Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. oktobra 2009.

V Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US in 64/08) se za 11. členom doda nov 11.a člen, ki se glasi:

Samostojni visokošolski zavodi se združujejo v Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega pomena.
Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov postane reprezentativna, ko je v njej združenih najmanj 70 odstotkov vseh samostojnih visokošolskih zavodov.«.

Tretji odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pred sprejemom akta o ustanovitvi si mora ustanovitelj pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pridobiti odločbo o akreditaciji visokošolskega zavoda.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Visokošolski zavod si mora pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu najmanj vsakih sedem let pridobiti odločbo o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda. Šteje se, da veljavnost akreditacije poteče z zaključkom študijskega leta, v katerem se izteče obdobje podeljene akreditacije.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Vlogo za podaljšanje akreditacije mora visokošolski zavod vložiti najmanj leto dni pred potekom obdobja veljavnosti akreditacije. Če visokošolski zavod vloži vlogo v roku iz prejšnjega stavka, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pa o njej do izteka obdobja veljavnosti akreditacije ne odloči, se šteje, da je akreditacija veljavna do dokončnosti nove odločbe o podaljšanju akreditacije.«.

Peti odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V razvid visokošolskih zavodov se vpiše tudi odločitev Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu glede podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda in študijskega programa.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Če so bile ob podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa ugotovljene pomanjkljivosti, ki v določenem roku niso bile odpravljene in zato visokošolskemu zavodu ali študijskemu programu akreditacija ni bila podaljšana, se začne postopek za izbris iz razvida visokošolskih zavodov.«.

Drugi odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod mora študijski program akreditirati pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, in sicer najmanj vsakih sedem let. Šteje se, da veljavnost akreditacije poteče z zaključkom študijskega leta, v katerem se izteče obdobje podeljene akreditacije.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Vlogo za podaljšanje akreditacije mora visokošolski zavod vložiti najmanj leto dni pred potekom obdobja veljavnosti akreditacije. Če visokošolski zavod vloži vlogo v roku iz prejšnjega stavka, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pa o njej do izteka obdobja veljavnosti akreditacije ne odloči, se šteje, da je akreditacija veljavna do dokončnosti nove odločbe o podaljšanju akreditacije.«.
Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.
Prvi stavek v novem četrtem odstavku se spremeni tako, da se glasi: »Z akreditacijo pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu študijski programi postanejo javnoveljavni.«.
Drugi stavek v novem šestem odstavku se spremeni tako, da se glasi: »Programi morajo biti priglašeni Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu in vpisani v razvid visokošolskih zavodov pri ministrstvu, pristojnem za visoko šolstvo.«.
Novi sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu prizna javnoveljavnost tudi študijskim programom, akreditiranim v drugih državah, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.«.

Tretji stavek v drugem odstavku 32.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Sestavine obrazca določi minister, pristojen za visoko šolstvo, na predlog Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.«.

V devetem odstavku 33. člena se črta besedilo », ki ga sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo«.

V drugem odstavku 33.b člena se besedilo »Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo« nadomesti z besedilom »Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu«.

Za 33.b členom se doda nov 33.c člen, ki se glasi:

Visokošolsko transnacionalno izobraževanje po tem zakonu so vse oblike in načini visokošolskega izobraževanja, pri katerem se javnoveljavni študijski program v celoti ali njegovi posamezni deli izvajajo v drugi državi, kot je sedež nosilca visokošolskega študijskega programa.
Visokošolsko transnacionalno izobraževanje v Republiki Sloveniji se lahko izvaja ali organizira na podlagi pogodbe med visokošolskim zavodom, ki je akreditiran v Republiki Sloveniji, in tujim visokošolskim zavodom, ki izvaja javnoveljavne študijske programe in izdaja javne listine v državi, kjer je ustanovljen.
Visokošolski zavodi, akreditirani v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom, lahko izvajajo visokošolsko transnacionalno izobraževanje v tujini na podlagi pogodbe z ustreznim visokošolskim zavodom v tujini in podeljujejo slovensko javno listino.
Podrobnejše pogoje, načine in oblike visokošolskega transnacionalnega izobraževanja ter obvezne sestavine pogodbe za izvajanje visokošolskega transnacionalnega izobraževanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena določi Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. K pogodbi iz drugega in tretjega odstavka tega člena je pred začetkom izvajanja visokošolskega transnacionalnega izobraževanja potrebno pridobiti soglasje Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.«.

V 39. členu se besedilo »Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo« nadomesti z besedilom »Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu«.

V 40. členu se na koncu drugega odstavka doda besedilo: »V njem se lahko objavijo tudi razpisi samostojnih visokošolskih zavodov, ki izvajajo dodiplomske študijske programe z javno veljavnostjo brez koncesije.«.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

Vlada Republike Slovenije ustanovi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo kot posvetovalni organ (v nadaljnjem besedilu: Svet za visoko šolstvo).
Svet za visoko šolstvo uredi način svojega dela s poslovnikom.«.

49. člen se spremeni, tako da se glasi:

Svet za visoko šolstvo opravlja naslednje naloge:
– svetuje pri strokovnih izhodiščih in oblikovanju nacionalnega programa visokega šolstva,
– svetuje pri pripravi in spreminjanju visokošolske zakonodaje,
– svetuje pri načrtovanju razvoja visokega šolstva,
– daje mnenje k nacionalnemu ogrodju kvalifikacij,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Svet za visoko šolstvo pri svojem delu sodeluje s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti in tehnologije in Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Administrativno-tehnične naloge za Svet za visoko šolstvo opravlja ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, ki zagotavlja tudi sredstva za njegovo delovanje.«.

50. člen se spremeni tako, da se glasi:

Svet za visoko šolstvo ima predsednika in 23 članov. Sestavljajo ga strokovnjaki s področja visokega šolstva ter znanosti in tehnologije, gospodarstva, predstavniki študentov visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol ter socialnih partnerjev. Njegovi člani so tudi štirje rektorji univerz, ki jih izbere rektorska konferenca, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik sveta Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu ter predsednik Inženirske akademije Slovenije.
Svet za visoko šolstvo mora biti sestavljen tako, da se zagotovi zastopanost večine študijskih in večine znanstveno-raziskovalnih področij.
Predsednika in 16 članov imenuje Vlada Republike Slovenije, od tega:
– dva visokošolska učitelja oziroma znanstvena delavca izmed kandidatov, ki jih predlagajo visokošolski zavodi,
– dva visokošolska učitelja oziroma znanstvena delavca izmed kandidatov, ki jih predlagajo javni raziskovalni zavodi,
– enega izmed članov iz razreda umetnosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti izmed kandidatov, ki jih predlaga Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
– dva predstavnika zaposlenih na visokošolskih ali raziskovalnih zavodih, izmed kandidatov, ki jih predlagajo reprezentativni sindikati na področju visokega šolstva,
– enega predstavnika višjih strokovnih šol izmed kandidatov, ki jih predlaga reprezentativno združenje višjih strokovnih šol,
– štiri predstavnike gospodarstva izmed kandidatov, ki jih predlagajo reprezentativna združenja delodajalcev,
– štiri predstavnike študentov, od teh je en študent višjih strokovnih šol, izmed kandidatov, ki jih predlaga reprezentativna organizacija študentov v sodelovanju s študentskimi sveti.
Mandat predsednika in članov Sveta za visoko šolstvo traja štiri leta, mandat predstavnikov študentov pa dve leti. Mandat študentu predčasno preneha, če izgubi status študenta.«.

50.a, 50.b, 50.c in 51. člen se črtajo.

Za 51. členom se doda novo poglavje, ki se glasi:

Republika Slovenija ustanovi Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) kot osebo javnega prava za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ter za razvojno in svetovalno delo na področju, za katerega je ustanovljena.
Ustanovitveni akt, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, sprejme Vlada Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije izvaja ustanoviteljske pravice v imenu Republike Slovenije. V ustanovitvenem aktu se določijo:
– ime in sedež agencije,
– namen agencije,
– naloge oziroma dejavnosti agencije,
– sestava organov agencije ter število in mandatna doba članov teh organov,
– pristojnosti organov agencije,
– razmerja agencije do ustanovitelja,
– razmerja agencije do drugih subjektov,
– sredstva, ki jih ustanovitelj namenja za ustanovitev in začetek dela agencije,
– način financiranja agencije,
– odgovornost ustanovitelja za obveznosti agencije,
– druga vprašanja, pomembna za ustanovitev in delovanje agencije,
– druga vprašanja, za katera ta ali drug zakon določa, da morajo biti urejena v ustanovitvenem aktu.
Pri svojem delovanju je agencija samostojna in neodvisna. Zavezujejo jo načela strokovnosti, nepristranosti, zakonitosti in politične nevtralnosti.
Agencija je neposredni nevladni proračunski uporabnik.
Agencija po javnem pooblastilu na podlagi tega zakona ureja pravna razmerja in odloča v posamičnih stvareh. Pri izvajanju teh nalog agencija izdaja:
– splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije,
– posamične upravne akte za odločanje v posamičnih javnopravnih stvareh.
Če s tem zakonom ni določeno drugače, agencija o posamičnih pravicah in zahtevkih strank odloča po postopku, določenem z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

Agencija ima naslednje naloge:
– skrbi za delovanje sistema zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu in višjem strokovnem izobraževanju,
– določi postopke in merila za zunanje evalvacije in akreditacije ter druga merila in predpise,
– določi minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih,
– izvaja zunanje evalvacije visokošolskih zavodov ter študijskih programov in višjih strokovnih šol,
– izvaja akreditacije visokošolskih zavodov ter študijskih programov,
– izdaja soglasja k preoblikovanju visokošolskih zavodov in k spremembam študijskih programov,
– vzpostavi in posodablja register strokovnjakov,
– imenuje skupine strokovnjakov za zunanje evalvacije in akreditacije ter organizira in sodeluje pri njihovem izobraževanju,
– javno objavlja odločitve agencije, evalvacijska poročila, letna evalvacijska in akreditacijska poročila ter analize agencije, ki morajo biti transparentne in dostopne,
– vodi javno dostopno evidenco akreditiranih visokošolskih zavodov in študijskih programov,
– sodeluje z visokošolskimi zavodi in višjimi strokovnimi šolami, jim svetuje in spodbuja izvajanje samoevalvacij,
– sodeluje z mednarodnimi institucijami ali organi za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva,
– skrbi za skladnost delovanja agencije z evropskimi smernicami in mednarodnimi načeli na področju zagotavljanja kakovosti,
– zbira in analizira poročila o samoevalvacijah in zunanjih evalvacijah visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol,
– opravlja razvojne naloge na področju, za katerega je ustanovljena,
– opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in ustanovitvenim aktom.

Organi agencije so: svet agencije, direktor in pritožbena komisija.

Svet agencije je najvišji organ odločanja agencije.
Člani sveta agencije delujejo strokovno, samostojno in neodvisno ter pri svojem delovanju niso vezani na sklepe, stališča in navodila institucij, ki so jih imenovale, ali drugih institucij.
Člani sveta agencije pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev upoštevajo načela preprečevanja konflikta interesov in načela nepristranosti. V ta namen podpišejo posebno izjavo, s katero se zavežejo k spoštovanju načel, določenih v tem členu.
Svet agencije sestavlja 11 članov:
– tri člane imenuje rektorska konferenca,
– enega člana imenuje reprezentativno združenje samostojnih visokošolskih zavodov,
– enega člana imenuje reprezentativno združenje višjih strokovnih šol,
– dva člana študenta imenuje reprezentativna organizacija študentov v sodelovanju s študentskimi sveti,
– enega člana imenujejo reprezentativna združenja delodajalcev po dogovoru,
– enega člana imenujejo reprezentativni sindikati na področju visokega šolstva po dogovoru,
– dva člana imenuje Vlada Republike Slovenije na podlagi javnega poziva, in sicer enega izmed strokovnjakov na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v njem, ki študirajo ali delajo v Republiki Sloveniji, ter enega izmed strokovnjakov na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v njem, ki študirajo ali delajo v tujini.
Svet agencije se konstituira in lahko prične z delom, ko je imenovanih vsaj šest članov.
Mandat članov sveta agencije traja šest let, mandat predstavnikov študentov pa dve leti. Mandat študentu predčasno preneha, če izgubi status študenta. Posamezni član je lahko ponovno imenovan, toda le največ dvakrat zaporedoma. Predsednika sveta agencije in njegovega namestnika izvolijo člani izmed sebe.
Za člana sveta agencije ne morejo biti imenovani rektorji in prorektorji univerz, dekani, člani senatov univerz, njihovih članic ali samostojnih visokošolskih zavodov in direktorji članic univerz in drugih samostojnih visokošolskih zavodov ali drugih organizacij z dejavnostjo visokošolskega izobraževanja ter ravnatelji oziroma direktorji višjih strokovnih šol.
Člana sveta agencije se predčasno razreši, če:
– se ne udeleži petih sej sveta agencije,
– predloži izjavo o odstopu,
– ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.
V primerih iz prejšnjega odstavka predsednik sveta agencije pozove institucijo, ki je tega člana imenovala, da imenuje novega člana. Z imenovanjem novega člana je dotedanji član razrešen. Mandat novega člana traja do izteka mandata člana, ki ga je nadomestil.
Člani sveta agencije se ob pričetku svojega mandata udeležijo strokovnega usposabljanja s področja dela sveta agencije, ki ga organizira agencija.
Naloge sveta agencije so:
– imenuje in razrešuje direktorja agencije,
– imenuje in razrešuje člane pritožbene komisije in njihove namestnike,
– določi postopke in merila za zunanje evalvacije in akreditacije, ECTS ter druga merila,
– določi postopke in merila za zunanje evalvacije višjih strokovnih šol,
– določi minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih,
– odloča o akreditacijah visokošolskih zavodov in daje soglasje k preoblikovanju visokošolskih zavodov,
– odloča o akreditacijah študijskih programov in daje soglasje k spremembam študijskih programov,
– določi merila za uvrstitev strokovnjakov v register strokovnjakov za zunanje evalvacije in akreditacije,
– imenuje skupine strokovnjakov za zunanje evalvacije in akreditacije,
– določi postopke in merila za zagotavljanje kakovosti delovanja agencije ter zunanjo evalvacijo agencije skladno z evropskimi standardi,
– določa obvezne sestavine in daje soglasje k pogodbi iz drugega in tretjega odstavka 33.c člena tega zakona,
– določi druge oblike in pogoje visokošolskega transnacionalnega izobraževanja,
– spremlja evropske smernice in mednarodna načela na področju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu,
– sodeluje pri pripravi predloga finančnega načrta agencije in daje soglasje k načrtu dela ter poročilu o delu in poslovanju,
– opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in ustanovitvenim aktom.
Svet agencije sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.

Direktorja imenuje in razrešuje svet agencije na podlagi javnega natečaja v skladu s pogoji in merili, določenimi s tem zakonom. Direktor je imenovan za dobo petih let in je lahko ponovno imenovan.
Za direktorja agencije je lahko imenovana oseba, ki:
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu s tem zakonom oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje,
– ima najmanj deset let delovnih izkušenj skladno z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev,
– ima izkušnje na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu,
– izkazuje znanje angleškega jezika na višji ravni,
– ima vodstvene izkušnje,
– ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.
Če direktorju preneha funkcija, svet agencije imenuje vršilca dolžnosti direktorja brez javnega natečaja do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev.
Direktorja se predčasno razreši:
– če tako zahteva sam,
– če ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje,
– če stori dejanje, ki je v zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev, določeno kot hujša disciplinska kršitev,
– če svoje delo opravlja nevestno, nestrokovno ali se izkaže, da po delovnih in strokovnih kvalitetah ni primeren za opravljanje dela na položaju direktorja,
– če agencija ne dosega zadovoljivih delovnih rezultatov oziroma če pri njenem delu prihaja do ponavljajočih se napak ali do težje napake.
Naloge direktorja so naslednje:
– organizira in vodi delo ter poslovanje agencije,
– predstavlja in zastopa agencijo,
– skrbi za izvajanje sklepov sveta agencije,
– posreduje splošne akte iz prve alinee petega odstavka 51.e člena tega zakona v objavo v Uradni list Republike Slovenije,
– zagotavlja, da agencija posluje v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in splošnimi akti agencije,
– sprejema splošne akte, ki urejajo poslovanje in delo agencije, za katere ni pristojen drug organ po tem zakonu ali ustanovitvenem aktu,
– pripravi predlog finančnega načrta agencije v sodelovanju s svetom agencije,
– sprejema načrt dela agencije, h kateremu si mora pridobiti soglasje sveta agencije,
– pripravi poročilo o delu in poslovanju agencije, h kateremu si mora pridobiti soglasje sveta agencije,
– skrbi za materialno in finančno poslovanje agencije,
– odloča o delovnopravnih pravicah zaposlenih,
– sprejema akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,
– opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in ustanovitvenim aktom.
Poročilo o delu in poslovanju agencije direktor posreduje enkrat letno ustanovitelju, in sicer najpozneje do 31. maja za preteklo leto.

Pritožbeno komisijo imenuje svet agencije na podlagi javnega poziva. Pritožbeno komisijo sestavljajo trije člani, vsak član ima svojega namestnika. Člani izmed sebe imenujejo predsednika in namestnika predsednika. Namestnik nadomesti člana v postopkih odločanja v primeru njegove odsotnosti oziroma izločitve.
Za člana komisije in njegovega namestnika je lahko imenovana oseba, ki:
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu s tem zakonom oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje,
– ima opravljen pravniški državni izpit in
– ima vsaj deset let delovnih izkušenj, od tega vsaj pet let na sodišču.
Mandat predsednika in članov ter njihovih namestnikov traja štiri leta. Posamezni član oziroma njegov namestnik je lahko ponovno imenovan, toda le največ dvakrat zaporedoma.
Član oziroma namestnik člana pritožbene komisije je predčasno razrešen, če predloži izjavo o odstopu.
V primerih iz prejšnjega odstavka svet agencije imenuje novega člana oziroma namestnika skladno s tem členom. Z imenovanjem novega člana oziroma namestnika je dotedanji član oziroma namestnik razrešen. Mandat novega člana oziroma namestnika traja do izteka mandata člana oziroma namestnika, ki ga je nadomestil.
Pritožbena komisija sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.

Pritožbena komisija odloča o pritožbah zoper odločitve sveta agencije v postopkih akreditacij visokošolskih zavodov in študijskih programov. Pritožbena komisija odloča tudi o pritožbah zoper odločitve sveta agencije o izdaji soglasij k preoblikovanju visokošolskih zavodov in spremembam študijskih programov ter izdaji soglasij k pogodbam za izvajanje visokošolskega transnacionalnega izobraževanja.
Zoper odločitev sveta agencije je mogoče vložiti pritožbo v 30 dneh od vročitve odločitve sveta agencije.
Pritožbena komisija odloči o pritožbi v treh mesecih od njene vložitve. Če pritožbena komisija pritožbi ugodi, vrne zadevo svetu agencije v ponovno odločanje. Odločitev pritožbene komisije je dokončna, zoper njo pa je možen upravni spor.

Za zaposlene v agenciji se uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj javnih uslužbencev.

Ustanovitelj mora zagotoviti agenciji potrebne prostore, opremo in sredstva za začetek dela.
Sredstva za delo agencije se zagotavljajo iz državnega proračuna.

Člani sveta agencije, pritožbene komisije in člani skupin strokovnjakov so upravičeni do plačila ter povračila stroškov za delo. Način in višino plačila ter povračila stroškov določi svet agencije.
Sredstva za plačilo iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v finančnem načrtu agencije.

Izpolnjevanje pogojev za izvajanje visokošolske dejavnosti in kakovost visokošolskih zavodov in študijskih programov se preverja v postopkih akreditacije in zunanje evalvacije.
Akreditacije v visokem šolstvu so:
– prva akreditacija visokošolskih zavodov v ustanavljanju (v nadaljnjem besedilu prva akreditacija visokošolskih zavodov) in študijskih programov,
– podaljšana akreditacija visokošolskih zavodov in študijskih programov.
Prva in vsaka podaljšana akreditacija visokošolskih zavodov in študijskih programov velja največ sedem let. Če se odločitev o podaljšanju akreditacije sprejme pred potekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja, prva ali podaljšana akreditacija, začne rok veljavnosti akreditacije teči znova. Šteje se, da veljavnost akreditacije poteče z zaključkom študijskega leta, v katerem se izteče obdobje podeljene akreditacije.
Zunanje evalvacije so:
– evalvacija visokošolskih zavodov in izvajanja študijskih programov,
– izredna evalvacija visokošolskih zavodov in izvajanja študijskih programov.

Po prejemu popolne vloge za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa svet agencije imenuje skupino strokovnjakov.
Skupina strokovnjakov pripravi poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda oziroma prvo akreditacijo študijskega programa najkasneje v treh mesecih od predložitve popolne vloge. Poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda se pošlje neposredno svetu agencije, poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo študijskega programa pa svetu agencije in predlagatelju v morebitne pripombe. Predlagatelj lahko posreduje pripombe v enem mesecu od prejema poročila.
Poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda skupina strokovnjakov pripravi na podlagi predložene dokumentacije in ogleda prostorov, v katerih bo visokošolski zavod opravljal dejavnost.
V primeru prve akreditacije študijskega programa skupina strokovnjakov opravi ogled prostorov, v katerih bo visokošolski zavod izvajal študijski program, če je to potrebno zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja.
Svet agencije odloči o prvi akreditaciji visokošolskega zavoda na podlagi poročila skupine strokovnjakov najkasneje v treh mesecih od priprave poročila.
Svet agencije odloči o prvi akreditaciji študijskega programa na podlagi poročila skupine strokovnjakov najkasneje v treh mesecih po preteku roka za posredovanje pripomb na poročilo skupine strokovnjakov.
Svet agencije lahko v postopku prve akreditacije:
– podeli akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa za obdobje sedem let,
– zavrne vlogo za akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa.

Postopek za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa se prične z zunanjo evalvacijo in konča z odločitvijo o podaljšanju akreditacije. Postopek za izvedbo zunanje evalvacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa začne agencija, lahko pa ga predlaga tudi visokošolski zavod. Izvede jo skupina strokovnjakov, ki jo imenuje svet agencije.
Skupina strokovnjakov najkasneje v treh mesecih od imenovanja pripravi evalvacijsko poročilo na podlagi pregleda samoevalvacijskega poročila visokošolskega zavoda in druge dokumentacije, ki jo natančneje določi agencija ter ogleda visokošolskega zavoda. Evalvacijsko poročilo se pošlje visokošolskemu zavodu, ki lahko nanj poda svoje pripombe v enem mesecu od njegovega prejema. Če visokošolski zavod poda pripombe na evalvacijsko poročilo, skupina strokovnjakov po presoji utemeljenosti pripomb najkasneje v enem mesecu od prejema pripomb pripravi končno evalvacijsko poročilo. Če visokošolski zavod v roku ne poda pripomb na evalvacijsko poročilo, to postane končno.
Evalvacijsko poročilo vsebuje presojo izpolnjevanja meril za akreditacijo ter zunanjo evalvacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa in druge sestavine, ki jih natančneje določi svet agencije.
Samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda, končno evalvacijsko poročilo skupine strokovnjakov in morebitne pripombe visokošolskega zavoda na evalvacijsko poročilo se predložijo svetu agencije najkasneje v sedmih dneh od priprave končnega evalvacijskega poročila. Na podlagi prejete dokumentacije svet agencije odloči o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa najkasneje v treh mesecih od prejema dokumentacije.
Svet agencije v postopku podaljšanja akreditacije sprejme eno izmed naslednjih odločitev:
– podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa za obdobje sedem let,
– podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa za krajše obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let,
– ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa.
Svet agencije sprejme odločitev iz druge alineje petega odstavka tega člena, če so ugotovljene pomanjkljivosti v delovanju visokošolskega zavoda ali pri izvajanju študijskega programa in naloži visokošolskemu zavodu rok za njihovo odpravo. Po poteku tega roka se ponovno opravi evalvacija, na podlagi katere svet agencije ponovno odloči o akreditaciji, pri čemer lahko podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa za obdobje sedem let ali ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa.

V primeru zavrnitve vloge za akreditacijo visokošolskega zavoda iz druge alinee sedmega odstavka 51.p člena in tretje alinee petega odstavka 51.r člena tega zakona lahko predlagatelj ponovno vloži vlogo za prvo akreditacijo tega visokošolskega zavoda po preteku dveh let od vročitve odločitve sveta agencije.
V primeru zavrnitve vloge za akreditacijo študijskega programa iz druge alinee sedmega odstavka 51.p člena in tretje alinee petega odstavka 51.r člena tega zakona lahko visokošolski zavod ponovno vloži vlogo za prvo akreditacijo tega študijskega programa po preteku enega leta od vročitve odločitve sveta agencije.

O izvedbi izredne evalvacije in podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda ali študijskega programa odloči svet agencije.
Izredna evalvacija se izvede po enakem postopku kot zunanja evalvacija, na podlagi izredne evalvacije pa tudi odločitev o podaljšanju akreditacije.

Agencija opravlja tudi evalvacije višjih strokovnih šol skladno z merili in postopki, ki jih določi svet agencije. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov.

Skupine strokovnjakov so skupine strokovnjakov za akreditacije in skupine strokovnjakov za zunanje evalvacije. V skupine strokovnjakov se imenujejo strokovnjaki iz registra strokovnjakov, ki ga vodi agencija. Sestavljajo jih vsaj trije člani, od tega vsaj en tuj strokovnjak in en študent.
Pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev v postopkih akreditacij in evalvacij strokovnjaki upoštevajo načela preprečevanja konflikta interesov in načela nepristranosti. V ta namen podpišejo posebno izjavo, s katero se zavežejo k spoštovanju načel, določenih v tem členu.

Agencija vodi javne evidence o:
– akreditacijah visokošolskih zavodov,
– akreditacijah študijskih programov,
– evalvacijah visokošolskih zavodov in evalvacijah izvajanja študijskih programov ter višjih strokovnih šol,
– sklenjenih pogodbah in izdanih soglasjih glede transnacionalnega izobraževanja,
– izdanih soglasjih k preoblikovanju visokošolskih zavodov in k spremembam študijskih programov.
Javna evidenca akreditacij visokošolskih zavodov vsebuje naslednje podatke:
– datum in številko akreditacijske odločbe,
– obdobje veljavnosti akreditacije,
– vrsto visokošolskega zavoda,
– ime in sedež oziroma naslov visokošolskega zavoda ter ime in naslov njegovih dislociranih enot,
– študijsko področje in znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško disciplino, za katero je visokošolski zavod ustanovljen,
– ime ustanovitelja,
– ime in priimek predvidenega zastopnika visokošolskega zavoda,
– datum in številko odločbe o podaljšanju akreditacije.
Javna evidenca akreditacij študijskih programov vsebuje naslednje podatke:
– datum in številko akreditacijske odločbe,
– obdobje veljavnosti akreditacije,
– ime in sedež oziroma naslov ter vrsto visokošolskega zavoda, ki študijski program akreditira,
– ime in šifro študijskega programa, ki ga visokošolski zavod izvaja,
– študijsko področje (ISCED, Frascati) in razvrstitev po standardni klasifikaciji izobraževanja (KLASIUS),
– stopnjo študijskega programa,
– datum in številko odločbe o podaljšanju akreditacije.
Javna evidenca evalvacij visokošolskih zavodov in izvajanja študijskih programov ter višjih strokovnih šol vsebuje naslednje podatke:
– datum in številko končnega evalvacijskega poročila visokošolskega zavoda, študijskega programa ali višje strokovne šole,
– datum oziroma obdobje izvedene evalvacije,
– ime in sedež oziroma naslov ter vrsto evalviranega visokošolskega zavoda ali višje strokovne šole,
– ime in stopnjo evalviranega študijskega programa,
– vrsto evalvacije,
– datum morebitnih pripomb visokošolskega zavoda ali višje strokovne šole k evalvacijskemu poročilu.
Javna evidenca sklenjenih pogodb in izdanih soglasij glede transnacionalnega izobraževanja vsebuje naslednje podatke:
– datum izdaje soglasja k sklenjeni pogodbi,
– obdobje veljavnosti soglasja k pogodbi,
– ime in sedež oziroma naslov visokošolskega zavoda, ki je nosilec študijskega programa,
– ime in sedež oziroma naslov visokošolskega zavoda, ki izvaja študijski program v drugi državi,
– ime transnacionalnega študijskega programa,
– ime in priimek zastopnika visokošolskega zavoda, ki izvaja študijski program v drugi državi.
Javna evidenca izdanih soglasij k preoblikovanju visokošolskih zavodov in k spremembam študijskih programov vsebuje naslednje podatke:
– datum in številko soglasja,
– ime in sedež oziroma naslov visokošolskega zavoda,
– ime in stopnjo študijskega programa, za spremembo katerega je bilo izdano soglasje.
Osebni podatki iz tega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu.

Agencija vodi register strokovnjakov, ki vsebuje naslednje osebne podatke:
– ime in priimek strokovnjaka,
– strokovni oziroma znanstveni naslov,
– spol,
– davčno številko,
– državljanstvo,
– podatke o stalnem in začasnem prebivališču,
– podatke o izobrazbi,
– podatke o zaposlitvi in statusu strokovnjaka,
– strokovno, raziskovalno ali delovno področje,
– podatke o kvalifikacijah ter kompetencah.
Register strokovnjakov ni javna evidenca.
Osebni podatki iz tega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu.

Evidence iz 51.v in register strokovnjakov iz 51.z člena tega zakona se trajno hranijo v skladu s posebnimi predpisi. Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem osebnih podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.«.

Črtata se drugi stavek tretjega odstavka in drugi stavek petega odstavka 56. člena.

V prvem odstavku 80. člena se besedilo »evalvacijski senat Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo« nadomesti z besedo »agencija«.
V drugem odstavku se besedilo »ponovni akreditaciji« nadomesti z besedilom »podaljšanju akreditacije«.
Tretji odstavek se črta.

Vlada Republike Slovenije ustanovi Svet za visoko šolstvo v skladu z 11. členom tega zakona do 1. maja 2010.
Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo iz 48. člena zakona preneha z delom v sestavi in v okviru pristojnosti, ki jih je imel do uveljavitve tega zakona, 28. februarja 2010.

Vlada Republike Slovenije sprejme ustanovitveni akt agencije iz drugega odstavka 51.e člena zakona do 31. decembra 2009. Agencija začne delovati 1. marca 2010.
Svet agencije se konstituira do 1. marca 2010. Ob konstituiranju sveta agencije se polovici članov, ki niso študenti, določi triletni mandat. Člane s triletnim mandatom določi svet agencije z žrebom. Po izteku triletnih mandatov izžrebanih članov se opravi imenovanje novih članov v skladu z 51.h členom zakona.
Svet agencije določi postopke in merila iz 51.h člena zakona do 1. maja 2010.
Svet agencije imenuje direktorja agencije v roku šestih mesecev od svojega konstituiranja. Do imenovanja direktorja agencije Vlada Republike Slovenije imenuje vršilca dolžnosti direktorja.
Svet agencije imenuje pritožbeno komisijo skladno z 51.j členom zakona do 1. maja 2010.

Ustanovitelj mora predlogu za vpis agencije v sodni register priložiti ustanovitveni akt in sklep o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja.

Sekretariat Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo preneha z delom 28. februarja 2010. Delavci, zaposleni na ta dan v sekretariatu Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, nadaljujejo delo v agenciji pod istimi delovnopravnimi pogoji.
Oprema, arhiv, evidence in dokumentacija sekretariata Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo se prenesejo na agencijo 1. marca 2010.

Agencija se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik s proračunom za leto 2011. Do takrat se delovanje agencije financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika Sveta RS za visoko šolstvo.

Določbe 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 11., 12., 13., 14. člena tega zakona, 51.f člena, šesta, sedma, deveta, deseta in štirinajsta alinea enajstega odstavka 51.h člena, 51.k, 51.o, 51.p, 51.r, 51.s, 51.š, 51.t, 51.u, 51.v, 51.z in 51.ž člena zakona, 16. in 17. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. maja 2010.
Vloge v akreditacijskih, evalvacijskih in habilitacijskih postopkih v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US in 64/08) se vlaga do 31. decembra 2009 pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo. Po prenehanju delovanja Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo o njih odloči svet agencije.
V postopkih iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe 14., 16., 32., 32.a, 33.b, 39., 48., 49., 50., 50.a, 50.b, 50.c, 51., 56. in 80. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US in 64/08) in na njihovi podlagi izdani predpisi ministra, pristojnega za visoko šolstvo, ter akti Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ki so bili izdani do uveljavitve tega zakona.
Vloge v postopkih v skladu s tem zakonom se vlagajo od 1. maja 2010 naprej.
Za visokošolske zavode in študijske programe, ki so na dan uveljavitve tega zakona javnoveljavni, se izpolnjevanje pogojev za izvajanje visokošolske dejavnosti in njihovo kakovost v postopkih akreditacije in zunanje evalvacije preverja skladno s tem zakonom.
Če je 1. maja 2010 za visokošolski zavod preteklo več kot sedem let od dokončnosti strokovnega mnenja Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, mora visokošolski zavod vložiti vlogo za postopek podaljšanja akreditacije skladno s tem zakonom najkasneje do 1. novembra 2010.
Ne glede na roke izvedbe postopka iz 51.r člena zakona, agencija izvede postopke za podaljšanje akreditacije za visokošolske zavode iz prejšnjega odstavka, v skladu s svojim načrtom dela, vendar najkasneje do 31. decembra 2012.
Za študijske programe, akreditirane pred 11. junijem 2004 ni treba vložiti vloge za postopek podaljšanja akreditacije.
Če je 1. maja 2010 za visokošolski zavod preteklo manj kot sedem let od prejema strokovnega mnenja Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, mora visokošolski zavod vložiti vlogo za postopek podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa skladno s tem zakonom. Enako velja za študijske programe, akreditirane po 11. juniju 2004.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.