Na podlagi 4. in 52. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02) je župan Občine Bloke dne 25. 3. 2009 sprejel
P R A V I L N I K
o računovodstvu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja naloge in organizacijo računovodstva ter pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi Občine Bloke.
2. člen
Občina vodi poslovne knjige na podlagi zakona o računovodstvu, zakona o javnih financah ter podzakonskih aktov, ki jih izda minister, pristojen za finance, za pravne osebe javnega prava. Vprašanja, ki niso urejena z zakonom o računovodstvu, podzakonskimi akti na njegovi podlagi, ali s tem pravilnikom, se rešujejo v skladu s kodeksom računovodskih načel in splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju: SRS).
II. ORGANIZIRANOST IN VODENJE RAČUNOVODSTVA
3. člen
Računovodstvo se organizira in vodi na način, ki omogoča:
– zagotavljanje informacij nadzornim organom občine (proračunska inšpekcija, računsko sodišče, nadzorni odbor občine) za ocenjevanje namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev javnih financ,
– vpogled zunanjih organov občine v poslovanje in razpolaganje s sredstvi z namenom ugotavljanja uresničevanja nalog občine, za katere prejemajo sredstva iz sredstev javnih financ,
– vpogled davčnih organov v obračun davkov in prispevkov ter drugih obveznosti,
– zagotavljanje informacij poslovodstvu občinske uprave in predstavniškemu organu – občinskemu svetu o načrtovanih in uresničenih odhodkih občine, kar naj bi imelo pozitiven vpliv za odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi.
4. člen
Računovodska opravila opravlja delavec, ki ga je župan določil za pooblaščenega računovodjo. Odgovornost računovodje je urejena s tem pravilnikom. Pri svojem delu mora računovodja upoštevati strokovno etiko, kodeks računovodskih načel in finančnega poslovanja.
5. člen
Finančno poslovanje vodi računovodja v skladu z zakonom o javnih financah, zakonom o plačilnem prometu ter s predpisi in navodili Ministrstva za finance ter po nalogu župana. Pri svojem delu mora upoštevati zakonske predpise in odločitve pristojnega organa občine.
6. člen
V računovodstvu se zagotavljajo podatki, ki omogočajo:
– vpogled v stanje in gibanje sredstev in obveznosti do njihovih virov,
– vpogled v porabo proračunskih sredstev po proračunskih uporabnikih in postavkah, vpogled v porabo sredstev za materialne stroške po stroškovnih mestih,
– ugotavljanje prihodkov, odhodkov,
– pripravo finančnih načrtov,
– sestavljanje poročil in analiz,
– drugo na zahtevo pristojnih organov.
7. člen
Podatki iz 6. člena se zagotavljajo:
– v glavni knjigi,
– pomožnih knjigah,
– analitičnih evidencah.
8. člen
Delavci, zaposleni v drugih oddelkih občinske uprave, ki so pooblaščeni za pripravo in potrditev knjigovodskih listin, so soodgovorni za namembnost ter smotrnost porabe proračunskih sredstev. Zadrževanje knjigovodskih listin, ki povzroči plačilno zamudo ali neažurno knjiženje, pomeni odgovornost delavcev teh oddelkov. Direktor občinske uprave in vodje oddelkov sodelujejo pri pripravi proračuna občine in finančnih načrtov posrednih uporabnikov. Vsak izdatek iz poračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Vsako plačilo je potrebno pisno potrditi.
Vsaka knjigovodska listina mora biti v določenem roku, to je najkasneje v desetih dneh od prejema listine vrnjena v računovodstvo, kjer jo je potrebno ustrezno obdelati (kontrolirati in knjižiti) in jo sistematično odložiti ter hraniti.
Zadrževanje knjigovodskih listin, ki povzroči plačilno zamudo ali neažurno knjiženje ali vpliva na nepravilnost izkazanih poslovnih izidov, pomeni kršitev delovnih obveznosti in neposredno, osebno odgovornost delavca zaradi kršitve veljavnih predpisov.
III. POSLOVNE KNJIGE
9. člen
Poslovne knjige se vodijo po časovnem zaporedju in sistematsko zajemajo poslovne dogodke, o katerih pričajo knjigovodske listine. Po časovnem zaporedju se knjiži v dnevnikih, sistematska evidenca pa se opravi na knjigovodskih kontih v glavni knjigi in pomožnih knjigah.
10. člen
Občina vodi poslovne knjige po načelu dvostavnega knjigovodstva z uporabo kontnega načrta, ki temelji na enotnem kontnem načrtu, ki ga je predpisal minister, pristojen za finance (Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava) ter v skladu z odredbo o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov enotnega kontnega načrta.
Občina vrednost poslovnih dogodkov knjiži v polni višini v bruto znesku in jih medsebojno ne poračunava.
11. člen
Poslovne knjige se vodijo v računovodstvu občine računalniško (glavna knjiga, saldakonti, pomožne knjige in analitične evidence). Računalniško vodene poslovne knjige se po potrebi lahko tiskajo ali prikazujejo na zaslonu.
12. člen
Poslovne knjige so:
1. dnevnik,
2. glavna knjiga,
3. pomožne knjige.
Obvezne pomožne knjige so:
– blagajniški dnevnik,
– knjiga opredmetenih osnovnih sredstev,
– knjiga terjatev do kupcev oziroma knjiga izdanih računov,
– knjiga obveznosti do dobaviteljev oziroma knjiga prejetih računov.
Občina vodi še analitične evidence:
– plač in drugih prejemkov delavcev,
– drugih izplačil (sejnine, pogodbe o delu, pogodbe …) itd.
13. člen
Nastale spremembe na sredstvih in obveznostih do virov sredstev se knjižijo po načelih skrbnosti in ažurnosti. Knjigovodstvo je ažurno, če so knjiženja v posameznih poslovnih knjigah opravljena najkasneje v osmih dneh od pridobitve izvirne listine.
14. člen
Glavna knjiga se vodi računalniško. Uporabni program glavne knjige omogoča, da je podatek z enim vnosom knjižen v pomožni knjigi in glavni knjigi.
Način knjiženja glavne knjige mora zagotavljati, da se lahko med poslovnim letom po potrebi izpišejo posamezni konti, na koncu obračunskega obdobja pa se izpiše celotna glavna knjiga.
15. člen
Poslovne knjige se odpirajo in zaključujejo vsako poslovno leto. Izjema je analitična evidenca osnovnih sredstev, katere odpiranje in zapiranje ni vezano na poslovno leto. Ta knjiga je odprta in se vodi, dokler se osnovna sredstva uporabljajo.
Po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj se poslovne knjige zaključijo.
Glavna knjiga se ob koncu poslovnega leta odtisne, zaključi in odloži. Prav tako se ob koncu leta odtisnejo, zaključijo in odložijo obvezne pomožne knjige.
Preostale pomožne knjige, dnevnik, evidence se hranijo na nosilcih podatkov, zavarovanih pred izbrisom ali drugimi poškodbami.
IV. KNJIGOVODSKE LISTINE
16. člen
Vsaka poslovna sprememba pri sredstvih in obveznostih do njihovih virov, odhodkih in prihodkih ter stroških se lahko knjiži samo na podlagi knjigovodske listine.
Knjigovodske listine (v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno.
Knjigovodske listine morajo biti take, da nedvoumno kažejo poslovne spremembe in vsebujejo ustrezne podatke za knjiženje.
Izvirna knjigovodska listina se sestavi v trenutku nastanka poslovne spremembe.
17. člen
Besedila in številke v knjigovodskih listinah se ne smejo popravljati tako, da bi postala njihova verodostojnost dvomljiva. Popravljajo se s prečrtovanjem prvotnih besedil oziroma številk ali z metodo storna. Popravek opravi oseba, ki je izdala knjigovodsko listino, in ga hkrati vnese na vse izvode knjigovodske listine. Blagajniške in druge listine, ki izpričujejo denarne poslovne dogodke, se sploh ne smejo popravljati, ampak se uničijo in sestavijo nove.
18. člen
Vsaka knjigovodska listina mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in naslov izdajatelja listine,
– naziv listine z označbo zaporednosti listine,
– datum nastanka poslovnega dogodka ter datum izstavitve listine,
– vsebino poslovne spremembe,
– oznake stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev za listine, iz katerih izhajajo izdatki in prejemki, če se spremljajo po mestih in nosilcih,
– količino, mersko enoto (ter razčlenitev, vezano na davek na dodano vrednost) ter znesek izražen v tolarjih,
– podpise sodelujočih pri poslovnih dogodkih,
– podpis osebe, pooblaščene za sestavljanje listine,
– podpis osebe, pooblaščene za kontrolo in likvidacijo listine.
Knjigovodske listine se sistematsko označujejo z zaporedno številko.
Notranje knjigovodske listine
19. člen
Notranje knjigovodske listine so:
– računi za prodajo storitev,
– predlog za izdajo naročilnice,
– potrdila o vplačilih in izplačilih,
– obračuni, dobropisi,
– pogodbe za dana posojila in prejeta posojila in druge pogodbe,
– odredbe, odločbe in sklepi za nakazila in izplačila,
– druge listine, s katerimi se odreja evidentiranje poslovnih sprememb na sredstvih in obveznostih do virov sredstev proračuna občine, kot so začetna bilanca in listine o usklajevanju terjatev in obveznosti.
20. člen
Notranje knjigovodske listine izdaja župan ali po njegovem pooblastilu pooblaščeni delavec. Delavec, ki sestavi knjigovodsko listino, s svojim podpisom jamči za resničnost poslovnega dogodka in to, da listina pošteno prikazuje podatke o poslovnem dogodku.
Sprožanje poslovnih dogodkov
21. člen
Poslovne dogodke sprožajo in listine podpisujejo (odredbodajalec):
– župan,
– vodja organizacijske enote (skrbnik proračunske postavke).
Župan s sklepom določi skrbnike proračunskih postavk, ki so obenem tudi likvidatorji listin.
22. člen
Listine za materialno poslovanje, to je dobavnica, prevzemnica ter ostalo dokumentacijo za nabavo drobnega inventarja in osnovnih sredstev, podpisujeta in jamčita za njihovo pravilnost in resničnost prevzemnik blaga in direktor občinske uprave.
23. člen
Pooblaščeni nosilci sredstev (odredbodajalci) prevzemajo naslednje odgovornosti:
– v celoti odgovarjajo za verodostojnost dokumentov, ki so podlaga za nakazila in izplačila proračunskih sredstev in verodostojnost ostalih dokumentov, ki so podlaga za evidentiranje sprememb na sredstvih in obveznostih do virov sredstev proračuna,
– pri dogovarjanju predplačil v pravnih poslih, ki jih sklepajo, so dolžni upoštevati navodila o izvrševanju proračuna v zvezi z zavarovanjem plačil,
– pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, morajo upoštevati plačilne roke, ki veljajo za izplačila iz sredstev proračuna, v skladu z navodili o izvrševanju proračuna,
– pri oddaji javnih naročil morajo upoštevati postopek izvajanja javnega razpisa, ki ga predpisuje Zakon o javnih naročilih,
– odgovarjajo za porabo sredstev, ki ni v skladu z dodeljenimi pooblastili, in za namensko porabo proračunskih sredstev.
Gibanje notranjih knjigovodskih listin
24. člen
Izvedene računovodske listine sestavlja računovodja oziroma pooblaščeni referent.
Zunanje knjigovodske listine
25. člen
Zunanje knjigovodske listine so:
– računi za material, blago, osnovna sredstva in storitve,
– pogodbe o delu, financiranju in druge pogodbe,
– dnevni izpiski stanja podračuna občine s seznami posameznih prilivov in odlivov denarnih sredstev,
– predračuni, obračuni ipd.
Gibanje zunanjih knjigovodskih listin
26. člen
Račune za prejeto blago in storitve prejme vložišče oziroma tajništvo in jih preda referentu za finance, ki kontrolira količino, ceno, vrednost, skladnost s proračunsko postavko in drugo ter jih oštevilči in preda v likvidacijo skrbniku proračunske postavke, ki jih podpiše in vrne v referat za finance. Račune nato podpiše še direktor občinske uprave, Odredbo za plačilo podpiše župan pred plačilom.
Kontrola knjigovodskih listin
27. člen
Pooblaščeni delavec za kontrolo knjigovodskih listin in za likvidacijo s svojim podpisom potrdi pravilnost, točnost in zakonitost knjigovodske listine kot dokumenta, ki dokazuje poslovno spremembo.
Kontrolira predvsem:
– ali je listina formalno računsko pravilna,
– ali so listini priloženi vsi dokumenti, ki dokazujejo nastanek poslovne spremembe v skladu z navodili pristojnega ministrstva in ministrstva za finance za izplačila iz sredstev proračuna,
– ali je poslovna sprememba nastala v obliki in obsegu, kot je navedeno v dokumentu,
– ali so cene v knjigovodski listini pravilne in v skladu z dogovorom, pogodbo oziroma odločbo,
– ali je rok plačila, naveden v listini, istoveten roku plačila po pogodbi oziroma v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije,
– ali so na knjigovodski listini zaračunani kakšni stroški, ki so v nasprotju z dogovorom.
V. USKLAJEVANJE POSLOVNIH KNJIG TER POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI
28. člen
Stanje v pomožnih knjigah oziroma analitičnih evidencah se usklajuje s stanjem v glavni knjigi vsak mesec po stanju zadnjega dne v mesecu.
Delavec, ki vodi analitične evidence, predloži stanje iz analitičnih evidenc računovodji, najkasneje v desetih dneh po preteku obdobja, za katero se opravlja usklajevanje. Razlike v stanju je potrebno razčistiti, oziroma stanje uskladiti najkasneje v petih dneh po preteku obdobja usklajevanja.
29. člen
Usklajevanje prometa in stanja glavne knjige z dnevnikom ter pomožnih knjig z glavno knjigo se prav tako opravi, preden se sestavi obračun za obračunsko obdobje.
30. člen
Knjigovodsko stanje sredstev, terjatev in obveznosti se najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, ki se ugotavlja s popisom.
Za popis terjatev in obveznosti občine se imenuje posebna popisna komisija. Terjatve in obveznosti popiše popisna komisija po stanju v računovodskih evidencah na dan 31. decembra, preveri realnost izkazanih zneskov in pojasni razloge za nepravočasno izterjavo oziroma izplačilo. Dvomljive, sporne, neizterljive in zastarane terjatve izkaže v popisnem poročilu posebej. Poročilo zajema tudi popis sredstev, ki jih imajo v upravljanju javni zavodi, javna podjetja, gospodarski javni zavodi ter o vlaganjih občine v gospodarske družbe.
Popis sredstev, terjatev ter obveznosti do virov sredstev se opravi vsako leto po stanju na dan 31. decembra.
Župan določi člane popisnih komisij pred pričetkom popisa.
31. člen
Člani popisnih komisij so odgovorni za:
– pravilno ugotovitev dejanskega stanja sredstev, terjatev in obveznosti,
– natančno in pravilno sestavljanje in izpolnjevanje popisnih listov,
– pravočasno izvršitev nalog popisa,
– pravočasno in pravilno sestavo poročila o popisu.
32. člen
Podatki iz knjigovodstva oziroma iz ustreznih evidenc o količinah se ne smejo dajati popisnim komisijam pred vpisom dejanskega stanja v popisne liste.
33. člen
Predsednik popisne komisije je odgovoren za pravočasno in pravilno sestavo poročila o popisu, ki ga predloži pristojnemu organu.
34. člen
Župan obravnava poročilo ob navzočnosti predsednika komisije in računovodje ter odloči:
1. o načinu knjiženja in likvidacije ugotovljenih razlik,
2. o neposrednem odpisu s popravkom vrednosti drobnega inventarja in osnovnih sredstev ter terjatev in obveznosti,
3. o odpisu dotrajanih in neuporabnih sredstev,
4. o materialni odgovornosti posameznih delavcev za ugotovljeni primanjkljaj ob popisu,
5. o drugem v zvezi s popisom.
Odločitev pristojnega organa – župana v zvezi s popisom je podlaga za knjiženje razlik in uskladitev knjigovodskega stanja z dejanskim.
VI. HRANJENJE KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG, RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN POSLOVNIH POROČIL
35. člen
Poslovne knjige in knjigovodske listine se hranijo v prostorih računovodstva in v arhivu. Knjigovodske listine in poslovne knjige je treba hraniti tako, da ne pride do fizičnega poškodovanja ali uničenja in da niso dostopne nepoklicanim.
36. člen
Za sprotno hrambo poslovnih knjig in knjigovodskih listin, ki se hranijo v prostorih računovodstva, je odgovoren računovodja.
37. člen
Poslovne knjige in knjigovodske listine se hranijo v skladu s predpisi, vendar najmanj v teh rokih:
– letni računovodski izkazi in končni obračun plač ter izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov, trajno,
– knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži, in z zakonom ali drugimi predpisi predpisane listine, pet let,
– pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine, dve leti,
– listine v zvezi z obračunom davkov, v skladu z davčnimi predpisi.
Odvisno od časa hranjenja knjigovodskih listin je treba pri računalniškem obravnavanju podatkov hraniti programsko dokumentacijo (uporabniške programe). Odvisno od vrste računalniškega obravnavanja podatkov je občina dolžna hraniti tako programsko dokumentacijo, da bo strokovnjaku omogočala poznejše preverjanje.
VII. VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
38. člen
Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se neposredno uporablja zakon o računovodstvu, ter Splošni slovenski računovodski standardi (SRS) kakor podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o računovodstvu ter ta pravilnik.
Osnovna sredstva
39. člen
Osnovna sredstva so zgradbe, zemljišča, poslovni prostori, oprema ter pripadajoči nadomestni deli in drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta.
40. člen
Za drobni inventar, ki se všteva med osnovna sredstva, se štejejo predmeti za urejanje prostorov, priročno orodje in naprave ter vsa druga oprema in trajna oziroma vračljiva embalaža z dobo daljšo od enega leta, katerih posamične nabavne vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo vrednosti 500 € v času nabave.
41. člen
Drobni inventar, ki ne spada med osnovna sredstva, se odpisuje z enkratnim odpisom ob izdaji v uporabo. Strošek odpisa bremeni vire sredstev, iz katerih je drobni inventar bil nabavljen.
Odpis osnovnih sredstev
42. člen
Odpis osnovnih sredstev je reden in izreden.
Reden odpis se opravlja v skladu z zakonom o računovodstvu, navodilom o načinu in stopnjah rednega odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.
Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja opredmetenega osnovnega sredstva, trajne izločitve iz uporabe.
43. člen
Odpis opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju se praviloma izkaže kot popravek nabavne vrednosti v breme virov teh sredstev.
44. člen
Osnovna sredstva se ob koncu poslovnega leta prevrednotijo v skladu s SRS. Učinki prevrednotenja sredstev zaradi njihove okrepitve povečujejo obveznost do virov sredstev. Prevrednotenje zaradi oslabitve se opravlja v skladu s SRS.
Neopredmetena dolgoročna sredstva
45. člen
Za neopredmetena dolgoročna sredstva veljajo enake določbe kot za opredmetena dolgoročna sredstva.
Dolgoročne finančne naložbe
46. člen
Dolgoročne finančne naložbe so dolgoročne kapitalske naložbe, dolgoročna dana posojila in depoziti.
Dolgoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali druga sredstva, dolgoročne terjatve pa z zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin.
Obračunane realne obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev povečujejo vrednost teh dolgoročnih naložb in terjatev.
Donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev se priznajo kot prihodki ob vnovčenju.
47. člen
Kapitalske naložbe v gospodarske javne službe ali druge pravne osebe, ki vodijo poslovne knjige po določbah Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o gospodarskih javnih službah, se prevrednotijo ob koncu poslovnega leta tako kot določajo SRS.
Učinek prevrednotenja povečuje lastne vire sredstev.
48. člen
Računovodja mora najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna poslovanja, preveriti ustreznost izkazane velikosti posamezne dolgoročne finančne naložbe.
Terjatve
49. člen
Terjatve se izkazujejo ločeno po vrstah. Ločeno se izkazujejo predujmi za osnovna sredstva ter sredstva, ki so sestavni del gibljivih sredstev bilance stanja. Pri terjatvah iz gibljivih sredstev je treba ločeno izkazovati dolgoročne (nad eno leto) in kratkoročne (do enega leta).
Terjatve se nadalje ločujejo in izkazujejo kot terjatve:
– terjatve do kupcev,
– dani predujmi in varščine,
– terjatve v zvezi s prihodki od financiranja,
– druge terjatve.
50. člen
Za pravočasno izterjavo terjatev, predlaganje njihovega prenosa na sporne terjatve, če se predvideva, da ne bodo poravnane v roku ali niso poravnane v roku, skrbi računovodja. Najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna, računovodja preveri ustreznost velikosti posamezne vrste terjatve (uskladitev).
51. člen
Odpis terjatev odobri župan.
Kratkoročne finančne naložbe
52. člen
Občasne viške denarnih sredstev občina nalaga v kratkoročne depozite, v skladu s predpisi ministra pristojnega za finance.
Denarna sredstva
53. člen
Kot denarna sredstva se izkazujejo denarna sredstva v blagajni ter dobroimetja na računih v bankah in drugih finančnih institucijah v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z denarnimi sredstvi iz sredstev javnih financ.
Dolgoročne obveznosti
54. člen
Dolgoročne obveznosti se izkazujejo v skladu s SRS. V računovodstvu mora biti zagotovljena dosledna evidenca vseh dolgoročnih obveznosti in izkazovanje ločeno za dolgoročno dobljena finančna posojila, dolgoročne dobljene kredite, dolgoročne obveznosti iz poslovanja.
55. člen
Prevrednotenje dolgoročnih obveznosti, razen obveznosti, ki se nanašajo na sredstva v upravljanju, se obravnava kot obrestovanje in bremeni odhodke financiranja.
Kratkoročne obveznosti
56. člen
V skladu s SRS se med kratkoročne obveznosti vključujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu dni ali prej.
Kratkoročne obveznosti se izkazujejo z dejanskimi zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin.
Kratkoročne časovne razmejitve
57. člen
Občina v skladu s predpisi in SRS po potrebi vzpostavlja kratkoročno časovno razmejevanje, in sicer:
– aktivne časovne razmejitve za potrebe razmejevanja odloženih stroškov oziroma odhodkov in prehodno nezaračunanih prihodkov,
– pasivne kratkoročne časovne razmejitve za razmejevanje vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov in kratkoročno odloženih prihodkov.
Zaloge
58. člen
Material se takoj ob nabavi prenese v uporabo in istočasno bremeni stroške po nabavni vrednosti, zato občina praviloma ne izkazuje zalog materiala.
Odhodki
59. člen
Odhodki občine se merijo in razčlenjujejo v skladu z Zakonom o računovodstvu, predpisi izdanimi na podlagi zakona in SRS.
60. člen
Odhodki se priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka. To pomeni, da se odhodek prizna:
– če je poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje odhodka, dejansko nastal in
– če je dejansko prišlo do izplačila denarja.
Odhodki se razčlenjujejo na tekoče odhodke, odhodke tekočih transferov, investicijske odhodke in odhodke investicijskih transferov.
61. člen
Tekoči odhodki so odhodki za plačila, nastala zaradi stroškov dela, stroškov materiala in drugih izdatkov za blago in storitve. Tekoči transferi so odhodki, ki zajemajo plačila za katera plačniki v povračilo ne prejmejo materiala ali opravljene storitve. Uporaba teh sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave in ne kapitalske.
62. člen
Investicijski odhodki so plačila, namenjena pridobitvi ali nakupu opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, premoženja, opreme, napeljav, vozil kot tudi plačila za novogradnje, adaptacije, investicijsko vzdrževanje in obnove zgradb ter izdelavo študij o izvedbi projektov, izdelavo projektne dokumentacije in investicijski inženiring.
63. člen
Odhodki investicijskih transferov so prenesena denarna nepovratna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev, to je za nakup ali gradnjo njihovih osnovnih sredstev, nakup opreme in drugih opredmetenih in neopredmetenih sredstev, za investicijsko vzdrževanje, obnovo ipd.
Investicijski transferi so lahko tudi plačila za namene iz prvega odstavka tega člena, za katera se pri prejemniku sredstev vzpostavi obveznost iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje.
64. člen
Odhodki so razčlenjeni tako, da omogočajo vpogled v strukturo stroškov po njihovih naravnih vrstah, ki so: stroški dela, stroški materiala in storitev in drugi stroški. V okviru skupin naravnih vrst stroškov se posamezne vrste stroškov knjigovodsko evidentirajo na analitičnih kontih, določenih v skladu s potrebami občine na osnovi enotnega kontnega načrta.
65. člen
Vsak analitični konto stroškov ima v evidenci tudi pripadajočo šifro stroškovnega mesta in stroškovnega nosilca, pri čemer se kot stroškovni nosilec šteje proračunska postavka iz finančnega načrta.
Stroškovna mesta predstavljajo organizacijske enote, po katerih se spremljajo stroški.
Stroški se razporejajo na stroškovna mesta in stroškovne nosilce neposredno ob knjiženju iz knjigovodskih listin, na katerih morajo biti poleg ostalih podatkov ti podatki navedeni.
Prihodki
66. člen
Prihodki občine se priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka (plačana realizacija).
Prihodki se razčlenjujejo v skladu z določbami Zakona o računovodstvu, podzakonskimi akti na podlagi zakona ter SRS.
Prihodki se razčlenjujejo na davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke.
VIII. RAČUNOVODSKO PREDRAČUNAVANJE IN PRIPRAVA FINANČNIH NAČRTOV
67. člen
Občina v skladu z Zakonom o javnih financah ter predpisi, izdanimi na podlagi zakona ter navodili ministra za finance v računovodstvu, zagotavlja podatke, ki so potrebni za pripravo večletnih in letnih finančnih načrtov občine.
IX. RAČUNOVODSKI IZKAZI IN LETNO POROČILO
68. člen
Letno poročilo obsega:
– bilanco stanja,
– izkaz prihodkov in odhodkov,
– pojasnila k izkazom ter
– poslovno poročilo.
Računovodski izkazi morajo prikazovati resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov, odhodkov ter presežek ali primanjkljaj.
Letno poročilo je potrebno predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, torej pristojni enoti Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve do zadnjega dne v februarju leta, ki sledi letu, za katero se sestavlja letno poročilo.
69. člen
Neposredni in posredni uporabniki občinskega proračuna predložijo letno poročilo za preteklo leto županu do 28. februarja tekočega leta.
Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance do 31. marca tekočega leta.
Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto občinskemu svetu v sprejem.
70. člen
Letno poročilo pripravita župan in računovodja občine.
71. člen
Letno poročilo se sestavi za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, kakor tudi ob statusnih spremembah, ob prenehanju in drugih primerih določenih z zakonom.
72. člen
Računovodski izkazi se pripravijo na zadnji dan obravnavanega obdobja v skladu s pravilnikom o vsebini, členitvi in obliki računovodskih izkazov ter pojasnilih k izkazom za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki ga izda minister pristojen za finance.
73. člen
S Pravilnikom o poročanju občin o prejemkih in izdatkih proračunov občin (Uradni list RS, št. 8/04 in 34/04) je določeno, da morajo občine posredovati podatke, ki jih določata Poročilo o prihodkih in odhodkih, računu finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja (obrazec P) in Poročilo o odhodkih po funkcionalnih dejavnostih (obrazec P1), ki sta sestavni del pravilnika. Občine morajo navedene podatke posredovati ministrstvu za finance, do 15. dne v mesecu za obdobje od 1. 1. tekočega leta do konca preteklega meseca. Za pripravo poročil je odgovoren računovodja.
X. RAČUNOVODSKA KONTROLA IN NOTRANJE REVIDIRANJE
74. člen
Računovodska kontrola zajema splošne aktivnosti ugotavljanja pravilnosti in odpravljanje teh v vseh delih računovodskih postopkov. Kontrola knjigovodskih listin se opravlja tako kot je določena v tem pravilniku.
Odgovornost delavca v računovodstvu in drugih za opravljanje kontrole je opredeljena v tem pravilniku in v pravilniku o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Bloke.
V poslovne knjige se ne smejo vnašati nobeni podatki iz knjigovodskih listin, dokler ni opravljena kontrola. Računovodski obračuni in posamezni računovodski predračuni se ne smejo sestavljati na podlagi podatkov iz poslovnih knjig, dokler podatki niso kontrolirani.
Računovodsko kontroliranje knjigovodskih listin in poslovnih knjig zagotavlja tudi morebitno neupoštevanje predpisov in internih aktov in računovodskih standardov, poneverbe ter jih tako preprečuje.
Računovodsko kontroliranje podatkov je preverjanje ali so poslovni dogodki nesporni, ali so jih odobrile pooblaščene osebe, ali so vsi poslovni dogodki tudi knjiženi, ali so knjiženi pravočasno, v pravilnih zneskih, na ustreznih kontih in ustreznih stroškovnih mestih.
75. člen
Računovodsko revidiranje kot preverjanje in ocenjevanje organiziranosti in delovanja računovodskega kontroliranja ter način sestavljanja računovodskih obračunov, ki predstavlja notranji nadzor javnih financ, se bo opravljal v skladu z navodilom o oblikah in izvajanju notranjega finančnega nadzora v občinah.
Revidiranje bo občina zagotovila tako, da bo:
– ustanovila notranjo revizijsko službo ali
– poverila notranje revidiranje zunanjemu izvajalcu.
XI. POOBLASTILA IN ODGOVORNOST V RAČUNOVODSTVU
76. člen
Za organizacijo in vodenje računovodstva je odgovoren računovodja. Računovodja je odgovoren, da se pravilno uporabljajo materialno finančni predpisi in SRS.
Odgovoren je za:
– organizacijo, koordinacijo in nadzor dela na področju računovodstva,
– pravilno in ažurno vodenje poslovnih knjig,
– usklajevanje analitičnih evidenc s knjigovodstvom glavne knjige,
– pravočasno sestavo letnega poročila,
– pravočasno posredovanje podatkov in poročila za župana in občinski svet ter nadzorni odbor,
– pravočasno zaključevanje poslovnih knjig,
– pravočasno dopolnjevanje pravilnika o računovodstvu in drugih aktov s področja računovodstva,
– pravočasno dopolnitev kontnega načrta v skladu s predpisi,
– strokovno izpopolnjevanje računovodskih delavcev,
– organizacijo pravilne hrambe poslovnih knjig in knjigovodskih listin
– in drugo v skladu s pogodbo o zaposlitvi in sklepom pristojnega organa.
77. člen
Za pravilno in ažurno vodenje poslovnih knjig v skladu s predpisi in tem pravilnikom so odgovorni tudi delavci v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi, ki vodijo posamezne knjigovodske evidence, če je knjigovodstvo nepravilno in neažurno vodeno, ker so bile knjigovodske listine prepozno poslane vodji knjigovodstva.
XII. KONČNA DOLOČBA
78. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Nova vas, dne 25. marca 2009
Župan
Občine Bloke
Jože Doles l.r.
