecev po potrditvi poročila o predhodnem občasnem varnostnem pregledu. Poročilo o občasnem varnostnem pregledu mora obsegati povzetek opisov uporabljenih metod, zaključno opisno oceno na podlagi tematskih poročil, načrt izvedbe sprememb in izboljšav na objektu skupaj z utemeljitvami ter v prilogi vse dokumente, ki so sestavni del občasnega varnostnega pregleda. Priloženo mora biti tudi mnenje neodvisnega pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o tem poročilu.
(5) Uprava izda odločbo, s katero potrdi poročilo o občasnem varnostnem pregledu iz prejšnjega odstavka, v šestdesetih dneh po prejemu popolne vloge.
(6) Upravljavec mora izvesti vse spremembe in izboljšave, ki izhajajo iz potrjenega poročila o občasnem varnostnem pregledu, najpozneje pet let po potrditvi tega poročila, samo v izjemnih primerih, ko gre za drage in zapletene spremembe, se ta rok lahko podaljša do osem let po potrditvi poročila.

(1) Obseg in vsebina občasnega varnostnega pregleda, ki sta navedena v vlogi iz prvega odstavka prejšnjega člena, morata biti jasno opredeljena in utemeljena. Pri določanju obsega se mora upoštevati pomembnost za varnost.
(2) Obseg in vsebina občasnega varnostnega pregleda morata biti prilagojena vrsti objekta in pomembnosti posameznih področij za sevalno ali jedrsko varnost, zato je treba pri njuni pripravi uporabiti stopenjski pristop.
(3) V časovnem načrtu izvedbe občasnega varnostnega pregleda iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti navedeni roki za izvedbo posameznih vsebin tega pregleda. Za vsako od omenjenih vsebin morajo biti predlagani tudi način in roki poročanja o izvedbi tega pregleda.
(4) Zasnova obsega in vsebine občasnega varnostnega pregleda sevalnega ali jedrskega objekta je navedena v prilogi 9, ki je sestavni del tega pravilnika.

Načrt sprememb in izboljšav, ki je del poročila o občasnem varnostnem pregledu, mora obsegati podroben opis vsake spremembe in izboljšave ter roke za vsako spremembo ali dejavnost posebej. V načrtu mora biti jasno označeno, iz katere ugotovitve ali priporočila občasnega varnostnega pregleda izhaja sprememba ali izboljšava.

(1) Uprava odredi izvedbo izrednega občasnega varnostnega pregleda sevalnega ali jedrskega objekta v naslednjih primerih:
1. če je ugotovljena tolikšna oslabitev varnostnih pregrad, da je zmanjšana njihova sposobnost zadrževanja radioaktivnih snovi;
2. če je poslabšanje obratovalnih kazalnikov obsežnejše ali dolgotrajno;
3. če je povečana pogostost dogodkov, pomembnih za varnost;
4. če je varnostna kultura poslabšana do te mere, da bi lahko ogrozila sevalno ali jedrsko varnost;
5. če se ponavljajo kršitve obratovalnih pogojev in omejitev;
6. če bi upoštevanje obratovalnih izkušenj drugih sevalnih ali jedrskih objektov ter novih spoznanj o jedrski in sevalni varnosti lahko opazno spremenilo varnost sevalnega ali jedrskega objekta oziroma
7. če razpolaga s pomembnimi dokazi, da je ogrožena sevalna ali jedrska varnost.
(2) Uprava v odločbi, s katero odredi izvedbo izrednega pregleda iz prejšnjega odstavka, določi vsebino, obseg in roke te izvedbe ter način poročanja. Hkrati presodi vpliv na sevalno ali jedrsko varnost in določi začasno spremembo obratovalnega dovoljenja sevalnega ali jedrskega objekta.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta, ki ima verjetnostne varnostne analize vključene v varnostno poročilo, mora Upravo dostaviti vse potrebno za izvedbo samostojnih analiz na Upravi. Dostaviti mora tudi vsako spremembo ali posodobitev modela, podatkovne zbirke ali računalniškega programa.

(1) Verjetnostna varnostna analiza mora vsebovati najmanj:
1. podroben opis uporabljenega matematičnega modela,
2. podatkovno zbirko z opisom,
3. opis vseh analiz in predpostavk,
4. rezultate, ugotovitve in zaključke analize,
5. model in računalniški program, s katerim je modeliranje opravljeno in s katerim je mogoče ponoviti izračune.
(2) Analiza iz prejšnjega odstavka mora temeljiti na realističnem modelu odziva sevalnega ali jedrskega objekta na predpostavljene začetne dogodke z uporabo podatkov, ki kažejo dejanski projekt in pisne postopke za obratovanje objekta, upoštevajoč človeške posege.
(3) Verjetnostna varnostna analiza mora vključevati:
1. vsa pomembna stanja objekta; za jedrsko elektrarno so to predvsem stanja od menjave goriva in obratovanja pri nizki moči do obratovanja pri polni moči,
2. vse primerne začetne dogodke in možne nevarnosti, vključno s požarom, poplavami, neugodnimi vremenskimi razmerami in potresi,
3. vse primerne odvisnosti, vključno s funkcionalnimi odvisnostmi zaradi enakih pogojev okolja in odvisnosti zaradi drugih skupnih vzrokov,
4. analizo negotovosti in analize občutljivosti pri verjetnostni varnostni analizi prvega nivoja ter analizo občutljivosti ali analize negotovosti pri verjetnostni varnostni analizi drugega nivoja,
5. analize zanesljivosti človeškega dejavnika, upoštevajoč dejavnike, ki lahko vplivajo na delo operaterjev in drugega osebja v vseh analiziranih stanjih elektrarne.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora verjetnostno varnostno analizo iz prvega odstavka prejšnjega člena:
1. izdelati, dokumentirati in vzdrževati v skladu s svojim programom zagotavljanja kakovosti,
2. ob vsaki uporabi razumeti in prepoznati ter upoštevati njene omejitve,
3. izdelati in vzdrževati v skladu z najnaprednejšimi svetovnimi standardi in smernicami ter najboljšo svetovno prakso,
4. redno dopolnjevati tako, da kaže dejansko stanje objekta in podatke o obratovalnih izkušnjah,
5. dopolnjevati, če se spremenijo projekt ali pisni postopki za obratovanje objekta ali če upravljavec zve za nov pomemben dejavnik tveganja, ki ni zajet v modelu,
6. podpirati z vzdrževanjem podatkovne zbirke o zanesljivosti in razpoložljivosti komponent, pogostosti začetnih dogodkov in verjetnosti človeških napak.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pri vsaki uporabi verjetnostnih varnostnih analiz razumeti, prepoznati in upoštevati njihove omejitve. Na podlagi omejitev mora tudi presojati o primernosti uporabe teh analiz.
(2) Pri uporabi verjetnostnih varnostnih analiz za preverjanje ali vrednotenje sprememb nadzornih pregledov, preizkušanj in dovoljenega časa za nerazpoložljivost SSK mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta vključiti v analizo vse možne vplive in pogoje, vključno s stanji SSK in vseh varnostnih funkcij.
(3) Poleg rezultatov verjetnostnih varnostnih analiz je treba upoštevati tudi:
1. vzdrževanje načela obrambe v globino,
2. ohranjanje zadostnih varnostnih rezerv in
3. negotovost teh rezultatov.

(1) Upravljavec jedrske elektrarne mora verjetnostne varnostne analize uporabljati:
1. v delovnih procesih, povezanih s sevalno ali jedrsko varnostjo. Določiti mora vlogo teh analiz pri sprejemanju vseh odločitev, povezanih z varnostjo;
2. za prepoznavanje potreb po spremembah na objektu in v pisnih postopkih za njegovo obratovanje, vključno s prepoznavanjem potreb za obvladovanje težkih nesreč. Tako mora zmanjševati tveganje zaradi obratovanja objekta;
3. pri ocenjevanju tveganja zaradi obratovanja objekta, zato da bi prepoznal in dokazoval:
– uravnoteženost in skladnost projektnih osnov objekta s projektnimi načeli,
– stabilnost in predvidljivost odziva objekta na manjše spremembe, tako da majhne spremembe parametrov ne povzročijo nenadzorovanega odziva objekta in njegovih sistemov,
– primernost sprememb v objektu glede na spremembo tveganja, ki jo povzročijo,
– upravičenost sprememb obratovalnih pogojev in omejitev,
– spremembe pisnih postopkov za obratovanje objekta,
– varnostno pomembnost obratovalnih dogodkov.
(2) Rezultati verjetnostnih varnostnih analiz se morajo v jedrskih elektrarnah uporabljati pri:
1. preverjanju vsebine programov vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK iz 18. člena tega pravilnika, v katere morajo biti vključeni vsi pomembni dejavniki tveganja;
2. razvoju in preverjanju programa strokovnega usposabljanja delavcev, vključno z usposabljanjem operaterjev v komandni sobi na simulatorju jedrske elektrarne.

(1) Navodila ob nezgodi morajo biti izdelana tako, da vodijo k ponovni vzpostavitvi varnostnih funkcij oziroma njihovi nadomestitvi, če pa je objekt jedrska elektrarna ali raziskovalni reaktor, tudi k izvedbi dejavnosti, ki preprečujejo poškodbo sredice.
(2) Navodila ob nezgodi morajo temeljiti na simptomih ali kombinaciji simptomov in prepoznanih dogodkov.
(3) Navodila ob nezgodi za jedrske elektrarne morajo v delu, nanašajočem se na dogodke, ki jih projektni dogodki ne zajemajo, temeljiti na ukrepanju na podlagi simptomov in biti zasnovana kot smernice za obvladovanje težkih nesreč.
(4) Navodila ob nezgodi morajo biti pripravljena sistematično ter podprta z za ta namen izvedenimi realističnimi in za dani objekt posebnimi analizami. Biti morajo skladna z drugimi navodili za obratovanje.
(5) Navodila ob nezgodi morajo omogočiti operaterju hitro prepoznavanje dogodkov in njihovo obvladovanje. Jasno mora biti določeno, kdaj je treba začeti uporabljati posamezno navodilo oziroma ga prenehati uporabljati. Operater ne sme imeti težav pri prehajanju z enega navodila na drugo ali na smernice za obvladovanje težkih nesreč.

(1) Smernice za obvladovanje težkih nesreč so namenjene obvladovanju posledic teh nesreč, če se sredica poškoduje kljub ukrepom v skladu z navodili ob nezgodi.
(2) Smernice za obvladovanje težkih nesreč morajo vsebovati opis strategije za obvladovanje scenarijev teh nesreč, kakršne izhajajo iz analiz težkih nesreč.

(1) Navodila ob nezgodi iz 54. člena tega pravilnika in smernice za obvladovanje težkih nesreč iz prejšnjega člena morajo biti preverjeni in preizkušeni kar najbolj praktično mogoče v razmerah, v kakršnih se bodo tudi uporabljali, da se zagotovi njihova postopkovna in tehnična ustreznost za dani sevalni ali jedrski objekt in skladnost z okoljem, v katerem se bodo uporabljali.
(2) Način preverjanja in preizkušanja navodil ob nezgodi in smernic za obvladovanje težkih nesreč mora biti dokumentiran. Med preverjanjem in preizkušanjem se morajo presoditi tudi vplivi človeškega dejavnika. Preizkušanje mora temeljiti na simulaciji značilnih dogodkov, pri čemer se mora, kjer je to mogoče, uporabiti simulator.

Z vzdrževanjem in posodabljanjem navodil ob nezgodi in smernic za obvladovanje težkih nesreč mora upravljavec jedrskega ali sevalnega objekta zagotoviti, da navodila in smernice vedno ustrezajo svojemu namenu.

(1) Člani organizacije za obvladovaje izrednega dogodka morajo imeti redne vaje in usposabljanja, tudi z uporabo simulatorja, kadar je to izvedljivo in tehnično mogoče za nekatere scenarije.
(2) V jedrskih elektrarnah se mora izvajati tudi usposabljanje za prehod z navodil ob nezgodi na smernice za obvladovanje težkih nesreč.
(3) V jedrskih elektrarnah je treba načrtovati tiste ukrepe, ki so predvideni v smernicah za obvladovanje težkih nesreč in ki so nujni za vzpostavitev potrebnih varnostnih funkcij, ter se zanje redno usposabljati.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotavljati načrtovanje in vzdrževanje pripravljenosti objekta za morebitni izredni dogodek, ki obsega:
– načrt zaščite in reševanja z izvedbenimi postopki,
– organizacijo za obvladovanje izrednega dogodka,
– prostore in opremo za obvladovanje izrednega dogodka, vključno s komunikacijskimi sredstvi,
– usposabljanje za obvladovanje izrednega dogodka in preizkušanje pripravljenosti.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti ukrepe za njegov učinkoviti odziv na dogodke, ki zahtevajo zaščitne ukrepe na lokaciji objekta, in sicer za:
1. vzpostavitev nadzora po kakršnem koli izrednem dogodku, vključno z dogodki, ki so posledica kombinacij jedrskega in nejedrskega tveganja;
2. preprečitev in omilitev posledic dogodkov iz prejšnje alineje;
3. sodelovanje z zunanjimi organizacijami pri preprečevanju škodljivih vplivov za zaposlene in prebivalstvo.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora izdelati načrt zaščite in reševanja ter zagotoviti potrebno organiziranost za ravnanje ob izrednem dogodku z jasno določenimi odgovornostmi in pristojnostmi osebja (v nadaljnjem besedilu: organizacija za obvladovanje izrednega dogodka). Zagotoviti mora vse potrebno za uskladitev dejavnosti ob izrednem dogodku v objektu in za sodelovanje z zunanjimi organizacijami ves čas trajanja izrednega dogodka.
(2) Načrt zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka mora biti usklajen z državnim načrtom, ki ureja zaščito in reševanje ob jedrski nesreči ter z načrti drugih sodelujočih organizacij.
(3) Z načrtom zaščite in reševanja iz prvega odstavka tega člena morajo biti usklajeni načrti dejavnosti podpornih organizacij, interni dokumenti upravljavca in drugi načrti sevalnega ali jedrskega objekta (npr. načrt fizičnega varovanja, požarni načrt).

(1) Načrt zaščite in reševanja iz prejšnjega člena mora poleg zahtev, ki jih predpisuje zakon, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zagotoviti:
1. hitro prepoznavanje in razvrstitev izrednega dogodka v stopnjo nevarnosti glede na možne posledice in potreben obseg intervencijskega ukrepanja,
2. organiziranost za obvladovanje izrednega dogodka z jasno določenimi odgovornostmi in pristojnostmi osebja,
3. pravočasno sporočanje in alarmiranje osebja organizacije za obvladovanje izrednega dogodka,
4. varnost vseh ljudi na lokaciji objekta, vključno z zaščito osebja iz organizacije za obvladovanje izrednega dogodka,
5. obveščanje pristojnih državnih organov in javnosti, kar vključuje tudi pravočasno sporočanje in nadaljnje zagotavljanje podatkov,
6. ocenjevanje tehničnega stanja objekta in radioloških razmer na lokaciji objekta in v njegovi okolici,
7. zagotavljanje podatkov za preračun operativnih intervencijskih nivojev,
8. predlaganje takojšnih zaščitnih ukrepov v okolju zaradi posledic izrednega dogodka,
9. spremljanje radioaktivnih izpustov,
10. oskrbo in prvo pomoč za kontaminirane ali čezmerno obsevane delavce in druge ljudi z območja lokacije sevalnega ali jedrskega objekta,
11. upravljanje objekta, nadzor in izvajanje intervencijskih korektivnih ukrepov in sprememb,
12. zagotovila zunanjih organizacij, da bodo dajale podporo in pomoč upravljavcu sevalnega ali jedrskega objekta pri obvladovanju izrednega dogodka,
13. gašenje požara in izvajanje korektivnih ukrepov.
(2) Načrt zaščite in reševanja sevalnega ali jedrskega objekta mora upoštevati vse vrste izrednih dogodkov, za jedrske elektrarne pa vključno s težkimi nesrečami, za katere je še smiselno načrtovanje pripravljenosti.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti:
1. stalno prisotnost v objektu oziroma za objekte, ki niso jedrska elektrarna, dosegljivost osebja s pristojnostjo in odgovornostjo za razvrstitev in razglasitev izrednega dogodka ter za takojšnje izvajanje načrta zaščite in reševanja;
2. zadosti usposobljenega osebja za prevzem delovnih mest v organizaciji za obvladovanje izrednega dogodka objekta takoj po razglasitvi začetka tega dogodka;
3. potrebno tehnično pomoč za osebje, ki upravlja objekt;
4. razpoložljivost ustreznih služb za omejitev posledic izrednega dogodka, npr. službe za varstvo pred sevanji, vzdrževalcev, požarne zaščite in drugih;
5. takojšnje opozarjanje zunanjih institucij in pogodbenih podpornih organizacij (policije, zdravstvene službe, zunanje gasilske službe ipd.);
6. pošiljanje začetnega in nadaljnjih obvestil o dogodku centrom obveščanja;
7. sodelovanje pri obveščanju javnosti in izdelavi priporočil o zaščitnih ukrepih za prebivalstvo, če so potrebni.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imensko določiti vodilno in drugo osebje ter njegove pristojnosti v vseh organizacijah in službah, ki sodelujejo pri izvajanju nalog v načrtu zaščite in reševanja.

(1) Upravljavec jedrske elektrarne mora poleg zahtev iz prejšnjega člena zagotoviti:
1. ustrezne zmogljivosti, vključno z zunanjim podpornim centrom, ki je namenjen vodenju celovitega odziva upravljavca jedrske elektrarne na izredni dogodek. Tak center mora imeti zmogljivosti, ki so namenjene koordinaciji radiološkega monitoringa, presoji stanja v okolici elektrarne, izdelavi priporočil za zaščitne ukrepe in koordinaciji dejavnosti z zunanjimi organizacijami;
2. tehnični podporni center za osebje za obvladovanje izrednega dogodka. Center mora imeti na voljo vse pomembne podatke o stanju jedrske elektrarne ter o radiološkem stanju v njej in njeni okolici. Imeti mora možnost komunikacije s komandno sobo in morebitno pomožno komandno sobo ter drugimi pomembnimi mesti v jedrski elektrarni, pa tudi z organizacijami za izvajanje načrta zaščite in reševanja v jedrski elektrarni in zunaj nje;
3. prostore, ki se uporabljajo pri izvajanju načrta zaščite in reševanja ter morajo biti primerno umeščeni in zaščiteni za zagotovitev nadzora nad izpostavljenostjo osebja. Z ustreznimi ukrepi je treba zagotoviti zaščito osebja pred tveganjem zaradi posledic nesreč, tudi če dogodek in odpravljanje njegovih posledic trajata dlje časa;
4. inštrumente, orodje, opremo, dokumentacijo in sisteme za komunikacijo, ki se uporabljajo ob izrednem dogodku. Biti morajo vedno na razpolago, z rednim preizkušanjem in vzdrževanjem pa je treba ohranjati njihovo operabilnost in ustreznost podporne dokumentacije. Shranjeni morajo biti na takšnem mestu in tako, da morebitna nesreča nanje nima nezaželenega vpliva.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta, ki ni jedrska elektrarna, mora v načrtu zaščite in reševanja zagotoviti smiselno podobne zmogljivosti kakor v prejšnjem odstavku, vendar prilagojene značilnostim in tveganju tega objekta.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora določiti znanje, veščine in sposobnosti, ki jih potrebuje osebje za izvajanje svojih nalog ob izrednem dogodku.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti predhodno obveščanje osebja in drugih ljudi na lokaciji objekta o dejavnostih, ki bi se izvedle ob izrednem dogodku.
(3) Usposabljanje osebja, ki sodeluje pri obvladovanju izrednega dogodka, mora obsegati osnovno usposabljanje o načrtu zaščite in reševanja objekta ter nadaljevalno obnovitveno usposabljanje v časovnih zaporedjih, s katerimi se zagotovi ohranjanje potrebnega znanja. Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da osebje opravi načrtovano usposabljanje.
(4) Upravljavec jedrske elektrarne mora najmanj enkrat na leto preveriti načrt zaščite in reševanja z izvedbo vaje. Vaja mora vključevati čim več zunanjih organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi načrta zaščite in reševanja.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta, ki ni jedrska elektrarna, mora preverjati načrt zaščite in reševanja z izvajanjem rednih vaj s smiselno uporabo določbe prejšnjega odstavka s pogostostjo, ki je primerna značilnostim in tveganju tega objekta.
(6) Vaje za morebitni izredni dogodek morajo biti sistematično ovrednotene. Pridobljene izkušnje morajo biti uporabljene za pregled in posodobitev načrta zaščite in reševanja.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vnaprej obvestiti prebivalstvo, za katero so v načrtu zaščite in reševanja predvideni takojšnji zaščitni ukrepi, o njim namenjenih zdravstvenih in zaščitnih ukrepih ter o tem, kako naj ravna v takšnih primerih.
(2) Poslane informacije morajo vsebovati vsaj:
1. osnovna dejstva o radioaktivnosti ter njenih učinkih na ljudi in okolje;
2. različne vrste primerov radioloških izrednih dogodkov ter njihove posledice za prebivalstvo in okolje;
3. predvidene zaščitne ukrepe za prebivalstvo v primeru radiološkega izrednega dogodka;
4. informacije o ravnanju prebivalcev ob radiološkem izrednem dogodku.
(3) Prebivalstvu iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti informacije brez posebne zahteve.
(4) Informacije iz drugega odstavka tega člena je treba dopolnjevati najmanj enkrat na tri leta in kadar koli se zgodijo pomembne spremembe glede predvidenih ukrepov. Te informacije morajo biti vedno na razpolago javnosti.
(5) Ob nastopu radiološkega izrednega dogodka mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta brez odlašanja pripraviti informacije za prizadeto prebivalstvo o dejstvih glede izrednega dogodka, o ukrepih za obvladovanje dogodka in po potrebi o sprejetih zaščitnih ukrepih.

(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vsem tistim, ki niso delavci tega objekta oziroma niso vključeni v dejavnosti tega objekta, vendar bi bili lahko vključeni v organizacijo za obvladovanje izrednega dogodka, dati ustrezne in redno obnovljene informacije o tveganju takšnega posredovanja za njihovo zdravje in o preventivnih ukrepih, ki jih je v takšnem primeru treba izvesti. Te informacije morajo upoštevati vrsto možnih primerov radioloških izrednih ukrepov.
(2) Takoj po nastopu izrednega dogodka je treba informacije iz prejšnjega odstavka ustrezno dopolniti glede na posebne okoliščine tega dogodka.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora uskladiti obratovanje svojega objekta s tem pravilnikom najpozneje v 12 mesecih po začetku veljavnosti tega pravilnika.

(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena Uprava v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika izda odločbo, v kateri uskladi veljavni način in obseg poročanja z določbami tega pravilnika za jedrsko elektrarno Krško.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega člena mora upravljavec jedrske elektrarne Krško uskladiti verjetnostne varnostne analize z določbami 1. in 4. točke tretjega odstavka 50. člena in 53. člena tega pravilnika, ko bodo uveljavljeni mednarodna praksa in standardi na tem področju.
(3) Ne glede na četrti odstavek 45. člena tega pravilnika je rok za vložitev vloge za potrditev drugega poročila o občasnem varnostnem pregledu za jedrsko elektrarno Krško 15. december 2013.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o načinu in rokih, v katerih so strokovne organizacije združenega dela, pooblaščene za dela in naloge s področja jedrske varnosti, in organizacije združenega dela, ki upravljajo z jedrskimi objekti in napravami, dolžne voditi evidenco, poročati republiškemu energetskemu inšpektoratu ter o načinu medsebojnega informiranja (Uradni list SRS, št. 12/81 in Uradni list RS, št. 67/02 – ZVISJV).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.