Na podlagi sedmega odstavka 20. člena ter za izvajanje 28. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba podrobneje določa pravila ravnanja v primeru poginov rib tako, da se podrobneje določi:
– pogin rib,
– način obveščanja,
– odkrivanje vzrokov pogina rib,
– vrste in obseg ukrepov za preprečevanje nadaljnjega poginjanja rib,
– odstranitev poginjenih rib,
– sprememba izvajanja ribiškega upravljanja,
– naloge izvajalca ribiškega upravljanja.

Pogin rib pomeni pogin, ki je občutno višji od običajne stopnje pogina v določenem delu vode v posameznem obdobju.

(1) Vsakdo, ki opazi ali izve za pogin rib, mora v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo, o tem takoj obvestiti regijski center za obveščanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: center za obveščanje) na telefonsko številko 112 za klic v sili.
(2) Center za obveščanje v primeru obvestila o poginu rib o njem takoj obvesti:
– izvajalca ribiškega upravljanja v posameznem ribiškem okolišu (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ribiškega upravljanja),
– ribiško inšpekcijo,
– pristojno gasilsko enoto širšega pomena, če se na podlagi obvestila ugotovi oziroma sumi, da je do pogina rib prišlo zaradi nesreče z nevarno snovjo, in
– policijo, če je na podlagi obvestila podan sum, da je do pogina rib prišlo zaradi kaznivega dejanja.
(3) Zavod za ribištvo Slovenije mora posredovati centru za obveščanje ažurne podatke o teritorialni pristojnosti izvajalcev ribiškega upravljanja ter kontaktne podatke odgovornih oseb pri njih.
(4) Če izvajalec ribiškega upravljanja, ribiška inšpekcija ali izvajalec obvezne gospodarske javne službe spremljanja nenadnega onesnaženja voda po predpisih o vodah (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) na kraju pogina rib ugotovi, da so podani razlogi za sum, da je do pogina rib prišlo zaradi kaznivega dejanja, o tem obvesti policijo, pristojno gasilsko enoto širšega pomena, če se ugotovi, da je do pogina rib prišlo zaradi nesreče z nevarno snovjo, ter inšpekcijo, pristojno za okolje in naravo, če je do pogina rib prišlo zaradi okoljske nesreče.
(5) Če pristojni iz drugega odstavka tega člena na mestu pogina ugotovi, da bi lahko bil pogin posledica bolezni rib, mora na dežurno številko obvestiti Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI).

(1) V primeru pogina rib mora izvajalec ribiškega upravljanja in ribiška inšpekcija v skladu s svojimi pristojnostmi takoj začeti z ugotavljanjem dejanskega stanja, obsega in vzroka pogina rib ter zavarovati morebitne dokaze.
(2) Ob sumu, da je do pogina rib prišlo zaradi storitve prekrška, mora izvajalec ribiškega upravljanja takoj obvestiti pristojno inšpekcijo, navesti vsa znana dejstva ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil.
(3) Če so podani razlogi za sum, da je do pogina rib prišlo zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, vzorčenje vode, usedlin in poginulih rib opravi policija. Policija ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo.
(4) Če gre za sum, da je do pogina rib prišlo zaradi bolezni rib, za katere je z veterinarskimi predpisi določeno, da je treba ugotoviti vzrok pogina rib, mora strokovni delavec NVI opraviti potrebna vzorčenja in ostale preiskave. Če se sum bolezni potrdi, strokovni delavec NVI o tem obvesti pristojni območni urad Veterinarske uprave Republike Slovenije, ki ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.
(5) Rezultate analiz vzetih vzorcev vode, usedlin, poginulih rib in druge pridobljene dokaze so si pristojne državne službe dolžne med seboj izmenjavati, razen če bi lahko informacije o rezultatih analiz škodili kriminalistični preiskavi v zvezi z odkrivanjem povzročitelja.
(6) Če so pri poginu rib izpolnjeni pogoji za opredelitev tega dogodka za okoljsko škodo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, je treba o dogodku nemudoma obvestiti Agencijo Republike Slovenije za okolje.

(1) Oseba, ki je odgovorna za pogin rib, je dolžna takoj odstraniti vzrok, zaradi katerega je prišlo do poginjanja rib.
(2) Ribiška inšpekcija v nujnih primerih odredi začasne ukrepe, s katerimi se prepreči nadaljnje poginjanje rib.
(3) Če je do pogina rib prišlo zaradi okoljske nesreče, pristojni organi v skladu s predpisi o varstvu okolja odredijo ukrepe za odstranitev vzroka nastanka okoljske nesreče. Interventni ukrepi za preprečitev nadaljnjega širjenja nenadnega onesnaženja voda se izvedejo v skladu s predpisi o vodah.
(4) Če se ugotovi, da je do pogina rib prišlo zaradi pojava kužne bolezni, odredi veterinarska inšpekcija potrebne ukrepe, s katerimi se prepreči nadaljnje širjenje bolezni.

(1) Izvajalec ribiškega upravljanja je glede na opremljenost in usposobljenost dolžan pobrati oziroma sodelovati pri pobiranju poginjenih rib ter predati poginjene ribe veterinarsko-higienski službi NVI, ki jih je dolžna neškodljivo odstraniti v skladu z veterinarskimi predpisi.
(2) Pri pobiranju rib je treba, odvisno od vzroka pogina rib, uporabiti vsa potrebna zaščitna sredstva, s katerimi se ustrezno zaščitijo osebe, ki sodelujejo pri pobiranju poginjenih rib.
(3) V primeru pojava kužne bolezni, zaradi katere je prišlo do pogina rib, veterinarska inšpekcija v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, odredi način ravnanja s poginjenimi in bolnimi ribami.

(1) Zavod za ribištvo Slovenije na podlagi dobljenih podatkov in strokovne ocene določi, ali gre za manjši ali večji pogin rib.
(2) V primeru manjšega pogina rib se morebitne spremembe izvajanja ribiškega upravljanja določijo v letnem programu izvajalca ribiškega upravljanja.
(3) V primeru večjega pogina rib, zaradi katerega se bistveno poslabša stanje ribjih populacij v ribiškem okolišu in so v daljšem časovnem obdobju potrebne večje spremembe ukrepov za obnovo ribjih populacij, za kar je potrebno bistveno spremeniti tudi izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu, je treba v skladu s predpisi, ki urejajo postopek sprejemanja ribiškogojitvenih načrtov, pripraviti spremembo ribiškogojitvenega načrta.

Izvajalec ribiškega upravljanja je dolžan v primeru pogina rib v ribiškem okolišu izvajati naslednje naloge:
– obveščati pristojne institucije,
– ugotavljati dejansko stanje,
– ugotavljati obseg in vzrok pogina,
– reševati preživele in ogrožene ribe,
– odstraniti oziroma sodelovati pri odstranjevanju poginjenih rib iz vodnega okolja,
– poginjene ribe po vrstah in velikosti prešteti ter stehtati,
– v primeru, da se vseh rib ne da pobrati, izdelati oceno števila in težo poginjenih rib po vrstah in velikosti,
– izdelati skico kraja in sestaviti zapisnik o poginu rib, ki mora vsebovati kraj, čas, vrste in težo poginulih rib ločeno po vrstah ter druge podatke na obrazcu, ki je kot priloga sestavni del te uredbe,
– poslati skico in zapisnik o poginu rib Zavodu za ribištvo Slovenije, ki pošlje osnovne podatke o poginu rib Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
– izvajati ukrepe, ki so predvideni za obnovo ribjih populacij na podlagi spremembe ribiškogojitvenega načrta.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.