Na podlagi 52. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), sklepa ministra za okolje in prostor št. 35001-290/2008/54 z dne 29. 9. 2009 ter 7. in 8. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 29. seji dne 20. 10. 2009 sprejel

S tem odlokom se spremenijo in dopolnijo prostorske sestavine planskih aktov, ki veljajo za območje Mestne občine Slovenj Gradec, in sicer:
– prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–2000 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list SRS, št. 17/87 ter Uradni list RS, št. 21/90 in 93/99) in
– prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–1990 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list SRS, št. 17/87 in 23/89 ter Uradni list RS, št. 93/99).
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin se nanašajo na naslednja področja oziroma sestavine plana:
– poselitev (ureditvena območja naselij oziroma druga območja za poselitev);
– usmeritve glede načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti.

V poglavju "5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA" v podpoglavju "5.1. Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru" v točki "5.1.5 Kmetijstvo" se za drugi odstavek vstavi novi tretji odstavek z besedilom:

"Zaradi nadomeščanja izgubljenih resursov ob spremembi namenske rabe iz kmetijske v stavbno za zdraviliško turistični center Terme bomo zagotavljali nadomestna kmetijska zemljišča z renaturalizacijo stavbnih zemljišč (sanacija deponije) na parc. št. 1067/4 k.o. Dobrava."

V poglavju "5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA" v podpoglavju "5.2. Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru" v točki "5.2.7 Turizem" se v četrti odstavek vstavi nova tretja alineja z besedilom:

"3. zdraviliški turizem – krajša in daljša bivanja,".

Dosedanje alineje 3–6 pa se preštevilčijo v alineje 4–7.

(1) V poglavju "X. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA" (pred podpoglavje "A. Posegi v prostor – urejanje prostora") v točki "Osnovni cilji so:" se na koncu doda besedilo, ki glasi:

"Stavbno zemljišče po tem planu je v celoti ali v delu tista zemljiška parcela, ki je kot takšna prikazana v kartografski dokumentaciji k planu. Prav tako se za stavbno zemljišče šteje tudi tista zemljiška parcela ali njen del, ki v kartografski dokumentaciji k planu sicer ni prikazana, vendar izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

– na njej stoji zahtevni ali manj zahtevni objekt, zgrajen pred 31. 12. 1967;
– je na njej objekt gospodarske javne infrastrukture, zgrajen pred 25. 6. 1991;
– je na njej stavba, zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja;
– za graditev objekta so bila izdana vsa predpisana dovoljenja.
Ob predpogoju izpolnitve enega od zgornjih pogojev ima zemljišče ne glede na morebitno nevrisanost v kartografski dokumentaciji k planu status zazidanega stavbnega zemljišča. Stavbna zemljišča so tudi zemljišča izključne rabe za obstoječo in predvideno komunalno infrastrukturo, in sicer za naslednje vrste infrastrukture: ceste, parkirišča, stebri električnih daljnovodov, transformatorske postaje, stebri smučarskih vlečnic in ostali objekti, ki so potrebni za obratovanje teh vlečnic, drugi objekti, ki sodijo k vodovodni, kanalizacijski, elektroenergetski, telekomunikacijski ipd. infrastrukturi, ter grajeni objekti na vodotok. Pogoji o stavbnozemljiškem statusu prej omenjenih zemljišč za komunalno infrastrukturo se natančneje opredelijo v prostorskih izvedbenih aktih.
Območje stavbnega zemljišča, določenega v tem planu, se lahko v prostoru lokacijsko natančneje določi, v kolikor se pri izdelavi urbanističnega dela projekta ugotovi, da lokacijsko povsem ne ustreza. Pri tem se površina stavbnih zemljišč iz bilance površin ne sme povečati."
(2) V poglavju "X. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA" v podpoglavju "A. Posegi v prostor – urejanje prostora" se v uvodu spremeni prvi stavek četrtega odstavka tako, da se za besedi "storitvena območja" vstavi ", zdraviliško turistična območja".
(3) V poglavju "X. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA" v podpoglavju "A. Posegi v prostor – urejanje prostora" v točki "Površine za centralne dejavnosti" se na koncu doda nov odstavek, ki glasi:

"Vzhodno od Vodriža se za potrebe razvoja turizma v območju vzhodno od načrtovane trase hitre ceste Velenje–Dravograd in izven ureditvenega območja naselja opredeli drugo območje za poselitev – Zdraviliško turistični center Terme Slovenj Gradec (v nadaljevanju ZTC)."

(4) V poglavju "PROGRAMSKE ZASNOVE ZA OBMOČJA KOMPLEKSNE GRADITVE ALI PRENOVE, ZA KATERE BODO IZDELANI PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI" se na koncu drugega odstavka doda nova 14. točka, ki glasi:

"14. Zdraviliško turistični center Terme Slovenj Gradec

Programska zasnova obravnava območje novega Zdraviliško turističnega centra Terme Slovenj Gradec. V njej so podrobneje opredeljene naslednje vsebine:
a) OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Območje zdraviliško turističnega centra leži med naseljema Vodriž in Dobravska vas severno od državne ceste ter vzhodno od planirane hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd. Območje zajema parc. št. 63/2, 93/1,2,3,4, 97, 99, 100, 101, 102, 103, 104/1, 104/2, 106, 107, 108, 112/1, 112/2, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 135/1, 135/2 in 1102/1, vse k.o. Dobrava ter parc. št. 94, 117/1, 117/8, 117/9, 117/10, 162/1, 674/2, 674/3, 676, 681/1, 681/2, 681/3, 681/4, 682/1, 682/2, 682/3, 734/1, 734/2-del, 734/3-del, 735/4, 735/5 in 735/6, vse k.o. Šmiklavž. Območje urejanja na podlagi usmeritev te programske zasnove ima skupno površino 29,48 ha, v naravi pa ga predstavljajo gozd površine 15,80 ha in kmetijska zemljišča površine 13,68 ha. Slednja so njive (1,54 ha) in travniki (12,14 ha).
Območje nadomeščanja izgubljenega resursa leži na južnem delu deponije na Mislinjski Dobravi severno od predvidenega zdraviliško turističnega centra. Zajema parc. št. 1067/4 k.o. Dobrava, ki predstavlja stavbno zemljišče (trenutno še v uporabi kot deponija), v izmeri 7,67 ha. Celotno parcelo se nameni njivskim površinam.
b) NAMENSKA RABA IN ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
Obravnavano območje je namenjeno izgradnji ZTC Terme ter spremljajoče gospodarske javne infrastrukture. Center je namenjen razvoju preventivne zdravstvene, turistične, športne in kulturne dejavnosti ter pripadajočih servisnih programov.
Zasnova območja:
ZTC Terme obsega pet med seboj programsko različnih in funkcionalno povezanih območij:
– Hotelski kompleks leži v osrčju predvidenih term, severno od državne ceste ter na prelomu iz dolinskega sveta v planoto Dobrave oziroma na prehodu iz kmetijskih v gozdne površine. Vsebuje centralno recepcijo, dva hotela, vodni športni center, večnamenske in specialistične objekte, vezane na zdravje, urejen vodni park in podporne objekte varovane naravne vrednote.
– Centralna parkirišča območja ZTC Terme ležijo ob križišču državne ceste in glavne prometnice skozi naselje.
– Apartmajsko naselje predstavlja nadaljevanje nastanitvenega programa in leži v gozdu nad hotelskim kompleksom. Skupine manjših objektov so skrite v gozdu.
– Območje zdraviliških objektov v gozdu na severni strani zdraviliško turističnega centra ima pomembno vlogo – predstavlja prehod iz urbaniziranega okolja v naravo dobravske planote, vanj pa so umeščeni posamezni specialistični zdraviliški objekti – zdravstveni sanatorij, specializiran rehabilitacijski center, specifične ambulante.
– Na zahodnem vhodu v zdraviliško turistični center Terme Slovenj Gradec severno in južno od obstoječe cestne povezave leži naravna vrednota. Zaradi rastišča sibirske perunike predstavlja posebnost tega centra. Območje naravne vrednote ostaja brez gradbenih posegov oziroma so ti v severnem delu omejeni na ureditev poti in signalizacije skozi območje.
Zasnova namenske rabe prostora:
Na celotnem območju Zdraviliško turističnega centra Terme Slovenj Gradec je s tem odlokom določena enotna osnovna namenska raba – stavbno zemljišče, ki je razčlenjeno na območja podrobnejše namenske rabe:
Posebna območja
– Hotelski kompleks z vodnim centrom, urejenim vodnim parkom, osrednjo cesto s parkirišči in servisnimi objekti varovane naravne vrednote (BT-1)
– Zdraviliški objekti, kot so zdravstveni sanatorij, specializiran rehabilitacijski center, specifične ambulante (BZ-4)
Območja stanovanj
– Apartmajsko naselje (SB-2)
Območja prometnih površin
– Centralno parkirišče (PC-3)
Območje naravne vrednote
– Parkovno urejeno zemljišče (NV-5)
Temeljna razmejitev podrobnejše namenske rabe je prikazana v kartografskem delu te programske zasnove. Podrobnejša členitev se določi v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.
c) USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Splošne usmeritve za urbanistično zasnovo ZTC Terme:
Lokacijsko je ZTC Terme vezan na vrtino termalne vode, ki leži ca. 1000 m severno. Predmetni predlog za postavitev term v dolino vzhodno od Vodriža je edina racionalna lokacija, saj je dovolj blizu vrtini, na obstoječih prometnih povezavah (državna cesta), obenem le nekaj sto metrov odmaknjena od novega priključka na planirani hitri cesti Velenje–Dravograd (koridor tretje razvojne osi), pa še vedno vklopljena v naravno okolje.
ZTC Terme Slovenj Gradec je prometno vezan na državno cesto. Z nje so neposredno dostopni vsi programi, ki so predvideni v predlagani ureditvi. Od zahodne strani leži ob cesti najprej priključek za hotelski kompleks, ki napaja tako turistično kot zdraviliško in apartmajsko območje, obenem pa preko centralnega parkirišča vodi tudi do varovane naravne vrednote.
Celoten kompleks mora izkazovati usklajenost z okoliško naravo. Vse ureditve termalnega centra bodo podrejene ohranjenemu naravnemu okolju. Varovana naravna vrednota bo predstavljala tisto vrednoto, okrog katere ZTC tudi gradi in bo ločila ta ZTC od podobnih območij. Hotelski objekti bodo odmaknjeni od ceste, gradbene strukture bodo nizke in nanizane na prelom med dolino in bregom pod gozdni rob. Ostali objekti (apartmajsko naselje, zdraviliški objekti) bodo imeli drobno strukturo in bodo rahločutno locirani v gozd.
Programske in oblikovne usmeritve
Območje ZTC predstavlja več medsebojno funkcionalno in oblikovno povezanih območij in objektov. Samo hotelski program je zaradi funkcionalnih zahtev sestavljen v kompleks, ostali objekti so individualni. Programi se lahko delno prekrivajo in prepletajo.
Območje je zasnovano okrog skupnega programa, zato temu sledi usklajeno oblikovanje prostora in objektov. Oblikovanje posameznih delov območja bo natančneje definirano v predvidenem občinskem podrobnem prostorskem načrtu, kjer bodo določeni tudi pogoji za obliko in velikost objektov. V izboru konstrukcij in materialov za gradnjo je potrebno slediti zadnjemu stanju tehnike in se odločati za trajnostne rešitve.
Krajinsko oblikovanje
Obstoječa krajina je neprecenljiva vrednota, ki bo tudi vnaprej predstavljala prednost predvidenega ZTC.
V dolinskem območju med cesto in gozdnim robom gradnja objektov praktično ni predvidena, predvsem je to območje namenjeno krajinskim in infrastrukturnim ureditvam. Zelene površine se uredijo brez bistvenega poseganja v relief terena, manjše zelene površine se prepletajo z urejenim vodnim svetom, zasaditvami dreves in otroškimi igrišči. Prostor naj deluje urejeno in enotno.
Gozdni rob se kot bariera med različnimi vrstami rabe in oblike terena ohranja z ohranitvijo kakovostnega drevja in dosaditvijo. Kjerkoli je možno, se tako skupine kot posamezna drevesa ohranijo. V samem gozdu se za gradnjo objektov ustvari poseka v najmanjšem potrebnem obsegu.
Pri morebitnem preoblikovanju reliefa se v največji možni meri upošteva obstoječo konfiguracijo terena. Opornih zidov ni dovoljeno postavljati, po potrebi se izvedejo ozelenjene brežine.
d) INFRASTRUKTURNA OMREŽJA IN NAPRAVE
Cestni promet:
Interno cestno omrežje predstavljajo slepi priključki v posamezna območja urejanja, ki so medsebojno povezana samo s pešpotmi. Območje se navezuje na državno cesto na njeni severni strani preko ceste k hotelskemu kompleksu s statusom kategorizirane prometnice, saj vodi do hotelskega programa, vodnega centra, apartmajskega naselja, po njej je dostopna naravna vrednota, ob njej pa organizirano centralno parkirišče. Vse prometne površine je potrebno dimenzionirati na največji (konični) promet.
Ob dvopasovnici do hotelskega kompleksa je potrebno izvesti hodnik za pešce in kolesarsko stezo. Za pešce je potrebno ustvariti tudi notranjo povezavo vseh programov s prometno mrežo, ki ne bo pod obremenitvijo motornega prometa. Kolesarski promet se vodi izven površin za motorni promet. Potrebno ga je priključiti tudi na medkrajevno kolesarsko omrežje.
Mirujoči promet oziroma parkirišča za osebna vozila in turistične avtobuse je potrebno praviloma locirati po posameznih programskih oziroma funkcionalnih območjih, le za centralni kompleks se organizira tudi centralno parkirišče, ki je skupno hotelskim programom, obiskovalcem naravne znamenitosti in apartmajskim gostom.
Za posebne razmere je potrebno predvideti intervencijske poti.
Letalski promet:
Na območju Mestne občine Slovenj Gradec se nahaja letališče Slovenj Gradec, ki leži na planoti Mislinjska Dobrava v zračni oddaljenosti ca. 800 m severno od ZTC Terme. Zaradi lege zdraviliško turističnega centra ca. 30 m nižje od letališča, odmika in predvidenih gabaritov pozidave območja predvidene prostorske ureditve ne predstavljajo ovir v ali zunaj cone letališča.
Oskrba z električno energijo in javna razsvetljava:
Zahodno od predmetnega območja izven varovalnega pasu elektroenergetskega voda poteka 220 kV daljnovod. Med transformatorskima postajama Šmiklavž Dobrava in Šmiklavž Metnikar ohranjamo koridor za 20 kV daljnovod. Nanj se za oskrbo z električno energijo priključi ustrezno dimenzionirana transformatorska postaja (TP), katere lokacija in nazivna moč bo opredeljena v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Srednje- in nizkonapetostno omrežje ter javna razsvetljava bodo izvedeni kabelsko. Javna razsvetljava mora biti predvidena na celotnem območju ZTC.
Oskrba s plinom:
Za območje ZTC ni predvidena oskrba s plinom. Predvidene ureditve tudi ne segajo v nadzorovani ali varnostni pas obstoječega ali predvidenega prenosnega omrežja zemeljskega plina.
Ogrevanje:
Ogrevanje in oskrba s toplo vodo bosta izvedena centralno, kot energent pa se izbere tiste vire energije, ki manj obremenjujejo okolje s škodljivimi emisijami. V fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta se določi konkretne obnovljive vire energije za ogrevanje objektov in izvajanje dejavnosti.
Oskrba z vodo:
Vodovodno omrežje ZTC se priključuje na obstoječi vodovodni sistem Suhi Dol–Slovenj Gradec. Omrežje se vodi ob bankinah cestnega omrežja. Oskrba s tehnološko vodo je omejena na zmogljivost obstoječega vodovodnega sistema za oskrbo s pitno vodo, iz katerega je zagotovljena tudi požarna voda. V primeru po večji potrebi požarne vode se uredi skupni zbiralnik in ločeno hidrantno omrežje.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda:
Na celotnem območju ZTC je potrebno urediti odvajanje odpadnih voda v ločenem sistemu. Fekalna kanalizacija se zbira v fekalnem kanalu javne kanalizacije, ki se preko Podgorja priključi na obstoječo mestno centralno čistilno napravo. Za objekte in naprave, pri katerih nastajajo industrijske ali druge tehnološke odpadne vode, se predvidi sistem lokalnega predčiščenja do stopnje, pri kateri se lahko odpadna voda izpusti v javno kanalizacijo. Padavinske vode s cestnega omrežja in posameznih objektov se vodi v meteorne kanale in ponikovalnice. Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih parcel se izvede prek ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja in usedalnikov v meteorni kanal, ponikovalnico ali vodotok.
TK infrastruktura:
Na območju ZTC je potrebno zgraditi novo TK omrežje. Znotraj območja se izvede v kabelski kanalizaciji, ki se vodi po trasi hodnikov za pešce z izgradnjo odcepov do posameznih parcel oziroma objektov. Območje se opremi z elektronsko komunikacijsko opremo in omrežji.
Ravnanje z odpadki:
Komunalni odpadki se zbirajo ločeno v namenskih zabojnikih znotraj območja urejanja in odvažajo v skladu z občinskimi predpisi.
e) USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
Na območju urejanja je evidentirana naravna vrednota Jenina – rastišče sibirske perunike. Zaradi pomembnosti naravne vrednote je potrebno le-to aktivno prezentirati. V sodelovanju s pristojno službo za področje ohranjanja narave se izvede nova razdelitev parcele št. 117/1 k.o. Šmiklavž. V zahodnem, varovanem območju je možno posegati v prostor samo z izgradnjo pešpoti za obiskovalce in postavitvijo informacijskih panojev, zemljiščem pa se prilagodi ustrezna ekstenzivna raba zemljišč. Na manjšem, skrajno vzhodnem delu parcele je možno postaviti podporne objekte varovane naravne vrednote in potrebne infrastrukturne naprave oziroma objekte. V varovanem oziroma ohranjenem delu naravne vrednote je treba kljub novim ureditvam ohraniti hidrološki režim oziroma zagotoviti vse tehnične ukrepe, da ne bi prišlo do negativnih vplivov na tem območju, zaradi izgube dela potencialnega habitata zavarovanih rastlinskih vrst pa izvesti tudi omilitveni ukrep na celotnem preostalem območju naravne vrednote.
Območje načrtovane ureditve še ni bilo predhodno arheološko pregledano, zato je potrebno predhodne arheološke raziskave izvesti v času pred ali najkasneje v času priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za ZTC.
f) USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
Splošno:
Investitorji so dolžni upoštevati predpise o varstvu okolja, izvajati ukrepe za zmanjševanje morebitnih emisij na samem izvoru le-teh ter po potrebi izvajati monitoring. Posebno pozornost je potrebno posvetiti omilitvi vplivov zaradi povečanih aktivnosti v območju, predvsem na varovano rastišče naravne vrednote in na vidno okolje.
Varstvo pred hrupom:
Obravnavano območje sodi v III. in IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri projektiranju in izvedbi objektov ter njihovem obratovanju se upoštevajo veljavni predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Varstvo zraka:
Emisije v ozračje ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih s predpisi.
Varstvo vegetacije in habitatov:
Sanira in vzdržuje se gozdni rob, v katerega bo poseženo z izgradnjo ZTC, kakor tudi skupine drevja in travniki, ki se ohranijo znotraj območja. Z ustreznimi varstvenimi ukrepi glede onesnaževanja okolja mora biti zagotovljeno varstvo vegetacije v širši okolici oziroma dolini.
Varstvo voda:
Funkcionalni prostorski posegi bodo odmaknjeni od vodnega zemljišča Jenine. Vzdolž njenega poteka skozi območje ZTC bo izvedena urbana parkovna ureditev.
g) UKREPI ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
Varstvo pred požarom:
Požarno varstvo vseh objektov in lokacij mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Prometno omrežje ZTC mora omogočati dostop intervencijskim vozilom do vseh javnih objektov po utrjenih poteh, posebna pozornost pa se posveti zagotovitvi zadostne količine požarne vode.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Pri načrtovanju gradnje objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih.
h) FAZNOST UREJANJA IN GRADNJE
Urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč se bo izvajalo na območju naslednjih posebnih (programsko funkcionalnih) območij:
– BT-1 hotelski kompleks z vodnim centrom, urejenim vodnim svetom, tematskim otroškim parkom, osrednjo cesto s parkirišči in servisnimi objekti naravne vrednote
– SB-2 apartmajsko naselje nasproti hotelskega kompleksa
– PC-3 centralno parkirišče
– BZ-4 zdraviliški objekti, kot so zdravstveni sanatorij, specializiran rehabilitacijski center, specifične ambulante.
Enote urejanja prostora se bodo izvajale fazno in opremljale posamezno, po potrebi oziroma interesu posameznih investitorjev. Ker bo izgradnja kompletnega centra potekala postopno, mora biti to omogočeno tudi komunalnemu opremljanju z gospodarsko javno infrastrukturo. Zasnova izvedbe mora upoštevati smotrnost postopnega urejanja in možnost skladne gradnje celotnega kompleksa v funkcionalnem in oblikovnem merilu. Natančnejše pogoje faznosti urejanja in gradnje bo določil občinski podrobni prostorski načrt, izdelan na podlagi te programske zasnove. Možna je tudi izdelava večjega števila občinskih podrobnih prostorskih načrtov za posamezne zaključene funkcionalne enote."

(1) V kartografskem delu se spremeni in dopolni oziroma zamenja:
– karta štev. 2: Namenska raba zemljišč.
(2) V kartografski dokumentaciji k planu se spremeni in dopolni oziroma zamenja:
– list štev. 31 (Slovenj Gradec – 45).
(3) Doda se kartografska dokumentacija programske zasnove:
– list štev. 1: Planska namembnost območja programske zasnove
– list štev. 2: Podrobna namenska raba.

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Mestne občine Slovenj Gradec v letu 2008 so na vpogled v prostorih Mestne občine Slovenj Gradec.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.