Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06 – u. p. b. in 70/08), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP, Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 – u. p. b. in 76/08), 3. in 26. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 3/07 – u. p. b. in 17/08), 6. in 15. člena Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 120/06), 3. člena Statutarnega sklepa Občine Tabor (Uradni list RS, št. 89/98) je Občinski svet Občine Tabor na 22. redni seji dne 19. 10. 2009 sprejel

Ta odlok določa način, predmet in pogoje opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na celotnem območju Občine Tabor (v nadaljevanju: občina).

S tem odlokom se določajo:
1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
2. vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5. financiranje javne službe,
6. vrste objektov in opreme za izvajanje javne službe,
7. nadzor nad izvajanjem javne službe,
8. kazenske in prehodne določbe.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
1. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«;
2. izboljšati dostop do storitev javne službe;
3. zagotoviti učinkovit sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov;
4. zagotoviti oddajo komunalnih odpadkov v obdelavo preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov;
5. zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki ter izdelavo letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek).
2. Povzročitelj odpadkov po tem odloku je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), oziroma vsaka oseba, ki izvaja pred obdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov.
3. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.
4. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
5. Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
6. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
7. Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnih odpadkov.
8. Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije (razen 15 01)« s klasifikacijsko številko 20 01 in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža (vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek)« s klasifikacijsko številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
9. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
10. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
11. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine "Drugi komunalni odpadki" s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
12. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
13. Embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika.
14. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti.
15. Zbiralnica ločenih frakcij ali »Ekološki otok« je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
16. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
17. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
18. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
19. Prevzemno mesto je vnaprej določen prostor, kjer uporabniki v predpisanih namenskih posodah ali zabojnikih za odpadke prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe.
20. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane namenske posode ali zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.
21. Stavba je stavba po predpisih o graditvi objektov, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb.
22. Objekt je objekt po predpisih o graditvi objektov, v ali na katerem se opravlja proizvodna ali storitvena dejavnost ali je v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(2) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe.
(3) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
– strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo načrtovanih infrastrukturnih ureditev;
– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe.
(4) Občinska uprava izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče pripisati določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.

Javno službo po tem odloku zagotavlja občina v eni izmed oblik, predpisanih z zakonom, na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

(1) Pristojni organ občine sprejme tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: pravilnik) na predlog izvajalca javne službe. V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika.
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov;
– tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic;
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih;
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.

(1) Izvajalec javne službe ima, glede na potrebe izvajanja javne službe javno pooblastilo za izdajo smernic za izdajo smernic za načrtovanje prostorske ureditve in mnenj k predlogu prostorskega akta v skladu z določbami Zakona o urejanju prostora.
(2) Izvajalec javne službe ima, glede na potrebe izvajanja javne službe javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev v fazi priprave projekta in izdajo soglasja k projektnim rešitvam v skladu z Zakonom o graditvi objektov.
(3) O pritožbah zoper odločbe izvajalca, ki jih v upravnem postopku izda o zadevah iz prvih dveh odstavkov tega člena, odloča župan, razen če zakon določa drugače.

(1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja in prevoza, obdelave komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, in sicer:
1. storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih;
2. storitve obdelave komunalnih odpadkov, vključno s sortiranjem in tehtanjem odpadkov, s katerimi se spreminja lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo;
3. storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali za odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na regijsko odlagališče za nenevarne odpadke.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur.

(1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
(2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
– pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb;
– pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost;
– pravico do upravljanja objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelne pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelne pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
(7) Uporabniki iz prejšnjih odstavkov so prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi neprekinjeno že najmanj en mesec.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
– drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,
– drobna odpadna embalaža iz kovine,
– biološki odpadki,
– nevarni odpadki iz gospodinjstev.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali posode, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom ter navodili izvajalca.
(5) Nevarne frakcije, ki nastajajo v gospodinjstvih, mora prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.

(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij,
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in
– 1-krat letno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov.
(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami.

(1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti tipske vreče ali zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 13. člena tega odloka.
(2) Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:
– v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev.
(3) Iz zbiralnic se po programu iz tretjega odstavka 14. člena redno in nemoteno zagotavlja ločen prevoz frakcij v nadaljnjo obdelavo.

(1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti zbiralnice nevarnih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, in sicer najmanj:
– eno zbiralnico nevarnih frakcij v naselju z več kot 25.000 prebivalci,
– dve zbiralnici nevarnih frakcij v naselju z več kot 60.000 prebivalci,
– eno zbiralnico nevarnih frakcij na vsakih 60.000 prebivalcev v naselju z več kot 100.000 prebivalci.
(2) V naseljih z več kot 1000 prebivalci, v katerih ni zbiralnice nevarnih frakcij, se ločeno zbiranje nevarnih frakcij zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe.
(3) Če je premična zbiralnica iz prejšnjega odstavka tovorno vozilo, mora njegov postanek v posameznem naselju trajati vsaj tri ure.
(4) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih iz drugega odstavka tega člena najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.

(1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.
(2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom iz 9. člena tega odloka.
(3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov ne glede na njihovo prebivališče.
(4) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s prostornino 120 l, 240 l, 770 l, 1100 l, 5m3–30 m3 ali v tipiziranih vrečah.
(2) Tipizirane vreče za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa pravilnik iz 9. člena tega odloka, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
(3) Izvajalec javne službe zagotovi prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov v skladu s tehničnim pravilnikom iz 9. člena.

(1) Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 9. člena tega odloka.
(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalni odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 9. člena tega odloka.
(3) Izvajalec je dolžan za gospodinjstva na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod, zabojnikov ali vrečk za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih.

(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
(2) Prevzemno mesto določi uporabnik v soglasju z izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.

(1) V času do predvidenega prevzema mešanih komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnem površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov zagotoviti, da se posoda ali zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne posode ali zabojnike takoj vrne na zbirno mesto.
(3) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta.

(1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– stekla vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električne in elektronske opreme, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in
– kosovne odpadke.
(2) Zbirni centri so prostorsko razporejeni na način, da se uredi:
– najmanj en zbirni center za vsako naselje z več kot 8.000 prebivalci;
– najmanj dva zbirna centra za naselje z več kot 25.000 prebivalci
– najmanj en zbirni center na vsakih 8.000 prebivalcev v naseljih z več kot 100.000 prebivalci.
(3) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika skladno z 12. členom tega odloka.

(1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in
– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(1) V okviru javne službe mora biti najmanj 1-krat v koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, ki jih določi izvajalec javne službe v soglasju z lokalno skupnostjo, v obvestilu iz tretjega odstavka tega člena.
(2) V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.
(3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način.

(1) Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, mora organizator na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike za ločeno zbiranje ločenih frakcij iz prvega odstavka 13. člena tega odloka ter ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec javne službe s pogodbo.
(2) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj 7 dni pred datumom izvedbe prireditve.

(1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi pristojni organ občinske uprave izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki in na račun lastnika zemljišča oziroma v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, na račun osebe, ki izvaja posest.
(2) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov pristojni organ občinske uprave lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.

V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov:
– storitve obdelave biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni;
– storitve obdelave preostanka mešanih komunalnih odpadkov v napravi za mehansko-biološko obdelavo odpadkov;
– storitve predobdelave komunalnih odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem ali zmanjšanja nevarnih lastnosti zaradi njihovega odlaganja na odlagališče za nenevarne odpadke;
– storitve predobdelave komunalnih odpadkov z namenom povečanja možnosti za njihovo predelavo;
– odlaganje obdelanih odpadkov.

V okviru javne službe se zagotavljajo storitve tehtanja naslednjih odpadkov:
– odpadne embalaže, katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati subjektu za ravnanje z odpadno embalažo,
– ločene frakcije, ki gredo v predelavo,
– vsake pošiljke odpadnih jedilnih olj, ki se oddajo v predelavo,
– nevarne frakcije, ki gre v predelavo ali odstranjevanje,
– mešane komunalne odpadke, ki gredo v obdelavo.

(1) V okviru javne službe se zagotavlja skladiščenje odpadkov pri izvajalcu javne službe v zbirnih centrih z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do subjekta, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
(2) V storitev iz prejšnjega odstavka je vključen tudi prevoz preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi iz 27. člena tega odloka na odlagališče za nenevarne odpadke.

(1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
– nabavo in vzdrževanje opreme iz 43. člena tega odloka;
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov, ki so v upravljanju izvajalca javne službe;
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki;
(2) Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročili:
– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal,
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami,
– bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin ali
– škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:
– lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke,
– ulica in hišna številka stavbe.
(2) V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za obračun storitev javne službe:
– firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov;
– stanovanjska površina posameznega gospodinjstva;
– površina poslovnih prostorov za pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost;
– velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku.

(1) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra;
– času obratovanja zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra;
– ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo;
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
– načinu predvidene predelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
– drugih pogojih za prevzem ločenih frakcij.
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi njihovo prevzemanje, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– območju in načinu prepuščanja bioloških odpadkov;
– drugih pogojih za prepuščanje bioloških odpadkov;
– pogojih, pod katerimi se zbrani biološki odpadki oddajajo v predelavo.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj:
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih.
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje bioloških odpadkov v sredstvih javnega obveščanja ali na druge krajevno običajne načine redno obveščati o:
– prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki,
– izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih;
– varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe.

(1) Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
– do uporabe skupne posode ali zabojnika za mešane komunalne odpadke pod pogojem, da izvajalcu javne službe predložijo soglasja vseh uporabnikov skupne posode,
– do uskladitve velikosti ali števila posod, vendar ne več kot enkrat letno.
(2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da:
– prostornina obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi pravilnika iz 9. člena tega odloka oziroma če število posod ni manjše od števila posod, določenega na podlagi istega pravilnika in če
– ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecih komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah.

Uporabniki imajo obveznost:
– obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe iz 32. ali 35. člena tega odloka na posebnem obrazcu najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe;
– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe;
– zagotoviti, da so posode ali zabojniki na dan prevzema do 6 ure zjutraj nameščeni na prevzemnem mestu;
– zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti;
– vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto;
– zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta;

Imetnikom odpadkov je prepovedano:
– prepuščati odpadke v posode ali zabojnike za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;
– mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posameznih nevarnih frakcij med seboj;
– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek;
– prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek;
– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;
– nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;
– odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih;
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov;
– brskanje po posodah ali zabojnikih ter razmetavanje odpadkov;
– pisati na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepiti plakate nanje;
– prepuščati nevarne odpadke, vroč pepel, gradbene odpadke, tekoče odpadke, mrtve živali ali njihove dele;
– mešati biološke odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki na območju, kjer je vzpostavljeno ločeno zbiranje bioloških odpadkov.

Viri financiranja storitev javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitev javne službe po veljavnih cenah storitev javne službe,
– sredstva od prodaje ločenih frakcij, sposobnih za predelavo,
– drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.
Vir financiranja je tudi proračun občine, kolikor je cena storitve javne službe potrjena s strani pristojnega državnega organa, občinski svet pa ne potrdi predloga za povišanje cene. Iz sredstev proračuna se financira razlika med plačili uporabnikov in predlaganim povišanjem.

Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
– iz proračuna občine,
– iz sredstev razvojnih skladov,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz taks in drugih virov, določenih s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.

(1) Cena storitev javne službe se oblikuje na enoto posamezne storitve na osnovi veljavnih predpisov o oblikovanju cen komunalnih storitev.
(2) Cene storitev javne službe določi občinski svet ali drug organ v skladu z zakonom s sklepom na predlog izvajalca javne službe, pri čemer morata oba upoštevati, da je cena oblikovana skladno s predpisom, ki ureja oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.
(3) Stroške storitev obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov izvajalec javne službe prevzame v kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev teh storitev, v kolikor teh storitev skladno z 29. členom tega odloka ne izvaja sam.

(1) Izvajalec obračuna storitve javne službe uporabniku na podlagi cenika.
(2) Obveznost plačevanja cene za storitve javne službe nastane z dnem, ko imetnik odpadkov na območju, kjer je organizirano izvajanje posameznih storitev javne službe, pridobi status uporabnika skladno z 12. členom tega odloka.
(3) Kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posamezne uporabnike se upošteva število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posamezni stavbi oziroma delu stavbe ali stanovanjska površina, če gre za gospodinjstva, oziroma razmerje med površino poslovnih prostorov, če gre za osebe, ki opravljajo storitveno ali proizvodno dejavnost.
(4) Uporabniki so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki skladno s prejšnjim odstavkom vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe.

Gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine je:
– zemljišča in objekti zbiralnic;
– zemljišča in objekti zbirnih centrov;
– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah;
– zemljišča in objekti za obdelavo odpadkov.

Oprema, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca je:
– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,
– delovni stroji,
– premične zbiralnice nevarnih frakcij,
– posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah,
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov,
– vozila in naprave za vzdrževanje posod in zabojnikov,
– zabojniki za preostanek mešanih komunalnih odpadkov,
– zabojniki za biološke odpadke.

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski ali drug organ.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ ali drug organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ali drug organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi izvajanje javne službe po vrsti in obsegu storitev, kot je to določeno v 13. do 30. členu tega odloka;
– ne vodi registra prevzemnih mest na način, kot je to določeno v 32. členu tega odloka;
– ne obvešča uporabnikov na način, kot je to določeno v 33. in 34. členu tega odloka;
– pri zaračunavanju opravljenih storitev javne službe ne upošteva cen storitev, ki so oblikovane in določene skladno z 40. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, če:
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 12. člena);
– na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (19. člen);
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 36. člena);
– ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi odstavek 21. člena);
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 21. člena);
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (četrti odstavek 41. člena);
– ravna v nasprotju s 37. členom.
(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo 400 evrov se za prekršek kaznuje uporabnik – fizična oseba, če:
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 12. člena);
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 36. člena);
– ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi odstavek 21. člena);
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 21. člena);
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (četrti odstavek 41. člena);
– ravna v nasprotju s 37. členom.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 19/97, 40/97, 23/06).