Na podlagi sedmega odstavka 238. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o videonadzoru v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik podrobneje ureja način uporabe videonadzornega sistema (v nadaljnjem besedilu: sistem), odrejanja snemanja, ravnanje s posnetki ter nadzor nad uporabo v objektih Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij: zavodih za prestajanje kazni zapora, dislociranih oddelkih in prevzgojnem domu (v nadaljnjem besedilu: objekti Uprave).
II. NAMEN SISTEMA
2. člen
Namen sistema v objektih Uprave je:
– zagotavljanje varovanja in varnosti zaprtih oseb ter varovanje osebja v objektih Uprave,
– varovanje strelnega orožja in posebne opreme za varovanje,
– varovanje nepremičnin in opreme v objektih Uprave in v varovanem območju, ki je opredeljeno z načrtom varovanja,
– zagotavljanje varnosti službenih prostorov in nadzora vstopa v objekte Uprave ter varovanje tajnih podatkov.
3. člen
(1) Sistem je za namene izvajanja nalog iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega člena lahko nameščen v tistih objektih Uprave, za katere je izdelan načrt varovanja.
(2) Načrt postavitev kamer je sestavni del načrta varovanja in ima oznako tajnosti "interno".
III. UVEDBA SISTEMA IN UPRAVLJANJE S SISTEMOM
4. člen
(1) Za izdajo sklepa o videonadzoru, za pisno obveščanje zaposlenih delavcev in za pridobitev mnenja reprezentativnega sindikata je pristojen generalni direktor.
(2) Za odločanje o upravičenosti vpogleda in dajanje informacij o posnetkih in o shranjevanju posnetkov na prenosne medije je pristojen direktor zavoda za prestajanje kazni zapora ali prevzgojnega doma oziroma vodja dislociranega oddelka (v nadaljnjem besedilu: odgovorna oseba).
(3) Odgovorna oseba določi javne uslužbence, ki so odgovorni za upravljanje s sistemom, za pregledovanje posnetkov in vodenje evidence vpogledov (v nadaljnjem besedilu: operater sistema).
(4) Operaterji sistema morajo biti za upravljanje in uporabo sistema ustrezno usposobljeni. Z napravami morajo ravnati skrbno in v skladu s tehničnimi navodili.
5. člen
(1) O uporabi sistema in drugih alarmnih sistemov se vodi poseben dnevnik, kamor se vpisujejo:
– spremembe nastavitev,
– okvare in tehnične težave pri delovanju,
– servisne posege.
(2) Dnevnik vodijo operaterji sistema.
6. člen
Posnetki, ki se pridobijo s sistemom, imajo oznako tajnosti "interno" in se hranijo skladno s predpisi, ki urejajo hrambo tajnih podatkov in hrambo osebnih podatkov.
7. člen
(1) Posnetki se hranijo najmanj 20 dni in največ 1 leto za vse kamere, ki so vključene v napravo za snemanje. Kvaliteta snemanja je praviloma 3 slike na sekundo po kameri.
(2) Če snemalna naprava ne omogoča teh zahtev, odgovorna oseba odredi ustrezno tehnično rešitev, in sicer zmanjšanje kvalitete posnetkov (število slik na sekundo) ali krajši čas hrambe posnetkov, skladno s tehničnimi zmožnostmi snemalne naprave.
8. člen
(1) Na prenosne medije se shranjuje posnetke posameznih izrednih dogodkov, kadar odgovorna oseba oceni, da je treba posnetek izrednega dogodka shraniti zaradi zagotovitve dokaznega gradiva v pritožbenem, odškodninskem, disciplinskem ali kazenskem postopku. Posnetki na prenosnih medijih se hranijo v ustreznem spisu, tako kot ostali osebni podatki.
(2) Odgovorna oseba lahko tudi odredi, da se posnetki določenih izrednih dogodkov shranijo na prenosne medije za namen rekonstrukcije in analize izvajanja varovanja ter za usposabljanje.
(3) Snemanje na prenosni medij odredi odgovorna oseba ali oseba, ki jo ta pooblasti. Praviloma se na prenosni medij shrani vse posnetke, ki prikazujejo izredne dogodke, povezane z zaprtimi osebami, in druge dogodke, za katere se oceni, da vplivajo na varnostne razmere v objektih Uprave.
(4) O vseh posnetkih iz prvega in drugega odstavka tega člena se vodi evidenca, ki vsebuje naslednje podatke: datum in čas posnetka, številko kamere, kratka vsebina, lokacija hrambe posnetka, datum brisanja ali uničenja posnetka ter kdo je odredil in kdo izvedel presnemavanje.
9. člen
Če posnetki določenega dogodka ali stanja kažejo na sum kaznivega dejanja, je treba o tem obvestiti policijo. Na pisno zahtevo policije se posnetek izroči v tiskani obliki ali na prenosnem mediju.
10. člen
Pooblaščene osebe za pregled posnetkov so:
– generalni direktor,
– namestnik generalnega direktorja ali javni uslužbenec, ki ga nadomešča,
– odgovorna oseba ali javni uslužbenec, ki jo nadomešča,
– javni uslužbenci oddelka za varnost v Generalnem uradu,
– vodja oddelka za varnost v objektu Uprave ali javni uslužbenec, ki ga nadomešča,
– operativni vodje,
– operaterji sistema,
– javni uslužbenci, ki jih generalni direktor pooblasti za izvajanje nadzora nad uporabo videosistema.
11. člen
Operativni vodje in operaterji sistema imajo zaradi sprotnega spremljanja morebitnih izrednih dogodkov pravico pregledovanja le tistih posnetkov, ki so nastali v času njihove zadnje delovne izmene.
12. člen
(1) Dostop do nastavitev sistema s posebnim vstopnim geslom ima samo tisti operater sistema, ki ga pisno pooblasti odgovorna oseba.
(2) Operater sistema lahko spreminja nastavitve, če mu tako odredi odgovorna oseba ali javni uslužbenec, ki jo nadomešča, ali vodja oddelka za varnost.
(3) Operater sistema o nastavitvah vodi poseben dnevnik ter vanj zabeleži vrsto spremembe in kdo jo je odredil.
13. člen
Obvestila o sistemu na podlagi 74. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o varstvu osebnih podatkov) so nameščena ob vsakem vhodu v službene prostore objektov Uprave in še dodatno:
– na vsakih 50 m varovane ograje ali obzidja, če se z videonadzorom nadzoruje tudi ožji varnostni pas,
– v vseh večjih prostorih v notranjosti objekta Uprave, če so videonadzorovani,
– pred in v notranjosti posebnega prostora za odstranitev po 236. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij).
14. člen
(1) Na obvestilih ob vhodih v objekte Uprave in na obzidju se napiše:
"VAROVANO OBMOČJE – OBJEKT JE VIDEONADZOROVAN IN SNEMAN
Izvajalec: Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij", čemur sledi naziv objekta Uprave in telefonska številka, kjer je možno pridobiti informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz sistema. Praviloma je to telefonska številka tajništva objekta Uprave.
(2) Na obvestilih v notranjih prostorih objekta Uprave se napiše:
"PROSTORI SO VIDEONADZOROVANI IN SNEMANI
Izvajalec: Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij", čemur sledi naziv objekta Uprave. Spodaj je napisano še: "Informacije posreduje direktor (vodja dislociranega oddelka)".
IV. TEHNIČNE ZAHTEVE SISTEMA
15. člen
Sistem namesti in tehnično vzdržuje pooblaščeni zunanji izvajalec, ki mora imeti licenco za projektiranje in izvajanje tehničnega varovanja. Poleg pogodbe o poslovnem sodelovanju je treba skleniti tudi pogodbo, ki jo za pogodbeno obdelavo določa Zakon o varstvu osebnih podatkov.
16. člen
(1) Lokacije namestitve kamer ter njihova funkcija so določene v načrtih varovanja.
(2) Uporabljajo se naslednje kamere:
– kamere za opazovanje in alarmiranje notranjih prostorov objektov Uprave,
– kamere za opazovanje in alarmiranje varovanega območja objektov Uprave,
– vrtljive zunanje in notranje kamere za poljubno izbiro objekta nadzora v varovanem območju objektov Uprave,
– prenosne kamere z brezžičnim prenosom slike.
(3) Kamere, ki nadzorujejo perimeter objekta Uprave, morajo biti usmerjene tako, da opazujejo samo ožji varnostni pas, ki je pomemben za varnost objekta Uprave in je določen v načrtu varovanja.
(4) Gibljive kamere morajo biti nastavljive tako, da jih ni moč usmeriti preko ožjega varnostnega pasu objekta Uprave. Če to tehnično ni izvedljivo, operater sistema ne sme usmerjati gibljive kamere tako, da bi posegala dlje od ožjega varnostnega pasu.
(5) Prenosne kamere smejo biti uporabljene le v prostorih, kjer je nameščeno obvestilo iz 74. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov.
17. člen
Kamer ni dovoljeno nameščati:
– v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih,
– v bivalnih prostorih zaprtih oseb (celice, spalnice), v kolikor ne gre za namestitev v varno celico, ki je namenjena preprečevanju samopoškodb in samomora.
18. člen
(1) Kamere se obvezno namešča v posebni prostor za odstranitev zaprte osebe na podlagi 193. ali 236. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
(2) Nadzor nad posnetki in pregledovanje posnetkov kamere iz tega člena lahko izvaja le oseba istega spola, kot je oseba, ki je nameščena v posebni prostor.
19. člen
Naprava za snemanje mora imeti naslednje funkcije:
– da je dostop do nastavitev možen samo s posebnim vstopnim geslom,
– da je pregled posnetkov možen samo z individualnim geslom in da naprava beleži vsak vstop v pregledovalni del in zabeleži, kdo in kdaj je vstopil v sistem pregledovanja posnetkov ter katere posnetke je pregledoval (številka kamere, čas posnetka od–do).
20. člen
(1) Če naprava za snemanje nima funkcij iz prejšnjega člena, se pregledovanje posnetkov vodi s posebno evidenco, v katero se zabeleži:
– ime in priimek osebe ali naziv organa, ki je posnetke pregledoval,
– datum in čas izvedbe pregleda,
– kateri posnetki so bili pregledovani (številka kamere in čas posnetka od–do).
(2) Naprava mora imeti tehnično rešitev za snemanje na ustrezen prenosen medij (CD, DVD, USB ključ, memo-stik …).
V. IZVAJANJE NADZORA
21. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika izvajajo pooblaščeni javni uslužbenci Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in drugi organi, ki so po zakonu pristojni za nadzor.
(2) Nadzorstveni organ ima pravico do vpogleda v posnetke vseh kamer.
VI. KONČNA DOLOČBA
22. člen
Ta pravilnik prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šestdeseti dan po objavi.
Št. 007-278/2009
Ljubljana, dne 21. oktobra 2009
EVA 2009-2011-0061
Aleš Zalar l.r.
Minister
za pravosodje