Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 112/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 21., 29., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US in 76/08), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 3. in 26. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr.), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 27/96, 25/03 in 52/05) in Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 28. redni seji dne 28. 10. 2009 sprejel

(1) Ta odlok določa način, predmet in pogoje opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja, obdelave in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na celotnem območju Občine Rogaška Slatina (v nadaljevanju: občina).
(2) Način, predmet in pogoje za opravljanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov iz Občine Rogaška Slatina v Regionalnem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki Celje določa Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Rogaška Slatina.

S tem odlokom se določajo:
1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
2. vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5. financiranje javne službe, oblikovanje cen in obračun storitev javne službe,
6. vrste objektov in opreme za izvajanje javne službe,
7. nadzor nad izvajanjem javne službe,
8. kazenske in prehodne določbe.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«;
– izboljšati dostop do storitev javne službe;
– zagotoviti učinkovit sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov;
– zagotoviti oddajo komunalnih odpadkov v obdelavo, preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov;
– zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki ter izdelavo letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek).
2. Povzročitelj odpadkov po tem odloku je vsak prebivalec občine in vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), oziroma vsaka oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov.
3. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov (pravna ali fizična oseba), ki ima odpadke v posesti.
4. Javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki je zbiranje, prevoz, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju.
5. Izvajalec javne službe je pravna oseba, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
6. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
7. Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
8. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
9. Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije (razen 15 01)« s klasifikacijsko številko 20 01 in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža (vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek)« s klasifikacijsko številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
10. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
11. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
12. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine "Drugi komunalni odpadki" s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
13. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
14. Biološko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije«, odpadki primerni za kompostiranje iz podskupine »odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč)« in po sestavi organskim kuhinjskim odpadkom podobni odpadki iz živilskih trgov in podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama, določenega s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
15. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, ki se odložijo na odlagališču po mehansko biološki obdelavi (MBO) in po odstranitvi lahke frakcije.
16. Embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika.
17. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti.
18. Zbiralnica ločenih frakcij ali »Ekološki otok« je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
19. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
20. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
21. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
22. Prevzemno mesto je vnaprej določen prostor, kjer uporabniki v predpisanih namenskih posodah ali zabojnikih ali tipiziranih vrečah za odpadke prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe.
23. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane namenske posode ali zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.
24. Stavba je stavba po predpisih o graditvi objektov, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb.
25. Objekt je objekt po predpisih o graditvi objektov, v ali na katerem se opravlja proizvodna ali storitvena dejavnost ali je v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(2) Občinska uprava Občine Rogaška Slatina skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe.
(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
– strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo načrtovanih infrastrukturnih ureditev;
– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe.
(4) Občinska uprava izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
(5) Izvajalcu javne službe se podelijo naslednja javna pooblastila:
– da izvaja javno službo v skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Rogaška Slatina;
– da uporablja zbiralnice ločenih frakcij in zbirni center v namene izvajanja javne službe,
– da upravlja, koristi in vzdržuje objekte in naprave potrebne za izvajanje javne gospodarske službe,
– da prevzema vodenje vseh evidenc, ki so za opravljanje predmetne gospodarske javne službe potrebne, skladno z veljavnimi predpisi,
– da predlaga dela za investicijske posege v objekte in naprave potrebne za izvajanje javne gospodarske službe.
(6) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah izdaje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(7) Izvajalec javne službe vodi evidence oziroma registre v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, gospodarske javne službe, oblikovanje cen in tem odlokom.

(1) Občina skrbi:
– za zagotavljanje izvajanja vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da se zagotavlja takšna višina plačil in cena storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme izvajalca javne službe, da se ohranja njihova vrednost;
– da se zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da se zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki izvajajo storitve javne službe na področju občine;
– da pisno obvešča izvajalca o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(3) Izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(4) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.

(1) Občina zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in podzakonskimi predpisi ter v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe tako, da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem, uporaba storitev javne službe pa je za vse povzročitelje obvezna.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je pravna oseba, organizirana v obliki javnega podjetja, ustanovljena na podlagi Odloka o ustanovitvi OKP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. (Uradni list RS, št. 93/98, 72/99, 118/05 in 75/08).

(1) Izvajalec javne službe sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: pravilnik). V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika.
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov;
– tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic;
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih;
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.

(1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja, obdelave in prevoza komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, in sicer:
– storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih, vključno s prevozom komunalnih odpadkov do zbirnega centra;
– storitve kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov v mali kompostarni;
– storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali za odlaganje na regijsko odlagališče za nenevarne odpadke;
– prevoz preostankov odpadkov po obdelavi komunalnih odpadkov na regijsko odlagališče.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

(1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
(2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
– pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb;
– pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost;
– pravico do upravljanja objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov;
– pravico do uporabe stavb, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev (vikendi, vinske kleti in ostali podobni stalno nenaseljeni objekti).
(3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
(7) Izjemoma so uporabniki iz prejšnjih odstavkov prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v trajni uporabi neprekinjeno že najmanj tri mesece.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
– drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,
– drobna odpadna embalaža iz kovine,
– kuhinjski odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in biološko razgradljivi odpadki),
– mešana odpadna komunalna embalaža, zbrana od vrat do vrat.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.

(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
– prevzemanje zbrane odpadne embalaže po sistemu od vrat do vrat v skladu s Tehničnim pravilnikom;
– prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnih centrih in po sistemu od vrat do vrat v skladu s Tehničnim pravilnikom;
– prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih;
– prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov.
(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:
– prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnicah nevarnih frakcij,
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami in v Tehničnem pravilniku. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe najpozneje do 30. novembra v tekočem letu, ki ga potrdijo pristojni organi izvajalca javne službe v skladu z določili družbene pogodbe in statuta javnega podjetja.

(1) Biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih iz gospodinjstev, se morajo zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je isto kot za mešane komunalne odpadke.
(2) Za biološko razgradljive odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja.
(3) Na območjih, kjer izvajalec javne službe ne zagotavlja rednega odvzema biološko razgradljivih odpadkov, mora povzročitelj odpadkov sam zagotoviti kompostiranje svojih biološko razgradljivih odpadkov v hišnem kompostniku.
(4) Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološko razgradljive odpadke kompostirajo v hišnih kompostnikih tudi na območjih z organiziranim rednim prevzemanjem biološko razgradljivih odpadkov, če imajo za tako kompostiranje na razpolago vrt in pri tem upoštevajo ustrezne postopke predelave biološko razgradljivih odpadkov.
(5) Izvajalec javne službe mora zagotoviti:
– da se na območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, ti odpadki zbirajo v predpisanih zabojnikih ali posodah in prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz biološko razgradljivih odpadkov, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in da ne povzročajo emisije vonjav;
– prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov skladno z letnim programom zbiranja;
– čiščenje in razkuževanje predpisanih zabojnikov in posod za zbiranje ter vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje biološko razgradljivih odpadkov.
(6) Če povzročitelj odpadkov odlaga v posodo za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno oskrbo, izvajalec takih odpadkov na dan odvoza tovrstnih odpadkov ne prevzame, temveč jih prevzame na dan odvoza mešanih odpadkov. Pri tem povzročitelj odpadkov izvajalcu plača strošek prihoda (zbiranje in odvoz), dodatni strošek zbiranja in odvoza ter predpisano dajatev za odlaganje odpadkov, ob prevzemu na dan odvoza ostankov odpadkov. Izvajalec to ugotovitev posreduje prekrškovnemu organu.

(1) Izvajalec javne službe s sistemom »od vrat do vrat«, ki vključuje uporabo namenske rumene vreče zagotavlja pri uporabnikih storitve izvorno ločevanje in prevzem naslednjih vrst odpadne embalaže:
– odpadna embalaža iz papirja;
– odpadna embalaža iz plastike;
– odpadna embalaža iz kovin;
– odpadna embalaža iz sestavljenih materialov.
(2) V rumeno vrečo se ne odlaga:
– steklena embalaža;
– časopisni papir;
– večje škatle;
– ostanki hrane;
– nečiste vrečke in embalaža;
– nevarni odpadki (baterije, pločevinke barv, razredčil, kartuše).
(3) Uporabniki storitve javne službe papir in steklo zbirajo ločeno v škatlo ali posebno vrečo in ga po urniku na dan odvoza odložijo na prevzemno mesto oziroma ga oddajo na obstoječih ekoloških otokih ali v zbirnem centru.

(1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 13. člena tega odloka.
(2) Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:
– v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek zbiralnic ni treba urediti v naseljih na območju z gostoto poselitve manj kot 300 prebivalcev na km2, če je v okviru opravljanja javne službe zagotovljeno ločeno zbiranje frakcij iz prvega odstavka 12. člena tega odloka na izvoru (od vrat do vrat po sistemu »rumena vreča«).
(4) Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja ločen prevoz frakcij v zbirni center.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje nevarnih frakcij v skladu z podzakonskim predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Ločeno zbiranje nevarnih frakcij se zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe.
(3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom nevarnih frakcij obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.

(1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.
(2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom iz 9. člena tega odloka.
(3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov ne glede na njihovo prebivališče.
(4) V zbiralnici nevarnih frakcij mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.
(5) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s prostornino 120 l, 240 l in 1100 l.
(2) Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa pravilnik iz 9. člena tega odloka, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na območju občine najmanj:
– enkrat na vsakih štirinajst dni v ožjem mestnem središču in na območjih poselitve s strnjeno individualno pozidav; po vključitvi uporabnikov v sistem prevzema biološko razgradljivih odpadkov pa najmanj enkrat na mesec;
– enkrat mesečno v predelih s pretežno individualno gradnjo izven strnjenih naselij.
(4) Podrobnejši način prevzema odpadkov na območjih iz predhodnega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe v Tehničnem pravilniku.

(1) Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike storitev določita skupaj izvajalec javne službe in povzročitelj odpadkov. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz 19. člena se število obveznih posod in zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 9. člena tega odloka.
(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalni odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 9. člena tega odloka.
(3) Uporabniki so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod, zabojnikov ali vrečk za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih. Stroški zamenjave in vzdrževanja se določijo v tarifnem pravilniku.
(4) Če imajo uporabniki občasno več odpadkov, kot to dopušča njihova posoda za zbiranje odpadkov, jih morajo odložiti v namensko predpisano vrečo za zbiranje odpadkov z logotipom izvajalca (zelena vreča) ter jo postaviti poleg predpisane posode za zbiranje odpadkov ali pa prepustiti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje.
(5) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika oziroma povečanje števila posod ali zabojnikov.

(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
(2) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 5 metrov od roba prometne poti smetarskega vozila.
(3) Uporabnik mora zagotoviti, da se zabojnik ali namenska vreča prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto do 6.00 ure zjutraj glede na predviden dan odvoza, po prevzemu odpadkov pa prazni zabojnik čimprej, najkasneje pa do konca dne, ko je bil prevoz opravljen, vrne na zbirno mesto.
(4) Prevzemno mesto določi uporabnik v soglasju z izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke občinska uprava Občine Rogaška Slatina.
(5) Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ne sme imeti stopnic, robnikov ali drugih ovir in mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času, v vseh vremenskih razmerah in mora prenesti osne obremenitve posebnega komunalnega vozila.
(6) V primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest, ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca, si mora uporabnik storitev javne službe v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število namensko označenih vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov ter jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto.
(7) Izvajalec javne službe sme pri prevzemanju odpadkov odstopiti od letnega koledarja odvozov le v primeru višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere, začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest in nenadne okvare posebnih vozil. O tem mora povzročitelje v najkrajšem možnem času na krajevno običajem način obvestiti o razlogih opustitve odvoza ter o novih terminih odvoza odpadkov.

(1) V času do predvidenega prevzema mešanih komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnem površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2) Za urejenost in čistočo zbirnega mesta skrbi povzročitelj.
(3) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta.

(1) Občina zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov v zbirnem centru.
(2) Občina mora zagotoviti, da je zbirni center na lokaciji, ki omogoča nemoten dostop povzročiteljem za prepuščanje posameznih vrst odpadkov, prav tako pa tudi dostop specialnim vozilom izvajalca za njihovo prevzemanje ter prevoz.
(3) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– stekla vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električne in elektronske opreme, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in
– kosovne odpadke.
(4) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika skladno z 11. členom tega odloka za odpadke, ki se zbirajo v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe.
(5) Vrste odpadkov, ki jih prevzema izvajalec v zbirnem centru ter vrsto posod za njihovo zbiranje (tip, barva,volumen in število), vodi izvajalec v registru zbirnega centra, za posamezno koledarsko leto pa se določijo v letnem programu.
(6) Izvajalec prevzema odpadke v zbirnem centru v obratovalnem času zbirnega centra, o katerem povzročitelje obvesti na krajevno običajen način.
(7) V vsaki občini se uredi vsaj en zbirni center. Občina Rogaška Slatina in Občina Rogatec imata zaradi geografske lege skupaj en zbirni center na lokaciji odlagališča Tuncovec.

(1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi in da
– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(1) V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, ki jih določi izvajalec javne službe v obvestilu iz tretjega odstavka tega člena.
(2) V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.
(3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način.
(4) Imetniki kosovnih odpadkov morajo preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(5) Prevzemanje kosovnih odpadkov ni redna storitev prevzemanja komunalnih odpadkov. Stroške prevzemanja kosovnih odpadkov krije imetnik kosovnih odpadkov in so vračunani v stroških ravnanja z odpadki.

(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja in javne prireditve, morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor proti plačilu opremi s tipskimi posodami za zbiranje tistih odpadkov za katere se pričakuje, da bodo nastali.
(2) Podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec javne službe s pogodbo.
(3) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.

(1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija/občinska redarska služba izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest.
(2) Če se kasneje odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.

(1) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov:
– predelava odpadnega lesa v sekance;
– storitve obdelave biološko razgradljivih odpadkov v kompostarnah in napravah za mehansko-biološko obdelavo odpadkov;
– storitve predobdelave komunalnih odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem ali zmanjšanja nevarnih lastnosti zaradi njihovega odlaganja na odlagališče za nenevarne odpadke;
– storitve predobdelave komunalnih odpadkov z namenom povečanja možnosti za njihovo predelavo.

V okviru javne službe zbiranja in prevoza se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije:
– odpadna komunalna embalaža (vse frakcije);
– biološko razgradljivi in kuhinjski odpadki;
– kosovni odpadki in
– nevarni odpadki.

V okviru javne službe zbiranja in prevoza se zagotavljajo storitve tehtanja naslednjih odpadkov:
– odpadne embalaže, katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo;
– ločene frakcije, ki gredo v predelavo;
– vsake pošiljke odpadnih jedilnih olj, ki se oddajo v predelavo;
– nevarne frakcije, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje;
– preostanek odpadkov, ki gre na odlaganje.

(1) V okviru javne službe se zagotavlja skladiščenje odpadkov pri izvajalcu javne službe v zbirnih centrih z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
(2) V storitev iz prejšnjega odstavka je vključen tudi prevoz preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi iz 28. člena tega odloka na odlagališče za nenevarne odpadke.

(1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
– nabavo in vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov;
– redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem;
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov;
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki;
– evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov.
(2) Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročili:
– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal;
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami;
– bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin ali
– škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:
– lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke;
– identifikacijska oznaka iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo mešani komunalni odpadki;
– ulica in hišna številka stavbe.
(2) V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe:
– firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov;
– število članov posameznega gospodinjstva v stavbi;
– površina poslovnih prostorov za pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, če je to potrebno zaradi obračuna storitev;
– velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku.
(3) Uporabniki storitev javne službe morajo izvajalcu v roku 8 dni od nastanka spremembe pisno sporočiti vsako spremembo podatkov, ki se vpisujejo v register.
(4) Podatki v registru uporabnikov se lahko spremenijo na podlagi:
– pisnega sporočila uporabnika,
– ugotovitev izvajalca javne službe glede na uradni vir podatkov iz centralnega registra prebivalstva (CRP) in glede na ugotovljeno stanje pri posameznem povzročitelju,
– ugotovitev pristojnega ali prekrškovnega organa.
(5) Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru uporabnikov na vlogo uporabnika oziroma ugotovitev iz druge in tretje alineje četrtega odstavka tega člena, potrdi uporabniku vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje v roku 30 dni po vpisu spremembe v register uporabnikov.

(1) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra;
– času obratovanja zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra;
– ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo;
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
– načinu predvidene predelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
– drugih pogojih za prevzem ločenih frakcij.
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje kuhinjskih odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje kuhinjskih odpadkov, z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– območju in načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov;
– drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov.

(1) Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj:
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo v rumenih/embalažnih vrečah, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih;
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij;
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije;
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe;
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici;
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano;
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih in
– razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje kuhinjskih odpadkov v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o:
– prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, vključno z zelenim vrtnim odpadom;
– izločanju vseh kuhinjskih odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih;
– varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe.

(1) Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov;
– do uporabe skupne posode ali zabojnika za mešane komunalne odpadke pod pogojem, da izvajalcu javne službe predložijo soglasja vseh uporabnikov skupne posode;
– do uskladitve velikosti ali števila posod skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno.
(2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz tretje alineje prejšnjega odstavka tega člena pod pogojem, da:
– prostornina obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi pravilnika iz 9. člena tega odloka oziroma če število posod ni manjše od števila posod, določenega na podlagi istega pravilnika in če
– ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecih komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah.

Uporabniki imajo obveznost:
– pri ravnanju z odpadki upoštevati zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, določbe tega odloka ter navodila izvajalca;
– obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe iz tega odloka na posebnem obrazcu najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe;
– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe;
– redno plačevati storitve javne službe;
– zagotoviti, da so posode, zabojniki ali tipizirane vreče dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu do 6. ure zjutraj;
– zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti;
– vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih;
– zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta.

(1) Imetnikom odpadkov je prepovedano:
– prepuščati odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;
– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj;
– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek;
– prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek;
– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;
– nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;
– odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih;
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane vrečke (zelena, rumena) kot so določene v Tehničnem pravilniku izvajalca;
– brskanje po posodah ali zabojnikih ter razmetavanje odpadkov;
– pisati na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepiti plakate nanje.
(2) V posodo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov je prepovedano odložiti:
– nevarne frakcije,
– klavniške odpadke,
– odpadni gradbeni material in kamenje,
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– tople ogorke in pepel,
– kosovne odpadke,
– odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka,
– biološke odpadke.
(3) Prepovedano je opustiti uporabo storitev javne službe, kopičenje odpadkov in odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki zato niso namenjeni.
(4) Povzročitelj, ki odpadke kopiči ali jih odloži izven mesta, ki je namenjeno zbiranju teh odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi o ravnanju z odpadki.
(5) Če povzročitelj iz četrtega odstavka tega člena ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe.
(6) Če povzročitelja iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec na stroške lastnika zemljišča.

Viri financiranja storitev javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitev javne službe po veljavnih cenah storitev javne službe (smetarina);
– sredstva od prodaje ločenih frakcij, sposobnih za predelavo;
– drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.

Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
– iz proračuna občine;
– iz sredstev razvojnih skladov;
– iz dotacij, donacij in subvencij;
– iz taks in drugih virov, določenih s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.

(1) Cene storitev javne službe mora izvajalec javne službe oblikovati v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter v skladu s Tarifnim pravilnikom. Ceno storitev potrdi občinski svet občine.
(2) Cena se oblikuje kalkulativno za letno ali dveletno proračunsko obdobje na osnovi upoštevanja vseh upravičenih stroškov, vključno z normalnim tržnim donosom na sredstva izvajalca javne službe, zmanjšanih za prihodke:
– od prodaje ločenih frakcij, sposobnih za predelavo;
– iz dotacij, donacij in subvencij za opravljanje storitev javne službe;
– iz proračuna občine.
(3) Stroške storitev obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov izvajalec javne službe prevzame v kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev teh storitev, kolikor teh storitev skladno s 28. členom tega odloka ne izvaja sam.
(4) Cene storitev izvajalca javne službe med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne storitve ne smejo biti diferencirane, razen če ti dokazljivo povzročajo različne stroške. Stroški dostopa do storitve ne smejo biti razlog diferenciacije.
(5) Podrobneje se določi način oblikovanja cen za obračun storitev javne službe s Tarifnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana.

(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati dejavnost na območju občine ali se povzročitelji vselijo v stanovanje, pričnejo uporabljati poslovne prostore ali stavbo, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev.
(2) Uporabniki storitev javne službe so dolžni izvajalcu plačevati stroške izvajanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z določili veljavnih predpisov o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3) Vsaka pravna oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju občine je dolžna pred začetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu javne službe datum začetka izvajanja dejavnosti in skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju z odpadki.
(4) Pravne osebe, katerih dejavnost je takšna, da generirajo samo komunalnim odpadkom podobne odpadke, zbirajo te odpadke v tipskih zabojnikih. Podlago za izračun storitev ravnanja z njihovimi odpadki predstavlja volumen izpraznjenih posod za odpadke. Najmanjši skupni volumen posode za odpadke je 120 litrov, ki se odvaža skladno z letnim razporedom odvoza, ki ga sprejme izvajalec javne službe.
(5) Osnova za obračun storitev iz stanovanjskih prostorov in poslovnih prostorov je volumen odpadka in pogostost odvoza. Potreben volumen posode določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Volumen posode je odvisen od števila oseb v gospodinjstvu, velikosti poslovne površine, vrste poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja na izvoru.
(6) Za individualno postavitev posod pri fizičnih osebah – gospodinjstvih je najmanjši skupni volumen posode za odpadke 120 litrov. V primeru ko več povzročiteljev uporablja isto posodo, se za razdelitev stroškov med povzročitelji uporablja kvadratura poslovnih ali proizvodnih površin ali število povzročiteljev. Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti in nepokriti prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti. V primeru, da so povzročitelji gospodinjstva, ki uporabljajo isto posode za odpadke, se za razdelitev stroškov uporablja število članov gospodinjstva.
(7) Povzročitelja komunalnih odpadkov je izjemoma možno oprostiti plačila stroškov ravnanja z odpadki na prošnjo povzročitelja iz socialnih razlogov. O oprostitvi plačila stroškov iz prvega odstavka tega člena odloča pristojni organ občine na podlagi predložene odločbe o denarno socialno pomoči po zakonu, ki ureja socialno varnost. Stroški ravnanja s komunalnimi odpadki se v tem primeru poravnajo iz proračuna občine.
(8) Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, pisno obvestiti izvajalca, najkasneje v roku 8 dni po nastali spremembi. Ta sprememba se pri obračunu upošteva s prvim naslednjim mesecem, V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun teh storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi oziroma podatke o velikosti, število posod in številu oseb v gospodinjstvu.

Gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine je:
– zemljišča in objekti zbiralnic;
– zemljišča in objekti zbirnih centrov;
– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah;
– zemljišča in objekti za obdelavo odpadkov.

Oprema, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca je:
– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov;
– delovni stroji;
– premične zbiralnice nevarnih frakcij;
– posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah;
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov;
– vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov.

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi izvajanje javne službe po vrsti in obsegu storitev, kot je določeno v 10. do 31. členu tega odloka;
– ne vodi prevzemnih mest na način, kot je to določeno v 33. členu tega odloka,
– ne obvešča uporabnikov na način, kot je to določeno v 34. in 35. členu tega odloka;
– pri zaračunavanju opravljenih storitev javne službe ne upošteva cen storitev, ki jih določi občinski svet skladno z 41. členom tega odloka.
(2) Z globo 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost, če:
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 11. člena);
– v posodo za zbiranje bioloških odpadkov odlaga nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno oskrbo (šesti odstavek 14. člena);
– na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji odstavek 20. člena);
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (osma alineja 37. člena);
– krši prepovedi iz prvega odstavka 38. člena tega odloka;
– v posodo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov odlaga odpadke, ki jih je vanjo prepovedano odložiti (drugi odstavek 38. člena);
– opusti uporabo storitev javne službe, kopiči odpadke ali jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki za to niso namenjena (tretji odstavek 38. člena);
– ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (tretji odstavek 21. člena);
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 22. člena);
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (osmi odstavek 42. člena).
(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo 400 evrov se za prekršek kaznuje uporabnik – fizična oseba, če:
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 11. člena);
– v posodo za zbiranje bioloških odpadkov odlaga nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno oskrbo (šesti odstavek 14. člena);
– na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji odstavek 20. člena);
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (osma alineja 37. člena);
– krši prepovedi iz prvega odstavka 38. člena tega odloka;
– v posodo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov odlaga odpadke,ki jih je vanjo prepovedano odložiti (drugi odstavek 38. člena);
– opusti uporabo storitev javne službe, kopiči odpadke ali jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki za to niso namenjena (tretji odstavek 38. člena);
– ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (tretji odstavek 21. člena);
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 22. člena);
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (osmi odstavek 42. člena).

Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov na zemljepisno zaokroženih območjih poselitve z več kot 2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 20 prebivalcev na 1 ha najpozneje do 31. decembra 2009 ter na območjih poselitve z več kot 2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 10 prebivalcev na 1 ha najpozneje do 31. decembra 2010.

Tehnični pravilnik iz 9. člena tega odloka pripravi izvajalec najkasneje v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 52/07).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.