Številka: Up-678/09-5

Datum: 20. 10. 2009

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Teodor Panzalovič, Kidričevo, ki ga zastopa Stanislav Klemenčič, odvetnik na Ptuju, na seji 20. oktobra 2009

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 135/09 z dne 15. 4. 2009 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju št. P 102/2006 z dne 22. 10. 2008 se zavrže.

1. V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožnikov (tedaj tožnikov) zahtevek zaradi plačila odškodnine v znesku 9.100,00 EUR. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
2. Pritožnik uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navaja, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje arbitrarna. Razlogi sodbe naj bi bili namreč v nasprotju z izvedenimi dokazi. Sodba sodišča prve stopnje naj bi bila zato le na videz obrazložena. Sodišču prve stopnje očita tudi kršitev pravice do nepristranskega sojenja. Višjemu sodišču pa očita, da je zgolj ponovilo razloge sodišča prve stopnje. Sodba Višjega sodišča naj tako ne bi vsebovala odgovora na njegove pritožbene očitke, po katerih naj bi izvedeni dokazni postopek pokazal, da je toženec vsaj sodeloval pri pretepu. Prav tako naj ne bi vsebovala odgovora na njegova pravna naziranja, da sostorilci v primeru, ko ni mogoče ugotoviti natančne vloge posameznega od njih, solidarno odgovarjajo za posledice, ki so jih povzročili. Pojasnjuje še, da predloga za dopustitev revizije po prvem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) ni vložil, ker je po njegovi oceni v izpodbijanih sodbah sporna le dokazna ocena sodišč, ne pa pravna narava spora, s takšnimi razlogi pa predloga za dopustitev revizije očitno ne more utemeljiti. Zato meni, da je izčrpal vsa pravna sredstva in da so zato procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe izpolnjene.

3. S 1. 10. 2008 je bila uveljavljena nova ureditev revizije v pravdnem postopku. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08 – v nadaljevanju ZPP-D) je uvedel institut dopuščene revizije. V skladu s spremenjenim prvim odstavkom 367. člena ZPP lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena revizija). Po drugem odstavku istega člena je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija). Če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, jo lahko v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti Vrhovno sodišče (dopuščena revizija). Revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP). Po prvem odstavku 367.a člena ZPP Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: (1) če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali (2) če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali (3) če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
4. ZPP-D je torej skoraj v celoti opustil vrednost spornega predmeta kot odločilen kriterij za (ne)dopustnost revizije. Namesto tega je uvedel sistem, po katerem se revizija dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti (reševanje pomembnih pravnih vprašanj in s tem prispevek k razvoju prava prek sodne prakse, zagotavljanje enotnosti sodne prakse).(1) S tem, ko se Vrhovnemu sodišču kot najvišji avtoriteti sodne oblasti glede razlage in uporabe zakona omogoča izrekanje o pomembnih pravnih vprašanjih, se zagotavlja razvoj prava prek sodne prakse.(2) Zagotavlja se tudi učinkovito uresničevanje naloge Vrhovnega sodišča, da skrbi za poenotenje sodne prakse in s tem za zagotovitev enakosti pred zakonom.(3) Glede na besedilo generalne klavzule iz prvega odstavka 367.a člena ZPP pa se s tem zagotavlja tudi pravna varnost.
5. Glede na spremenjeno ureditev revizije v pravdnem postopku mora Ustavno sodišče odgovoriti na vprašanje, kako nova ureditev vpliva na presojo procesne predpostavke izčrpanosti pravnih sredstev (prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS), ko gre za dopuščeno revizijo. Pri iskanju odgovora na to vprašanje je treba po eni strani upoštevati naravo in namen revizije (glej prejšnjo točko obrazložitve), po drugi strani pa tudi določbe Ustave, ki opredeljujejo položaj (rednega) sodstva. V sporih iz osebnih in družinskih razmerij ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb (prim. 1. člen ZPP) so sodišča tista, ki so v prvi vrsti dolžna razlagati pravo, Vrhovno sodišče, ki je njihov vrh, pa ustvarja enotno sodno prakso glede pomembnih pravnih vprašanj.(4) Pri tem so na podlagi 125. člena Ustave sodniki na vseh stopnjah sojenja vključno z Vrhovnim sodiščem kot najvišjim sodiščem v državi (127. člen Ustave) dolžni zagotavljati varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Glede na to in upoštevajoč naravo in namen revizije v pravdnem postopku mora stranka pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti predlog za dopustitev revizije. Če Vrhovno sodišče temu predlogu ugodi, je stranka dolžna v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča vložiti revizijo. Kot izhaja iz ustaljene ustavnosodne presoje glede vprašanja izčrpanosti pravnih sredstev, navedeno pomeni, da mora biti revizija izčrpana ne le formalno, temveč tudi po vsebini: stranka mora trditve o domnevnih kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin uveljavljati že v revizijskem postopku.
6. Stališče, po katerem je treba v pravdnem postopku vedno izčrpati revizijo pred vložitvijo ustavne pritožbe, zahteva tudi ustrezno razlago prvega odstavka 52. člena ZUstS, ki določa rok za vložitev ustavne pritožbe. Če bo Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo, ker bo ocenilo, da niso izpolnjeni pogoji iz 367.a člena ZPP, bo Ustavno sodišče štelo, da teče rok za vložitev ustavne pritožbe zoper meritorno odločitev Višjega sodišča od vročitve sklepa o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije. Seveda pa si pritožnik ne bo varoval roka za vložitev ustavne pritožbe zoper odločbo Višjega sodišča, če bo Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo kot prepozen ali nepopoln (šesti odstavek 367.a člena ZPP).
7. Kot izhaja iz ustavne pritožbe, pritožnik v obravnavanem primeru ni vložil predloga za dopustitev revizije. Pritožnik zmotno meni, da očitkov, s katerimi utemeljuje ustavno pritožbo, ni bil dolžan predhodno izčrpati že v navedenem pravnem sredstvu. Glede na vlogo Vrhovnega sodišča, glede na naravo in namen revizije ter glede na razloge, iz katerih je revizija lahko dopuščena, namreč (vsaj zaenkrat) ni mogoč sklep, da stranka z določenimi (ustavnopravno upoštevnimi) očitki predloga za dopuščeno revizijo očitno ne bi mogla utemeljiti. Za vložitev ustavne pritožbe torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 51. člena ZUstS. Zato jo je bilo treba zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev zavreči.

8. Senat je sprejel ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik senata Jan Zobec ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno.

(1) Prim. A. Galič, Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), Pravna praksa, št. 22 (2008), str. 22 in nasl.
(2) Tako A. Galič, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 56.
(3) Prav tam.
(4) V skladu s prvim odstavkom 109. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl. – ZS) za enotno sodno prakso skrbi Vrhovno sodišče.