Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 22. seji dne 21. 10. 2009 sprejel

(1) V skladu z Odlokom o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08; v nadaljevanju: prostorski red občine) Občinski svet Občine Braslovče sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA26 – gospodarska cona Trnava zahod – območje individualnih hiš (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 55-2009, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07).

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture ''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– geodetski načrt s certifikatom
– geološko poročilo
– podatki o lastnikih zemljišč
– aproksimativni predračun opremljanja območja z gospodarsko javno infrastrukturo.

(1) Območje OPPN zajema zemljišča s parc. št. 122, 123, 124/1, 124/2, 124/4, 136/1, 136/2, 139/1, 139/2, vse k.o. Trnava. Območje obsega 1,15 ha.
(2) Območje OPPN se nahaja v vzhodnem delu naselja Trnava v Občini Braslovče, v neposredni bližini avtocestnega priključka Šentrupert in je na severu omejeno z lokalno cesto, na vzhodu in zahodu z že obstoječimi stavbami, na jugu pa s kmetijskimi površinami.

(1) Za celotno prostorsko enoto Gospodarska cona Trnava – zahod (oznaka PE 23), v kateri se nahaja območje OPPN iz 3. člena tega odloka, je skladno s prostorskim redom občine potrebno izdelati izvedbeni prostorski akt (oznaka PA 26), in sicer občinski lokacijski načrt. Skladno s 110. členom ZPNačrt se šteje občinski lokacijski načrt po Zakonu o urejanju prostora – ZUreP (Uradni list RS, št. 110/02) za občinski podrobni prostorski načrt po ZPNačrt.
(2) Predmet izdelave OPPN je oblikovanje manjše stanovanjske soseske, ki je v celoti še nepozidana in v naravi predstavlja kmetijske površine. Na tem območju bo predvidena izgradnja individualnih stanovanjskih stavb. Hkrati je potrebno na območju na novo predvideti prometno in komunalno infrastrukturo. Nato pa je možna gradnja posameznih stavb in sicer v skladu s spodaj navedenimi pogoji.

Območje OPPN se nahaja med naseljem Trnava in predvideno širitvijo gospodarske cone. Severovzhodno od območja se nahaja osnovna šola ter manjši poslovni center. Vzhodni in zahodni rob območja je že izgrajen s pretežno stanovanjskimi objekti, na severu je načrtovana širitev poslovne cone, na jugu pa dolgoročno ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč. Območje je prometno dostopno po že obstoječi lokalni cesti, ki pa jo je potrebno rekonstruirati. Velikost načrtovanih objektov, njihova umestitev v prostor ter velikost parcel namenjenih gradnji je prilagojena morfologiji naselja Trnava.

Znotraj območja OPPN je predvidena izgradnja 13 enostanovanjskih stavb. Predvidena je izgradnja tudi lokalne ceste, ki bo prometno napajala vse načrtovane stavbe. V območju lokalne ceste pa bo umeščena tudi vsa ostala gospodarska javna infrastruktura, ki se bo pod pogoji upravljavcev navezovala na že obstoječo.

(1) Stavbe od A1 do A13
Znotraj te enote je dovoljena gradnja 13 enostanovanjskih stavb. Določenih je tudi 13 parcel, namenjenih gradnji. Znotraj vsake te parcele je dovoljena gradnja ene stavbe okvirnih dimenzij 10.00 x 15.00 m. Stavba je etažnosti največ P+M ali P+1. Streha mora biti v primeru etažnosti P+M dvokapnica z naklonom strešin med 35° in 45° in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice objekta, to je v smeri vzhod - zahod, kolenčni zid pa ne sme biti višji od 1.00 m. Pri etažnosti P+1 pa je lahko streha zgolj ravna oziroma enokapnica z naklonom do 10°. Fasade objektov so lahko v različnih zemeljskih svetlih in temnih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Določeni so tudi odmiki od sosednjih parcel namenjenih gradnji, ki so lahko tudi večji, manjši pa ne.
(2) Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami.
(3) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Dovoljena je postavitev ograj ali živih mej višine največ do 1.50 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele namenjene gradnji, od roba lokalne ceste pa mora biti oddaljena najmanj 1 m. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ograje ali žive meje ne smejo presegati višine 0,8 m. Dovoljena je tudi gradnja bazena, nadstreškov, ute, samostojne garaže dimenzij do 30 m² in ostalih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki pa morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2.00 m. Enaki pogoji veljajo za skrajni severovzhodni del območja, na katerem ni predvidena gradnja stanovanjske stavbe ampak sodi funkcionalno k že obstoječi stavbi na parc. št. 136/3, k.o. Trnava.
(4) Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred vsakim posegom v prostor je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje.

Območje OPPN Trnava – zahod se bo napajalo preko obstoječe lokalne ceste LC 490140 (odsek 490141 Šentrupert–Zakl–Gomilsko) na severnem delu območja. Obstoječo lokalno cesto je potrebno rekonstruirati. V območju pa je predvideno cestno omrežje s povezovalno cesto in cestnim priključkom, ki bo potekala v smeri sever – jug in dvema krakoma smeri zahod – vzhod. Širina ceste bo 5.00 m, z obojestransko utrjeno bankino širine 0.50 m, ki se lahko izvede s travnimi ploščami, pri čemer je možno meteorne vode z vozišč neposredno ponikati. Prečni sklon cest bo enostranski in bo znašal od 1% do 2,5%. Vzdolžni skloni se prilagodijo predvideni višinski ureditvi območja. Nivelete cest morajo biti prilagojene niveletam posameznih karejev, ki so podani v OPPN.
V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste.
Sestav zgornjega ustroja povoznih površin je sledeč:
– 3 cm asfalt beton,
– 6 cm bitu drobir,
– 40 cm min. tampon.

(1) Na območju predvidene pozidave potekajo obstoječi elektrovodi. Energija za napajanje predvidenih odjemalcev električne energije znotraj OPPN je na razpolago na NN zbiralkah v razdelilni omarici R1 v bližini TP Šentrupert. Predvidena priključna moč je 90 kW.
Predvidena nizkonapetostna distribucijska mreža znotraj kompleksa OPPN bo izvedena z zemeljskimi kablovodi E- AYY(AY2Y) – J 4 x (35 do 150) SM + 1.5 RE mm2 (skladno s tipizacijo elektrodistribucije). Napajalni kablovod iz omarice R1 bo potekal do nove razdelilne omarice RE v kateri bo nameščena varovalna oprema za posamezni izvod. Iz razdelilne omarice RE bodo potekali kabelski izvodi do posamezne priključne merilne omarice znotraj OPPN, ki bo vsebovala opremo za posamezna priključna merilna mesta. Priključno merilna mesta bodo izvedena z prostostoječimi omaricami, ki bodo nameščene na robovih parcel na stalno dostopnem mestu.
Kabelski razvod in razvod za JR na območju OPPN se izvede direktno v zemljo ob robu cestnega telesa. Križanja ceste in ostalih komunalnih vodov je potrebno izvesti v skladu s predpisanimi standardi in zahtevami upravljalcev le-teh.
(2) Na območju OPPN se predvideva tudi izgradnja javne razsvetljave. Le-ta bo izvedena s tipskimi kandelabri in svetilkami, ki bodo ustrezale obstoječi zakonodaji – Uredba mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 109, 30. 11. 2007) in vgrajeni varčnim sijalkami. Razdalja med kandelabri bo ca. 25 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča ca. 1 m. Predvideni kablovodi: NAYY – J 4 x 16 do 25 mm2, ki bo potekal direktno v zemlji.
Javna razsvetljava se priključi na obstoječo javno razsvetljavo v neposredni bližini.
(3) Za potrebe ogrevanja se naj prvenstveno uporabljajo čisti energenti kot so plin, biomasa in podobno. Zaželena je tudi uporaba alternativnih virov energije – sončni kolektorji, sončne celice, toplotne črpalke in podobno.

Za potrebe kabelska razvoda telekomunikacijskih vodov na območju OPPN se v cestnem telesu izgradi kabelska kanalizacija z cevno kanalizacijo in manipulativnimi betonskimi jaški ustreznih dimenzij. Priključni telekomunikacijski kablovod bo potekal do razdelilne omarice, od koder se bodo izvedli priključni kablovodi do posamezne priključne omarice na objektih. Priključna mesta bodo na samih objektih na stalno dostopnem mestu.

(1) Za potrebe odvoda meteornih vod je na obravnavanem območju predvidena meteorna kanalizacija. Iztoke iz parkirnih prostorov in manipulativnih površin je potrebno opremiti z lovilcem olja pred priključitvijo na meteorni kanal. Za premere meteornih cevi do 400 mm je predviden rebrast PVC. Na projektirane kanale se lahko priključijo samo padavinske vode. Odvajanje padavinskih vod je predvideno tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah (ZV-1 Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08) sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin. Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz streh, parkirišča, zunanja ureditev …) je potrebno prioritetno ponikati. Na območjih manipulacijskih površin so predvidene travne plošče, okolica objektov pa se v čim večji meri zatravi. Za novo predvidene asfaltirane površine je predvideno ponikanje meteornih vod na vzhodnem delu cone. V primeru izvedbe cestnih bankin s travnimi ploščami, pri čemer je možno meteorne vode z vozišč neposredno ponikati, izvedba meteorne kanalizacije ter ponikanje na vzhodnem delu območja ni potrebno.
(2) Na obravnavanem območju še ni izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki bi se zaključevalo s čistilno napravo. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/07) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07). Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne odpadne vode odvajati v male čistilne naprave. Zaradi ločene etapnosti gradnje posameznih objektov je predvidena izvedba kompaktne čistilne naprave za vsak objekt posebej. Iztok biološko očiščenih odpadnih vod je predviden v meteorno kanalizacijo z iztokom v ponikovalnico. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo obvezna, mala komunalna čistilna naprava pa se ukine. Fekalno kanalizacijo je potrebno projektirati tako, da zajame vse objekte, ki so predvideni v tem območju. Za posamezne objekte so predvideni priključni jaški premera 800 mm. Predviden je premer fekalne kanalizacije je PVC DN 250 mm.

(1) Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je mogoča preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi SAL Ø80 mm, PEHD 110 mm, ki se nahaja vzhodno od obravnavanega območja. Predvidena je navezava z PEHD 110 mm v trasi obstoječe lokalne ceste. Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na področju nove pozidave. Za sekundarno vodovodno omrežje bo potrebno izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost.
(2) Za zagotovitev požarne varnosti je predvideno hidrantno omrežje z izvedbo nadzemnih hidrantov. Pod cestnimi površinami je predvidena uporaba cevovodov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 4.0 m.
Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške.

Predvideni objekti na območju OPPN se morajo priključiti na vso načrtovano gospodarsko infrastrukturo.

Območje OPPN leži izven evidentiranih in varovanih območij kulturne dediščine.

Vsi predviden objekti se bodo priključili na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo po izgradnji kolektorjev odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo oziroma do njegove izgradnje v individualne čistilne naprave.

Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi območje OPPN v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji naj se prvenstveno uporabljajo alternativni viri oziroma tisti viri, ki imajo minimalne vplive na kakovost zraka. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.

(1) Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke, in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega mesta do odjemnega mesta je lahko max. 15% v strmini oziroma 4% v klančini,
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljen robnik,
– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo,
– zbirno mesto urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika.
(3) Če je zbirno mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo,
– prostor naj bo ustrezno prezračevan,
– tla v prostoru naj bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana …) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
(4) Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta. Minimalna širina transportne poti naj bo 3 m.

Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.

Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Zato izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni.

(1) Pri pripravi OPPN so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št 105/06) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).
(2) Upoštevati je potrebno cono potresen ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje.

Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel in je prikazan v grafičnem načrtu parcelacije.

V prvi etapi je potrebno območje v celoti opremiti z načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo. Izgradnja individualnih čistilnih naprav se lahko izvede vzporedno z gradnjo posameznih stavb. Hkrati s to etapo ali pa kasneje pa se lahko izvede gradnja posameznih stavb in sicer v poljubnem vrstnem redu. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbe je že izdano gradbeno dovoljenje za načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo, razen individualnih čistilnih naprav, ki se izvajajo v sklopu gradnje posameznih stavb.

(1) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje ali povečanje tlorisnih gabaritov objektov, pri čemer se pri seštevku površin vseh objektov ne sme presegati naslednjih faktorjev izkoriščenosti parcele namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe)= 1,2
Fz (faktor zazidanosti) = 0,6.
Ravno tako je dovoljena tlorisna in višinska razgibanost objekta ter delitev objekta na več medsebojno povezanih volumnov.
(2) Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih parcel. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam, razen javnim cestam, vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(3) Meje parcel namenjenih za gradnjo so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo OPPN.
(4) Dovoljeno je združevanje hkrati največ dveh parcel, namenjenih gradnji, vendar zgolj v smeri vzhod – zahod. Združevanje pa ni dovoljeno med parcelama stavb A3 in A4.
(5) Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(6) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, v kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(7) Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti na Oddelku za okolje in prostor Žalec.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.