Na podlagi tretjega odstavka 63. člena, sedmega odstavka 71. člena, petega odstavka 78. člena in šestega odstavka 80. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08 – ZVO-1B) minister za okolje in prostor izdaja
P R A V I L N I K
o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa:
– projektne osnove za sevalne in jedrske objekte;
– vsebino vloge in vsebino dokumentacije za pridobitev soglasij in dovoljenj za sevalne, jedrske in manj pomembne sevalne objekte po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;
– vsebino varnostnega poročila in druge dokumentacije, potrebne za dokazovanje in zagotavljanje varnosti sevalnih in jedrskih objektov;
– podrobnejše zahteve glede organiziranosti sevalnega ali jedrskega objekta ter glede vsebine in oblike programa zagotavljanja kakovosti in njegovega izvajanja v sevalnih in jedrskih objektih.
2. člen
(izrazi)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. ALARA je kratica angleškega izraza As Low As Reasonably Achievable, predstavlja pa načelo pri varstvu pred sevanji, po katerem je treba zagotavljati čim manjšo obsevanost, vendar pri tem upoštevati tudi družbeno in gospodarsko sprejemljivost ukrepov;
2. biointruzija je predrtje ali izguba celovitosti tesnilnih plasti odlagališča zaradi globokih korenin rastlin ali delovanja živali;
3. deterministična varnostna analiza je analiza, izvedena z uporabo determinističnih metod;
4. dogodek je pripetljaj, ki ga povzroči naravni dogodek, človeška napaka ali dejanje, nepravilni pisni postopek ali navodilo, okvara opreme, obratovalna napaka ali projektna neustreznost, in lahko ogroža sevalno ali jedrsko varnost. Dogodek vodi v pričakovan obratovalni dogodek ali v nesrečo. Pri tem se lahko delno ali v celoti sprožijo varnostne funkcije;
5. ekstremne vremenske razmere so skrajne vremenske razmere za obravnavano območje, določene na podlagi analiz zgodovinskih vremenskih podatkov zanj;
6. elektromagnetna združljivost je zmogljivost električnih in elektronskih sistemov, opreme in naprav za delovanje v elektromagnetnem okolju, kjer morajo biti operabilni, brez poslabšanja delovanja zaradi elektromagnetnih motenj in brez medsebojnega vpliva več takih naprav;
7. enojna odpoved je odpoved, zaradi katere komponenta ne more izvesti predvidene varnostne funkcije, pa tudi vse nadaljnje odpovedi, ki so posledica tega;
8. faza mirovanja je vmesna faza med obratovanjem in začetkom razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta. Lahko je različno dolga in je namenjena predvsem zmanjšanju sevalnih obremenitev med dokončno razgradnjo, tako da omogoči razpad kratkoživih izotopov pred dokončno razgradnjo;
9. globinsko geološko odlagališče je objekt za odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki je nekaj sto metrov ali več pod površino v stabilnih geoloških formacijah za zagotovitev dolgoročne izoliranosti radionuklidov od okolja;
10. gradnja je izvedba gradbenih in drugih del ter je lahko gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta ali odstranitev objekta;
11. izobrazba je znanje, pridobljeno v ustanovah šolskega sistema;
12. kategorizacija SSK je njihova razporeditev v varnostne kategorije glede na pomembnost SSK za tveganje na podlagi verjetnostnih varnostnih analiz;
13. kompetence so primerna izobrazba, usposobljenost, veščine in izkušnje za izvajanje nalog;
14. lokacija je geografsko območje, na katerem je sevalni ali jedrski objekt in na katerem potekajo dejavnosti, ki jim je ta namenjen;
15. nadzor konfiguracije objekta je takšno ravnanje s projektno dokumentacijo sevalnega ali jedrskega objekta, da je dejansko stanje slednjega v skladu s projektnimi zahtevami, da so vsi zahtevani podatki in informacije na razpolago v dokumentaciji ter da ta ustreza dejanskemu stanju objekta;
16. nesreča je izredni dogodek ali zaporedje več povezanih izrednih dogodkov, ki povzročijo večjo poškodbo sevalnega ali jedrskega objekta ali zmanjšajo učinkovitost varnostnih pregrad za preprečitev širjenja radioaktivnih snovi v okolje oziroma lahko povzročijo obsevanost ali kontaminacijo osebja, prebivalstva ali okolja;
17. nesreča, ki po posledicah presega projektne dogodke je nesreča v jedrski elektrarni, katerih posledice presegajo projektni dogodek;
18. ne-varnostni sistem je sistem, ki nima varnostne funkcije in nima neposrednega vpliva na sevalno ali jedrsko varnost;
19. nezgodno stanje ali nezgoda je nezaželeno stanje, povzročeno z neustreznim človeškim dejanjem oziroma izgubo operabilnosti sistema ali komponente ter zahteva prepoznavanje napake in njeno odpravo oziroma popravilo;
20. območje lokacije sevalnega ali jedrskega objekta je lokacija in njena okolica, ki sta zaradi značilnosti naravnih ali umetnih pojavov pomembni za oceno varnosti objekta;
21. obramba v globino je projektno načelo, po katerem je treba za dosego zaščitnega namena (npr. preprečevanje izpustov radioaktivnih snovi) pri projektiranju in upravljanju uporabiti več varnostnih ukrepov, da se ta namen doseže, tudi če eden od njih odpove;
22. obratovalni pogoji in omejitve so skupina pravil, ki so del varnostnega poročila in določajo omejitve parametrov, zmogljivost in delovanje opreme ter ukrepanje osebja za varno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta;
23. obratovanje so vse dejavnosti za doseganje namena, zaradi katerega je bil sevalni ali jedrski objekt zgrajen, vključno z vzdrževanjem, menjavo goriva (če gre za jedrsko elektrarno ali raziskovalni reaktor), pregledi med obratovanjem, shranjevanjem, skladiščenjem, odlaganjem rudarske ali hidrometalurške jalovine, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ter drugimi sorodnimi dejavnostmi;
24. obsevalna naprava je naprava z virom ionizirajočega sevanja, namenjena obsevanju s tem sevanjem;
25. okoljske razmere so razmere, v katerih mora izbrana SSK, oprema ali instrument obratovati in ki so med drugim določene s temperaturo, tlakom, sevanjem, relativno vlažnostjo, kemičnim okoljem, stopnjo poplavljenosti, potresi ipd.
26. operabilnost je stanje SSK, v katerem je zagotovljena zmožnost delovanja oziroma opravljanja svoje naloge v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami. Zagotovljeno mora biti tudi delovanje drugih potrebnih SSK, ki s podpornimi funkcijami (npr. električno napajanje, hlajenje, mazanje …) omogočajo operabilnost posamezne SSK v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami;
27. operater je strokovno usposobljena oseba z izpitom, ki krmili ali daje navodila za krmiljenje sevalnega ali jedrskega objekta;
28. osebje z dovoljenjem so delavci, ki so uspešno opravili strokovno usposabljanje in preverjanje znanja, v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki opravljajo za varnost pomembna dela v jedrskih ali sevalnih objektih;
29. overitev je potrditev na podlagi stvarnega dokaza, da so bile predpisane zahteve izpolnjene;
30. postopek je predpisani način za izvedbo dejavnosti ali procesa. Obratovalni postopki so natančno pisno opisani postopki za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta;
31. požarna celica je od drugih celic ločeno območje, na katerem je oprema, pomembna za varnost. Požarna celica ni nujno v celoti obdana s protipožarnimi pregradami, zato se omejuje hitrost širjenja požara med celicami z omejitvami količine gorljivega materiala, z ločitvijo predmetov z razdaljo, z zagotavljanjem sistemov za gašenje požarov in s pasivno protipožarno zaščito (kakršni so npr. protipožarni ščiti in ovoji). Požarna celica je zgrajena tako, da je za določeno obdobje, ki je lahko krajše ali daljše od tistega pri požarnem sektorju, omejeno širjenje nastalega požara iz nje;
32. požarni sektor je zgradba ali del zgradbe, povsem obdane s protipožarnimi pregradami, ki jih niti celotna predvidena požarna obremenitev v sektorju in zunaj njega ne more porušiti. Protipožarne pregrade vključujejo vrata, stene, tla in strop. Požarni sektor je zgrajen tako, da je za določeno obdobje omejeno širjenje požara iz sektorja, kjer je požar nastal, v sosednje;
33. predelava so naslednji postopki obdelave radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva pred skladiščenjem, prevozom ali odlaganjem:
– predobdelava, s katerimi se radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo pripravijo na obdelavo;
– obdelava, s katerimi se spremenijo lastnosti radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva zaradi tehničnih, ekonomskih ali varnostnih razlogov, ter
– priprava, s katerimi se pripravijo pakirani ali nepakirani radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo v obliki, ki ustreza zahtevam za prevoz, skladiščenje ali odlaganje;
34. predpostavljeni začetni dogodek je dogodek, ki je vključen med začetne dogodke kot dele projektnih osnov in ki lahko sproži prehodni pojav ali nezgodno stanje;
35. prehodni pojav je skupek dogajanj, s katerim neki sistem prehaja iz enega v drugo stabilno stanje;
36. preizkušanje je vnaprej načrtovana dejavnost za ugotavljanje operabilnosti SSK in se opravi po vzdrževalnih posegih oziroma po opravljenih spremembah na SSK. Periodično preizkušanje, ki je predpisano v obratovalnih pogojih in omejitvah, imenujemo nadzorno preizkušanje;
37. preizkušene komponente so komponente, ki so ustrezno preizkušene in kvalificirane, ali pa so bile njim enake komponente preizkušene pod enakimi pogoji;
38. pričakovani obratovalni dogodek je dogodek, ki se pričakuje enkrat ali večkrat v obratovalni dobi sevalnega ali jedrskega objekta;
39. proces je skupek med seboj povezanih ali vzajemno vplivajočih dejavnosti, ki se izvajajo zato, da se doseže neki cilj;
40. projektna omejitev je med projektiranjem predpisana skrajna (mejna) vrednost nekega parametra, ki med obratovanjem objekta, če je ta odlagališče, pa tudi po njegovem zaprtju, ne sme biti prekoračena;
41. projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo potrebno zmogljivost za obvladovanje določenega obsega stanj ob spoštovanju predpisanih zahtev sevalne in jedrske varnosti. Vključujejo tudi pogoje za normalno obratovanje, prehodne pojave, dogodke, ki izvirajo iz predpostavljenih začetnih dogodkov ali njihovih kombinacij, ter varnostno klasifikacijo SSK, pomembnih predpostavk in izbranih analitičnih metod. Projektne osnove so prvi pogoj za zagotovitev preprečitve posledic pričakovanega obratovalnega ali projektnega dogodka oziroma, če preprečitev ni mogoča, ublažitev teh posledic;
42. projektne osnove SSK so podatki, ki določajo posebni namen izbranega SSK in posebne vrednosti ali obseg vrednosti, ki jim morajo zadostiti SSK. Te vrednosti so omejitve, ki izhajajo iz splošno sprejete sodobne prakse za dosego funkcionalnih zahtev, ali zahteve, ki izhajajo iz analize (temelječe na izračunu ali poskusu) posledic predpostavljenega začetnega dogodka, pri katerem mora dani SSK izpolniti svojo funkcijo;
43. projektni dogodki so naravni dogodki ali dogodki zaradi človeške dejavnosti na vplivnem območju sevalnega ali jedrskega objekta (zunanji projektni dogodki) in dogodki v samem sevalnem ali jedrskem objektu (notranji projektni dogodki), ki utegnejo ogroziti njegovo varnost in so predpostavljeni kot najneugodnejši začetni dogodki, ki naj bi jih bili varnostni sistemi sevalnega ali jedrskega objekta sposobni obvladati brez večjega sproščanja radioaktivnih snovi v okolje, ter so na podlagi opravljenih raziskav in analiz izbrani za določitev projektnih osnov;
44. raziskovalni reaktor je jedrski reaktor, ki se uporablja predvsem za proizvodnjo in uporabo nevtronskega in ionizirajočega sevanja za raziskave, proizvodnjo radionuklidov in podobno. Raziskovalni reaktor vsebuje reaktorsko sredico, eksperimentalne naprave in vse druge objekte, povezane z delovanjem reaktorja ali njegovih eksperimentalnih naprav;
45. referenčna dokumentacija je dokumentacija, na katero se sklicuje vsebina varnostnega poročila ali je bila kako drugače podlaga za izdajo soglasja za gradnjo ali poskusno obratovanje ali za izdajo dovoljenja za obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta;
46. remont je prekinitev obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta zaradi menjave goriva, popravil oziroma vzdrževalnih del. Remont jedrske elektrarne se začne s prekinitvijo dobave elektrike v električno omrežje in konča s ponovno vzpostavitvijo te dobave;
47. rudarska dela so:
– dela, ki se izvajajo za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin,
– dela, ki so v zvezi z izkopi in osnovnimi podgradnjami pri gradnji vseh vrst podzemnih objektov,
– druga dela, kakršna so raziskovanje, zgraditev in sanacija podzemnih prostorov z rudarskimi metodami izkopa in vgrajevanja osnovne podgradnje (predori, jaški, skladišča, zaklonišča in drugi podzemni prostori), izvajanje zračenja v plinonosnih režimih, odvodnjavanje, injektiranje in sidranje ter
– zapiranje objektov in sanacija zemljišča, razvrednotenega z rudarskimi deli;
48. scenarij normalnega razvoja odlagališča je pričakovana degradacija stanja objekta še dolgo po njegovem zaprtju zaradi naravnih procesov ali človeških posegov, ki ga dobimo z ekstrapolacijo sedanjih razmer v prihodnost;
49. scenarij spremenjenega razvoja odlagališča so neželeni dogodki oziroma stanje po zaprtju odlagališča, povzročeni bodisi z naravnimi vzroki bodisi so človeškega, živalskega ali rastlinskega izvora, ki pospešijo dolgoročno degradacijo odlagališča in migracijo radioaktivnih snovi ter povečajo sevanje. Tak scenarij vključuje na primer namerni človeški vdor, vodne in mineralne vrtine, učinek tople grede, aktivacijo prelomov, globalne zaledenitve, odpoved tesnjenja objektov, migracijo z nastalimi plini ipd.;
50. smernice za obvladovanje težkih nesreč so pisni postopki z usmeritvami operaterjem za obvladovanje posledic teh nesreč;
51. sprememba v sevalnem ali jedrskem objektu je vsaka nameravana sprememba v zvezi z objektom ali načinom njegovega upravljanja ali njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem, preskušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s temi deli;
52. SSK je kratica, ki označuje skupek konstrukcij, sistemov in komponent. Konstrukcije so pasivni elementi, kakršni so zgradbe in ščiti. Sistem tvori več komponent, ki so sestavljene tako, da opravljajo svojo (aktivno) funkcijo. Med SSK se uvršča tudi programska oprema za instrumentacijo in regulacijo. Če je objekt skladišče ali odlagališče radioaktivnih odpadkov, se med SSK uvrščajo tudi paketi radioaktivnih odpadkov;
53. stanja objekta so normalno stanje sevalnega ali jedrskega objekta (redno obratovanje, vključno z odpovedjo opreme z verjetnostjo nastanka enkrat na leto) in izredno stanje (odpoved opreme in drugi izredni dogodki z verjetnostjo nastanka manj kakor enkrat na leto in več kakor enkrat v obratovalni dobi objekta);
54. stanje varne zaustavitve reaktorja je stanje, v katerem je reaktor podkritičen in je zagotovljeno odvajanje zaostale toplote;
55. stopenjski pristop pomeni, da se pomembnim značilnostim posveti večja pozornost (npr. se podrobneje oziroma izdatneje projektirajo ali opišejo) in manj pomembnim značilnostim manj pozornosti (npr. se projektirajo ali opišejo manj podrobno);
56. tehnični podporni center so prostori in ustrezna podporna oprema, na lokaciji ali blizu lokacije objekta na voljo osebju, ki zagotavlja tehnično podporo operaterjem in strokovnemu osebju ter vodenje obvladovanja izrednega dogodka na območju objekta;
57. težka nesreča je nesreča v jedrski elektrarni ali raziskovalnem reaktorju, ki po svojih posledicah presega projektni dogodek in vodi k taljenju sredice ali ogrožanju okolja;
58. tlačna meja je oznaka za fizično pregrado, ki ločuje dva tehnološka sistema, delujoča pod različnima obratovalnima tlakoma. Navadno sestoji iz tlačnih posod, cevi, ventilov, cevnih in instrumentacijskih priključkov;
59. usposabljanje je sistematično pridobivanje potrebnega znanja in spretnosti, dopolnilno k ustrezni izobrazbi za določena delovna mesta;
60. validacija je potrditev na podlagi stvarnega dokaza, da so bile izpolnjene zahteve za nameravano uporabo;
61. varnost pred kritičnostjo je stanje, pri katerem je zagotovljeno, da ni mogoča samovzdrževana verižna jedrska cepitev;
62. varnostna funkcija je učinek, ki mora biti dosežen, ali delo, ki mora biti opravljeno za zagotovitev sevalne oziroma jedrske varnosti;
63. varnostna klasifikacija je razvrščanje SSK glede na zahtevane varnostne funkcije za zagotovitev jedrske varnosti in razvrščanje v varnostne razrede varnostnih SSK glede na njihovo pomembnost za jedrsko varnost;
64. varnostna kultura so značilnosti in vedenje v organizaciji ali pri posameznikih, ki dajejo problematiki varstva in varnosti največjo prednost in pozornost, ustrezno njeni pomembnosti. Za sevalno ali jedrsko področje se pojem varnostne kulture nanaša na osebno zavzetost in odgovornost vseh vpletenih v katero koli dejavnost, ki ima vpliv na delovanje in varnost sevalnega ali jedrskega objekta. Ključni elementi varnostne kulture so odprt odnos do izmenjave informacij, ki vključuje neomejeno razmišljanje o varnostnih vprašanjih, skupaj z vprašanji, ki se pri tem pojavljajo, preprečevanje samozadostnosti, predanost popolnosti ter gojitev osebne in skupinske odgovornosti, pa tudi dvig ravni sevalne ali jedrske varnosti;
65. varnostna rezerva je razlika med mejno vrednostjo parametra, pri kateri pride do odpovedi SSK, in vrednostjo parametra, ki ga v postopku pridobitev soglasja in dovoljenja za jedrske in sevalne objekte odobri Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu Uprava);
66. varnostne meje so omejitve parametrov sevalnega ali jedrskega objekta, potrebne za zaščito fizičnih pregrad, ki preprečujejo nenadzorovano sprostitev radionuklidov;
67. varnostni sistem je sistem, potreben za izvedbo varnostne funkcije, ali sistem, ki s svojim delovanjem vpliva na sevalno ali jedrsko varnost objekta;
68. varnostno poročilo je dokument ali zbirka dokumentov, ki vsebuje ključne informacije o sevalnem ali jedrskem objektu, o njegovih obratovalnih pogojih in omejitvah, o njegovem vplivu na okolje, opis projekta, analizo možnih nezgod in ukrepe, ki so nujni za odpravo oziroma zmanjšanje nevarnosti za okolje, prebivalstvo in osebje objekta;
69. varovalni sistem je sistem v sevalnem ali jedrskem objektu, ki nadzoruje stanje za varnost pomembnih parametrov in samodejno sproži zaščitne ukrepe ob prekoračitvi nastavljenih mejnih vrednosti;
70. verjetnostne varnostne analize so analize zanesljivosti sistemov sevalnega ali jedrskega objekta, pri katerih se z uporabo verjetnostnih metod prepozna in ovrednoti obseg možnih vplivov na sevalno ali jedrsko varnost, kakršni so odpoved komponent, nerazpoložljivost komponent, človeške napake, negativni vplivi okolja, požari, poplave in potresi.
70.1 Z verjetnostnimi varnostnimi analizami prvega nivoja določimo zaporedje dogodkov, ki lahko poškodujejo sredico, ocenjujemo pričakovano pogostost poškodbe sredice ter ugotavljamo slabe in dobre strani varnostnih sistemov in postopkov, s katerimi preprečujemo to poškodbo.
70.2 Z verjetnostnimi varnostnimi analizami drugega nivoja določimo načine, na katere radioaktivni izpusti iz sevalnega ali jedrskega objekta dosežejo okolje, ocenimo njihov obseg in pričakovano pogostost ter ugotavljamo sorazmerno pomembnost ukrepov za preprečitev in omilitev teh izpustov.
70.3 Z verjetnostnimi varnostnimi analizami tretjega nivoja se prepoznajo in ovrednotijo posledice radioaktivnih izpustov na okolje in zdravje ljudi;
71. vodstvo je posameznik ali skupina posameznikov, ki ima pooblastila za vodenje celotnega sevalnega ali jedrskega objekta ali posamezne organizacijske enote v njem;
72. vplivno območje je tridimenzionalni prostor ob sevalnem ali jedrskem objektu, nad in pod njim, ki ga določajo dejavniki iz okolice, ki lahko vplivajo na objekt, ter do koder sežejo vplivi objekta na okolje;
73. zagon je proces, s katerim se že zgrajeni objekt z vsemi SSK usposobi za obratovanje in preveri, ali so v skladu s projektom in projektnimi osnovami oziroma ali ustrezajo obratovalnim pogojem in omejitvam.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kakor izrazi, opredeljeni v zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
II. PROJEKTNE OSNOVE
3. člen
(projektna načela)
(1) Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta se morajo upoštevati naslednja načela:
1. Načelo obrambe v globino;
2. Načelo enojne odpovedi;
3. Načelo neodvisnosti;
4. Načelo raznovrstnosti;
5. Načelo redundance;
6. Načelo varne odpovedi;
7. Načelo preverjenih komponent;
8. Načelo stopenjskega pristopa.
(2) Načelo obrambe v globino pomeni, da je treba za določen zaščitni namen pri projektiranju in upravljanju (npr. preprečevanje izpusta radioaktivnih snovi) uporabiti več varnostnih ukrepov, tako da se ta namen doseže, tudi če eden od njih odpove.
(3) Načelo enojne odpovedi pomeni, da se mora v varnostnih analizah poleg obravnavanega dogodka predvideti tudi za sevalno ali jedrsko varnost najneugodnejša dodatna odpoved.
(4) Načelo neodvisnosti pomeni, da se mora pri projektiranju varnostnih sistemov upoštevati funkcionalna in fizična ločenost.
Načelo neodvisnost pri projektiranju obsega:
– neodvisnost med redundantnimi komponentami sistema,
– neodvisnost komponent sistema od vplivov predpostavljenih začetnih dogodkov, tako da ta dogodek ne povzroči izgube funkcionalnosti varnostnega sistema oziroma varnostne funkcije, potrebne za omejitev posledic tega dogodka,
– primerna neodvisnost sistemov in komponent različnih varnostnih razredov za jedrske elektrarne, klasificiranih v skladu s poglavjem 2.1 priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, za druge objekte pa glede na njihove projektne osnove,
– neodvisnost med elementi, ki so pomembni za varnost, in tistimi, ki niso pomembni.
Sistemi morajo biti fizično ločeni zato, da se poveča zaupanje v njihovo neodvisnost, še zlasti glede na odpovedi s skupnim vzrokom. Fizična ločenost obsega:
– geometrijsko ločenost (razdalja ali položaj v prostoru),
– ločenost s pregradami,
– ločenost s kombinacijo obeh zgoraj navedenih ločenosti.
Funkcionalna ločenost preprečuje škodljive medsebojne vplive med opremo in komponentami podvojenih ali povezanih sistemov zaradi normalnega ali nenormalnega obratovanja ali odpovedi katere koli teh komponent.
(5) Načelo raznovrstnosti pomeni, da je treba posamezno varnostno funkcijo doseči na različne načine. Tako se zmanjša možnost okvar s skupnim vzrokom in poveča zanesljivost. Raznovrstnost je treba uporabiti pri projektiranju za varnost pomembnih sistemov in komponent, ki imajo različne lastnosti in so namenjeni izvedbi iste varnostne funkcije. Te lastnosti so lahko različni načini delovanja, uporaba različnih fizikalnih pojavov, različni pogoji obratovanja, različni proizvajalci opreme ipd.
(6) Načelo redundance pomeni, da mora biti sistem projektiran tako, da opravi določeno varnostno funkcijo z več enakovrednimi podsistemi ali komponentami, kakor je to nujno potrebno. Odpoved ali nerazpoložljivost enega podsistema ali komponente ne sme preprečiti sistemu izvedbe zahtevane varnostne funkcije.
(7) Načelo varne odpovedi pomeni, da mora sistem ali komponenta, pomembna za varnost, po odpovedi samodejno preiti v stanje, ki je varno za objekt.
(8) Načelo preverjenih komponent pomeni, da mora biti zanesljivost sistemov zagotovljena z uporabo preverjenih komponent. To so tiste komponente, ki so se pod podobnimi obratovalnimi pogoji že dobro obnesle oziroma so ustrezno preizkušene in kvalificirane.
(9) Načelo stopenjskega pristopa pomeni, da mora biti sevalni ali jedrski objekt projektiran tako, da se varnostne funkcije in sistemi oziroma pregrade za preprečevanje širjenja radioaktivnosti v okolje projektirajo in uporabijo za pomembnejše objekte, tj. tiste, v katerih bi morebitna nesreča povzročila večje posledice za okolje in ljudi, bolj in po strožjih merilih kakor za tiste objekte, katerih vpliv bi bil ob morebitni nesreči manjši.
4. člen
(splošne projektne osnove)
(1) Investitor, ki namerava graditi sevalni ali jedrski objekt, mora zanj pripraviti projektne osnove kot del:
– posebne varnostne analize v postopku priprave državnega prostorskega načrta,
– poročila o vplivih na okolje v postopku pridobitve predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti oziroma
– varnostnega poročila v vseh poznejših postopkih.
(2) Investitor, ki namerava graditi sevalni ali jedrski objekt, ali upravljavec, ki namerava tak objekt razgraditi, mora v projektnih osnovah:
1. izbrati projektne dogodke s seznama vseh predpostavljenih začetnih dogodkov, pripravljenega v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega pravilnika, ki bi lahko imeli vpliv na varnost sevalnega ali jedrskega objekta in katerih verjetnost nastanka ni zanemarljivo nizka;
2. zagotoviti, da bodo spoštovana varnostna določila iz varnostnega poročila, upoštevajoč vse življenjske faze objekta: gradnjo, poskusno obratovanje, obratovanje, prenehanje obratovanja, razgradnjo, zaprtje odlagališč, zaključek morebitnih rudarskih del oziroma dolgoročni nadzor odlagališč;
3. za objekt dokazati, da so uporabljeni projektni standardi in materiali, primerni za zagotavljanje varnega obratovanja, upoštevajoč predvideno obratovalno dobo objekta oziroma, če je objekt odlagališče, tudi čas po njegovem zaprtju, dokler mora odlagališče opravljati izolativno funkcijo;
4. upoštevati staranje SSK in zagotavljanje izvajanja varnostnih funkcij v vsej obratovalni dobi oziroma, če je objekt odlagališče, tudi v času po njegovem zaprtju ter predvideti ukrepe za njihovo vzdrževanje, preizkušanje in preglede med obratovalno dobo;
5. zagotoviti, da bo preprečena ali, če je preprečitev neuspešna, ublažena čezmerna izpostavljenost ionizirajočemu sevanju zaradi projektnih dogodkov, dogodkov, ki presegajo projektne dogodke in, če je objekt jedrska elektrarna, tudi zaradi izbranih težkih nesreč;
6. zagotoviti, da doze sevanja prebivalstva in delavcev ter vplivi na okolje v vseh stanjih objekta, pri jedrski elektrarni pa tudi med težko nesrečo ne presegajo predpisanih meja in so tako majhni, kolikor je to smiselno mogoče izvesti;
7. zagotoviti zaščito pred radiološkimi posledicami objekta v takem obsegu, da zdravje ali življenje nobenega prebivalca ni izpostavljeno bistveno večjemu tveganju, kakor bi bilo, če ne bi bilo objekta;
8. zagotoviti mnogovrstne fizične pregrade za preprečitev in, če je preprečitev neuspešna, omilitev nenadzorovanih izpustov radioaktivnih snovi v okolje, upoštevaje načelo obrambe v globino;
9. zagotoviti, da se kar najbolj prepreči ogroženost celovitosti posamezne fizične pregrade;
10. zagotoviti, da ne bo odpovedala posamezna fizična pregrada med izvajanjem svoje funkcije;
11. zagotoviti, da ne bo porušena fizična pregrada zaradi posledic porušitve druge fizične pregrade;
12. zagotoviti, da nadzorni in opozorilni sistemi ustrezajo obratovalnim potrebam objekta ter obratovalnemu osebju omogočajo lahko razumevanje in hitro odzivnost ob projektnih dogodkih in nesrečah;
13. zagotoviti, da projektne osnove vsebujejo zahteve o požarni varnosti, pripravljene na podlagi analize požarne nevarnosti in ob uporabi načela obrambe v globino;
14. zagotoviti, da mora operater po tem, ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, imeti 30 minut časa do takrat, ko mora izvesti prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka;
15. če je objekt odlagališče radioaktivnih odpadkov zagotoviti, da v skladu s scenarijem normalnega razvoja obremenitev okolja z radioaktivnimi snovmi in sevanjem ne presega predpisanih obremenitev.
(3) Ne glede na določbo 14. točke prejšnjega odstavka tega člena mora biti za jedrsko elektrarno Krškem v projektnih osnovah zagotovljeno, da ima operater, potem ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 15 minut časa do takrat, ko mora izvesti prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka. Vsako ukrepanje operaterja, ki je v skladu s projektom potrebno v prvih 30 minutah po dogodku, mora biti upravičeno, podprto s pisnimi postopki in redno urjeno na simulatorju.
5. člen
(pasivne in aktivne varnostne funkcije)
Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta je zaželeno uporabljati pasivne varnostne funkcije in s tem zmanjšati stopnjo odvisnosti od aktivnih varnostnih funkcij, nadzora in človeškega posredovanja za zagotavljanje varnosti.
6. člen
(osnovne varnostne funkcije)
(1) Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta mora biti v vseh stanjih objekta in pri projektnih dogodkih, pri jedrskih elektrarnah pa tudi med težko nesrečo poskrbljeno za naslednje osnovne varnostne funkcije:
– zagotovitev podkritičnosti, če je potrebna,
– odvajanje toplote, če je potrebno,
– zadrževanje radioaktivnih snovi v vseh stanjih objekta in ob projektnih dogodkih.
(2) Za odlagališče in skladišče se tretja alineja prejšnjega odstavka nanaša na radioaktivne snovi v trdni in tekoči obliki, za odlagališče pa velja tudi med scenarijem normalnega razvoja.
(3) Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta je treba zagotavljati varnost pred kritičnostjo, predvsem s projektnimi rešitvami in manj z administrativnimi ukrepi.
(4) Določba tretje alineje prvega odstavka tega člena se ne uporablja v primerih težkih nesreč za jedrsko elektrarno Krško.
7. člen
(projektne osnove SSK)
(1) SSK morajo biti projektirani tako, da preprečujejo nastanek projektnih dogodkov oziroma da blažijo posledice nesreče.
(2) SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani, izdelani, vgrajeni in preizkušeni v skladu s standardi kakovosti, upoštevajoč stopenjski pristop glede na pomembnost njihove varnostne funkcije.
(3) Pri določitvi zahtev za neodvisnost, podvojenost in raznovrstnost SSK je treba upoštevati možnost okvar s skupnim vzrokom.
(4) SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani z upoštevanjem mejnih pogojev, ki jih določajo projektni dogodki.
(5) SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani tako, da zdržijo vplive okolja oziroma so združljivi s temi vplivi in z naravnimi stanji na območju lokacije sevalnega ali jedrskega objekta v vseh stanjih objekta in med nesrečami.
(6) SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani in v objekt vgrajeni tako, da lahko varno izvajajo svojo funkcijo ob verjetnem požaru ali izpostavljenosti eksploziji.
(7) SSK, pomembni za varnost, morajo po vsakem projektnem dogodku z zadostno zanesljivostjo preprečiti sproščanje radioaktivnih snovi v okolje nad dovoljenimi mejami. Delovati morajo z zadostno zanesljivostjo kljub predpostavljenim začetnim dogodkom in njihovim posledicam.
(8) Za SSK, pomembne za varnost, mora biti zagotovljena možnost vzdrževanja, preizkušanja, popravila in pregleda oziroma občasnega nadzora celovitosti in zmožnosti opravljanja funkcije skozi celotno obratovalno dobo objekta oziroma, če je to odlagališče, tudi po njegovem zaprtju, brez nepotrebnega tveganja za delavce in bistvenega zmanjšanja razpoložljivosti teh SSK. Če to ni mogoče, morajo biti predpisane preizkušene alternativne ali posredne metode in primerni ukrepi za izravnavo morebitnih neodkritih napak in njihovih posledic.
(9) SSK, pomembni za varnost, ki so v stiku s tekočinami, morajo biti izdelani iz materialov z antikorozijskimi lastnostmi, morajo biti odporni proti abraziji in kemijskim reakcijam v vseh stanjih objekta in med nesrečami, in to v celotni obratovalni dobi.
8. člen
(pogoji lokacije)
(1) Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta je treba upoštevati lastnosti lokacije, vključno z vplivi na objekt, ki izvirajo iz vplivnega območja lokacije.
(2) Projekt mora upoštevati posebne obremenitve in pogoje okolja, ki so jim izpostavljeni SSK zaradi notranjih in zunanjih dogodkov, vključno z naravnimi dogodki, značilnimi za območje lokacije, pa tudi dogodki, ki so povezani s človeško dejavnostjo.
(3) Meteorološke značilnosti območja lokacije morajo biti dovolj znane, da so pri projektiranju ustrezno upoštevani vplivi ekstremnih vremenskih razmer.
9. člen
(normalno obratovanje, dogodki in nesreče)
(1) Pri projektiranju sevalnega ali jedrskega objekta je treba upoštevati pogoje normalnega obratovanja, predpostavljene začetne dogodke, nesreče ter, za odlagališča, tudi scenarij normalnega in spremenjenega razvoja.
(2) Robne pogoje za projektiranje SSK, pomembnih za varnost sevalnega ali jedrskega objekta, je treba določiti na podlagi projektnih dogodkov, izbranih v skladu s 1. točko drugega odstavka 4. člena tega pravilnika.
10. člen
(predpostavljeni začetni dogodki)
(1) Projektne osnove morajo vključevati predpostavljene začetne dogodke, ki so notranji ali zunanji, povzročeni zaradi človeške dejavnosti ali naravni, katerih verjetnost ni zanemarljivo majhna ali katerih morebitne posledice za okolje, prebivalce ali zaposlene niso zanemarljive.
(2) Projektni dogodki morajo biti izbrani med vsemi predpostavljenimi začetnimi dogodki po determinističnih oziroma verjetnostnih metodah tako, da zajamejo vse robne pogoje, ki jih vključujejo predpostavljeni začetni dogodki. Tako se zagotovi izpolnjevanje potrebnih varnostnih funkcij ter doseganje ciljev sevalne in jedrske varnosti.
(3) Projektne osnove morajo poleg posameznih predpostavljenih začetnih dogodkov iz prvega in drugega odstavka tega člena upoštevati tudi verjetne kombinacije notranjih in zunanjih dogodkov, ki lahko vodijo v pričakovane obratovalne ali projektne dogodke. Pri izbiri kombinacij se lahko uporabi inženirska presoja oziroma verjetnostne varnostne analize.
11. člen
(pripravljenost za razgradnjo)
(1) Projekt sevalnega ali jedrskega objekta mora biti pripravljen tako, da se omogoči njegova razgradnja po zaključku njegovega obratovanja s čim manjšo sevalno obremenitvijo osebja in prebivalstva ter da se med razgradnjo prepreči nepotrebna kontaminacija okolja.
(2) S projektom sevalnega ali jedrskega objekta je treba zagotoviti, da se ohranijo vsi podrobni podatki o objektu, potrebni za njegovo razgradnjo, ki nastajajo v vseh fazah objekta, od umeščanja v prostor, projektiranja, gradnje, poskusnega obratovanja in obratovanja do prenehanja obratovanja, in sicer najmanj podatki o uporabi objekta, dogodkih in nesrečah, inventarju radionuklidov, hitrosti doz in ravneh kontaminacije.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka morajo zagotavljati, da so projekt in spremembe sevalnega ali jedrskega objekta ter zgodovina obratovanja ustrezno vključeni v program razgradnje objekta.
12. člen
(fizično varovanje)
Projekt sevalnega ali jedrskega objekta mora upoštevati vse pogoje za izvajanje fizičnega varovanja sevalnega ali jedrskega objekta, ki bo učinkovito preprečevalo kazniva dejanja v zvezi z ogrožanjem varnega obratovanja ter varovanjem radioaktivnih in jedrskih snovi.
13. člen
(stanja objekta)
(1) V projektnih osnovah sevalnega ali jedrskega objekta je treba določiti njegova stanja.
(2) Predpostavljeni začetni dogodki morajo biti glede na verjetnost nastanka zbrani v omejeno število kategorij. Te morajo zajemati normalno obratovanje, pričakovane obratovalne dogodke, projektne dogodke in, za jedrske elektrarne, težke nesreče.
(3) Merila za razvrstitev v kategorije iz prejšnjega odstavka morajo biti za vsako kategorijo določena tako, da imajo pogosti predpostavljeni začetni dogodki majhne ali nikakršne radiološke posledice in da je verjetnost dogodkov s težkimi radiološkimi posledicami zelo majhna.
14. člen
(varnostne analize)
(1) Zagotavljanje projektnih osnov sevalnega ali jedrskega objekta je treba preveriti z varnostnimi analizami.
(2) Varnostne analize morajo upoštevati:
– najneugodnejšo enojno odpoved opreme, potrebne za opravljanje varnostnih funkcij, pri tem pa ni treba upoštevati možnosti odpovedi pasivnih komponent, če se dokaže, da je takšna odpoved zelo malo verjetna in da dogodek, ki se analizira, ne vpliva na varnostno funkcijo, ki ji je komponenta namenjena;
– da mora imeti operater, potem ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 30 minut časa do takrat, ko mora narediti svoje prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic;
– konservativno izbrane začetne in robne pogoje analiziranih scenarijev;
– delovanje ne-varnostnih sistemov, vključno z zunanjim napajanjem, samo takrat, ko ti poslabšajo posledice začetnega dogodka;
– predpostavko, da bodo varnostni sistemi delovali s tako zmogljivostjo, ki je glede na začetni dogodek najneugodnejša;
– vse možne odpovedi, ki nastanejo zaradi predpostavljenega začetnega dogodka;
– negotovosti, ki vplivajo na rezultate.
(3) Če se pri varnostnih analizah ne upoštevajo določbe prejšnjega odstavka, mora biti to utemeljeno.
(4) Upravljavec jedrske elektrarne oziroma raziskovalnega reaktorja mora za objekt izdelati verjetnostno varnostno analizo. Če je objekt jedrska elektrarna, mora ta analiza obsegati vsaj prvi in drugi nivo.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta, ki ni jedrska elektrarna ali raziskovalni reaktor, lahko izdela njegovo verjetnostno varnostno analizo, če iz projektnih osnov izhaja, da bi bilo to smiselno narediti.
(6) Ne glede na določbo druge alineje drugega odstavka tega člena morajo za jedrsko elektrarno Krško varnostne analize upoštevati, da ima operater, potem ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, 15 minut časa do takrat, ko mora izvesti prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka.
15. člen
(pripravljenost na izredne dogodke)
(1) V projektu sevalnega ali jedrskega objekta je treba izdelati načrt zaščite in reševanja ob izrednem dogodku.
(2) V načrtu zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka je treba na podlagi analiz dogodkov, ki presegajo projektni dogodek, predvideti posebne ukrepe kot pomoč pri načrtovanju ukrepov ob izrednem dogodku. Zagotoviti je treba dovolj ustrezno označenih evakuacijskih poti z zasilno razsvetljavo, prezračevanjem in drugo opremo, potrebno za njihovo varno uporabo. Upoštevati je treba radiološka območja, požarno zaščito, zahteve za varnost pri delu in fizično varovanje objekta.
(3) V načrtu zaščite in reševanja iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti primerne opozorilne sisteme in sredstva obveščanja za opozarjanje osebja na objektu in na lokaciji ob izrednem dogodku. Sredstva obveščanja morajo biti na razpolago v komandni sobi in pomožni komandni sobi, če obstajata, pri tem pa je treba poskrbeti za njihovo raznovrstnost.
16. člen
(dokumentiranje)
Projektne osnove sevalnega ali jedrskega objekta morajo biti razumljivo in sistematično določene, dokumentirane in po potrebi posodobljene med gradnjo, v njegovi celotni obratovalni dobi, med morebitno fazo mirovanja in med razgradnjo. Če je objekt odlagališče, pa tudi med dolgoročnim nadzorom po zaprtju, tako da kažejo njegovo dejansko stanje.
17. člen
(obnavljanje projektnih osnov)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora redno in ne le kot del vsakega občasnega varnostnega pregleda preverjati projektne osnove objekta.
(2) Pregled projektnih osnov je treba opraviti tudi po obratovalnih dogodkih, ki so imeli vpliv na sevalno ali jedrsko varnost, ali kadar se pojavijo nove pomembne informacije glede sevalne ali jedrske varnosti.
(3) Pri pregledu projektnih osnov iz prvega ali drugega odstavka tega člena se za prepoznavanje potreb in možnosti izboljšav lahko uporabijo deterministične in verjetnostne varnostne analize, pri tem pa se rešitve v projektu primerjajo s predpisanimi zahtevami in dobro prakso.
(4) Glede na varnostno pomembnost rezultatov pregleda iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora upravljavec smiselno posodobiti SSK ali izvesti druge ukrepe, pomembne za zagotavljanje sevalne oziroma jedrske varnosti.
18. člen
(posebne projektne osnove)
Poleg projektnih osnov iz 3. do 15. člena tega pravilnika je treba pri projektiranju za različne vrste objektov uporabljati še projektne osnove za:
– jedrsko elektrarno iz priloge 1 tega pravilnika;
– raziskovalni reaktor iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika;
– skladišče radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika;
– odlagališče radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika;
– odlagališče rudarske ali hidrometalurške jalovine iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika;
– obsevalne naprave oziroma pospeševalnike delcev, ki se ne uporabljajo v medicini in veterini, iz priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
III. PRIDOBIVANJE SOGLASIJ IN DOVOLJENJ
III.1 SOGLASJE H GRADNJI OBJEKTA
19. člen
(vsebina vloge za pridobitev soglasja h gradnji na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta)
K vlogi za pridobitev soglasja h gradnji na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba priložiti:
1. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pripravljen v skladu s 37. členom tega pravilnika;
2. dokazila, da gradnja izpolnjuje merila iz uredbe, ki ureja območja omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in pogoje gradnje objektov na teh območjih.
20. člen
(vsebina vloge za pridobitev soglasja h gradnji na lokaciji sevalnega ali jedrskega objekta)
K vlogi za pridobitev soglasja h gradnji objekta na lokaciji sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pripravljen v skladu s 37. členom tega pravilnika.
21. člen
(vsebina vloge za pridobitev soglasja h gradnji ali razgradnji manj pomembnega sevalnega objekta)
(1) K vlogi za pridobitev soglasja h gradnji ali razgradnji manj pomembnega sevalnega objekta je treba priložiti:
1. elaborat o sevalni varnosti, pripravljen v skladu s 37. členom tega pravilnika, iz katerega je razvidno, da so bili pri projektiranju upoštevani predpisi o varstvu pred ionizirajočimi sevanji;
2. program razgradnje objekta, ki mora biti pripravljen v skladu s smiselno uporabo določbe 47. člena tega pravilnika;
3. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o tovrstni varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. in 2. točke tega odstavka;
4. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pripravljen v skladu z 37. členom tega pravilnika.
(2) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka v postopku izdaje soglasja h gradnji ali razgradnji. Če gre za manj pomemben sevalni objekt za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu, skladnost dokumentacije odobri Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.
22. člen
(vsebina vloge za pridobitev soglasja h gradnji oziroma izvedbi rudarskih del sevalnega ali jedrskega objekta)
(1) K vlogi za pridobitev soglasja h gradnji oziroma izvedbi rudarskih del sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika;
2. program razgradnje objekta iz 47. člena tega pravilnika;
3. predlog obsega in trajanja izvajanja predobratovalnega monitoringa radioaktivnosti iz pravilnika, ki ureja monitoring radioaktivnosti;
4. dokumentacijo sistema vodenja iz 53. člena tega pravilnika;
5. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom iz pravilnika, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
6. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o tovrstni varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 5. točke tega odstavka;
7. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma rudarski projekt, če gre za izvajanje rudarskih del, pripravljen v skladu z 37. členom tega pravilnika;
8. dokazila, da bodo podizvajalci med gradnjo objekta oziroma izvajanjem rudarskih del upoštevali enake standarde za sevalno oziroma jedrsko varnost kakor investitor oziroma upravljavec objekta;
9. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zahtevami zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, kot ločen in tajen dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka tega člena v postopku izdaje soglasja h gradnji oziroma izvedbi rudarskih del.
23. člen
(vsebina vloge za pridobitev soglasja h gradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva)
(1) Če je objekt odlagališče radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, je treba k vlogi za pridobitev soglasja h gradnji priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika;
2. varnostno poročilo o objektih odlagališča za obdobje po njegovem zaprtju, katerega vsebino določi Uprava v postopku priprave pogojev k okoljevarstvenemu soglasju. To varnostno poročilo je lahko del varnostnega poročila iz prejšnje točke;
3. načrt dolgoročnega nadzora objektov odlagališča;
4. program razgradnje objekta iz 47. člena tega pravilnika;
5. predlog obsega in trajanja izvajanja predobratovalnega monitoringa radioaktivnosti v skladu s pravilnikom, ki ureja monitoringu radioaktivnosti;
6. dokumentacijo sistema vodenja iz 53. člena tega pravilnika;
7. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
8. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 7. točke tega odstavka;
9. finančna jamstva za izvedbo vseh del do zaprtja odlagališča;
10. finančna jamstva za plačilo stroškov dolgoročnega nadzora odlagališča po njegovem zaprtju;
11. izjavo o brezplačnem prenosu zemljišč, ki zajemajo območje odlaganja, v last države in načrt prenosa;
12. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zahtevami zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, kot ločen in tajen dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena v postopku izdaje soglasja h gradnji.
(3) Za odlagališče radioaktivnih odpadkov oziroma izrabljenega goriva se lahko soglasja in dovoljenja pridobijo ločeno za posamezne objekte v sklopu odlagališča, če so zgrajeni s časovnim razmakom, in sicer za predelovalne in skladiščne objekte, zgrajene v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ter odlagalne objekte, glede na lego in metode del zgrajene v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ali se zanje izvajajo rudarska dela v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo.
III.2 SOGLASJE ZA POSKUSNO OBRATOVANJE OBJEKTA
24. člen
(vsebina vloge za pridobitev soglasja za začetek poskusnega obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta)
(1) K vlogi za pridobitev soglasja za začetek poskusnega obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika;
2. program poskusnega obratovanja;
3. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki oziroma izrabljenim gorivom v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
4. dokumentacijo sistema vodenja iz 53. člena tega pravilnika;
5. program razgradnje objekta iz 47. člena tega pravilnika;
6. program spremljanja obratovalnih izkušenj v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
7. program spremljanja obratovalnih kazalnikov v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
8. program nadzora staranja v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
9. kvalifikacijske programe SSK iz poglavja 2.5 priloge 1 tega pravilnika, če je objekt jedrska elektrarna;
10. analizo požarne nevarnosti iz poglavja 3.4 priloge 1 tega pravilnika, če je objekt jedrska elektrarna;
11. programe vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
12. opis rezultatov predobratovalnega monitoringa radioaktivnosti v skladu s pravilnikom, ki ureja monitoring radioaktivnosti;
13. organizacijski postopek obravnavanja sprememb v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
14. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o tovrstni varnosti objekta na podlagi varnostnega poročila in druge dokumentacije iz 1. do 13. točke tega odstavka;
15. dokazila o zagotovljenih finančnih sredstvih, njihovi višini in finančnih jamstvih ob morebitnem subsidiarnem ukrepanju države v skladu z zahtevami zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;
16. seznam pisnih postopkov, ki se nanašajo na uporabo objekta in so predpisani v pravilniku, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
17. poročilo o uspešno opravljenih predobratovalnih preizkusih, ki obsegajo: preizkuse v skladu s tehnično dokumentacijo za vgradnjo, preizkuse tekočinskih in prezračevalnih sistemov, hladne in tople tlačne preizkuse sistemov in komponent ter funkcionalne in druge preizkuse, predvidene v tehnični dokumentaciji;
18. dokaze o kakovosti vgrajene opreme in materialov v skladu s programi zagotovitve kakovosti, standardi, tehničnimi normativi ter normami kakovosti proizvodov in storitev;
19. dokazila, da so podizvajalci med gradnjo objekta upoštevali enake standarde sevalne oziroma jedrske varnosti, kakor jih je upošteval upravljavec jedrskega ali sevalnega objekta;
20. izjavo upravljavca jedrskega ali sevalnega objekta, da:
– je objekt pripravljen za vsako fazo poskusnega obratovanja v skladu s programi in navodili,
– je pripravljena, usklajena in odobrena dokumentacija, ki ureja izvedbo dejavnosti v vsaki fazi poskusnega obratovanja,
– je upravljavcu na voljo usposobljeno osebje, ki je končalo usposabljanje in ima ustrezno izobrazbo, in
– so izvedena dela skladna s projektnimi osnovami objekta;
21. načrt zaščite in reševanja;
22. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zahtevami zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, s podatki o spremembah in dopolnitvah, nastalih med gradnjo objekta, kot ločen in tajen dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka k vlogi za pridobitev soglasja za začetek poskusnega obratovanja ni treba priložiti dokumentov oziroma podatkov, ki jih je vlagatelj v predhodnih postopkih že dostavil in se od tedaj niso spremenili.
(3) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena oziroma, če gre za odlagališče, iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena v postopku izdaje soglasja za začetek poskusnega obratovanja.
III.3 DOVOLJENJE ZA OBRATOVANJE IN PRENEHANJE OBRATOVANJA
25. člen
(vsebina vloge za pridobitev dovoljenja za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti:
1. poročilo o poskusnem obratovanju;
2. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika, dopolnjeno s spremembami, nastalimi med poskusnim obratovanjem;
3. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
4. dokumentacijo sistema vodenja iz 53. člena tega pravilnika;
5. program razgradnje objekta iz 47. člena tega pravilnika;
6. program spremljanja obratovalnih izkušenj v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
7. program spremljanja obratovalnih kazalnikov v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
8. program nadzora staranja v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
9. kvalifikacijske programe SSK iz poglavja 2.5 priloge 1 tega pravilnika, če je objekt jedrska elektrarna;
10. analizo požarne nevarnosti iz poglavja 3.4 priloge 1 tega pravilnika, če je objekt jedrska elektrarna;
11. programe vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
12. organizacijski postopek obravnavanja sprememb v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
13. rezultate predobratovalnega monitoringa radioaktivnosti;
14. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o tovrstni varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 10. točke tega odstavka;
15. projekt izvedenih del, ki mora kazati obstoječe stanje objekta ter vsebuje podatke o spremembah in dopolnitvah, nastalih med poskusnim obratovanjem objekta, pripravljen pa je v skladu z 37. členom tega pravilnika;
16. dokazila o zagotovljenih finančnih sredstvih, njihovi višini in finančnih jamstvih ob morebitnem subsidiarnem ukrepanju države v skladu z zahtevami zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;
17. podatke o izdanem uporabnem dovoljenju;
18. dokaze o kakovosti vgrajene opreme in materialov v skladu s programi zagotovitve kakovosti, standardi, tehničnimi normativi ter normami kakovosti proizvodov in storitev;
19. seznam pisnih postopkov, ki se nanašajo na uporabo objekta in so v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
20. načrt zaščite in reševanja;
21. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zahtevami zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, s podatki o spremembah in dopolnitvah, nastalih med poskusnim obratovanjem objekta, kot ločen in tajen dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka k vlogi za pridobitev obratovalnega dovoljenja ni treba priložiti dokumentov oziroma podatkov, ki jih je vlagatelj z vlogo za pridobitev soglasja za začetek poskusnega obratovanja že dostavil in se od tedaj niso spremenili.
(3) Če je objekt odlagališče za radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo, za jamsko ali hidrometalurško jalovino, se dovoljenje za obratovanje iz prvega odstavka tega člena šteje kot dovoljenje za začetek odlaganja radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, rudarske ali hidrometalurške jalovine, ki nastaja pri izkoriščanju jedrskih mineralnih snovi.
(4) Za objekte iz prejšnjega odstavka je treba k vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti program zapiranja odlagališča, v katerem morajo biti določeni ukrepi in postopki za zaprtje ter predlagane faze in roki za izvedbo teh del.
(5) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. in 2. točke oziroma, če gre za odlagališče, iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena in iz prejšnjega odstavka tega člena v postopku izdaje dovoljenja za obratovanje.
26. člen
(kategorizacija SSK v jedrskih elektrarnah)
Če želi upravljavec jedrske elektrarne uporabiti kategorizacijo SSK v skladu s poglavjem 2.2 priloge 1 tega pravilnika, mora k vlogi iz 24. in 25. člena tega pravilnika priložiti dokumente iz poglavja 2.6 priloge 1 tega pravilnika.
27. člen
(vsebina vloge za dovoljenje za prenehanje obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za prenehanje obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika;
2. program razgradnje objekta iz 47. člena tega pravilnika;
3. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
4. dokumentacijo sistema vodenja iz 53. člena tega pravilnika;
5. program spremljanja obratovalnih izkušenj v skladu s pravilnikom, ki ureja o zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
6. programe vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK v zvezi s prenehanjem obratovanja v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
7. predlog obsega in trajanja izvajanja poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti v skladu s pravilnikom, ki ureja monitoring radioaktivnosti;
8. rezultate meritev obratovalnega monitoringa radioaktivnosti;
9. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o tovrstni varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 8. točke tega odstavka;
10. seznam pisnih postopkov, ki se nanašajo na prenehanje obratovanja objekta in so v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov;
11. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zahtevami zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, s podatki o spremembah in dopolnitvah, nastalih med obratovanjem objekta, kot ločen in tajen dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka k vlogi za pridobitev za prenehanje obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta ni treba priložiti dokumentov oziroma podatkov, ki so bili za obratujoči objekt že veljavni ali potrjeni in se niso spremenili.
(3) Vlogo iz prvega odstavka tega člena mora upravljavec objekta vložiti najmanj dve leti pred načrtovanim prenehanjem obratovanja.
(4) Pri odlagališčih se vloga iz prvega odstavka tega člena nanaša na njihove predelovalne in skladiščne objekte, ki jih je treba razgraditi.
(5) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena v postopku izdaje dovoljenja za prenehanje obratovanja.
III.4 DOVOLJENJE ZA ZAČETEK IN ZAKLJUČEK RAZGRADNJE OBJEKTA
28. člen
(vsebina vloge za pridobitev soglasja k razgradnji oziroma izvedbi rudarskih del sevalnega ali jedrskega objekta)
K vlogi za pridobitev soglasja k razgradnji sevalnega ali jedrskega objekta oziroma za pridobitev dovoljenja za izvedbo rudarskih del sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika za izvedbo razgradnje;
2. program razgradnje objekta iz 47. člena tega pravilnika;
3. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. in 2. točke tega odstavka;
4. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma rudarski projekt, če gre za izvajanje rudarskih del, pripravljen v skladu z 37. členom tega pravilnika;
5. dokazila, da bodo podizvajalci med razgradnjo objekta upoštevali enake standarde za sevalno oziroma jedrsko varnost kakor upravljavec objekta.
29. člen
(vsebina vloge za dovoljenje za začetek razgradnje objekta)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za začetek razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika za izvedbo razgradnje;
2. dokumentacijo sistema vodenja iz 53. člena tega pravilnika;
3. program razgradnje objekta iz 47. člena tega pravilnika;
4. program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
5. programe vzdrževanja, preizkušanja in pregledov SSK v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti pri obratovanju sevalnih ali jedrskih objektov;
6. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o tovrstni varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 5. točke tega odstavka;
7. rezultate meritev monitoringa radioaktivnosti po prenehanju obratovanja;
8. projekt za izvedbo razgradnje, ki mora biti narejen na podlagi programa razgradnje in pripravljen v skladu s 37. členom tega pravilnika;
9. podatke o izdanem gradbenem dovoljenju za odstranitev sevalnega ali jedrskega objekta;
10. seznam pisnih postopkov, ki se nanašajo na začetek razgradnje v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti pri obratovanju sevalnih ali jedrskih objektov;
11. dokazila, da bodo podizvajalci med razgradnjo objekta upoštevali enake standarde sevalne oziroma jedrske varnosti kakor upravljavec objekta;
12. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zahtevami zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, s podatki o spremembah in dopolnitvah, nastalih po prenehanju obratovanja objekta, kot ločen in tajen dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka k vlogi za pridobitev dovoljenja za razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta ni treba priložiti dokumentov oziroma podatkov, ki so bili za objekt že veljavni ali potrjeni in se niso spremenili.
(3) Pri odlagališčih se vloga iz prvega odstavka tega člena nanaša na njegove predelovalne in skladiščne objekte, ki jih je treba razgraditi.
(4) Uprava odobri dokumentacijo iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena v postopku izdaje dovoljenja za začetek razgradnje.
(5) Dovoljenje za začetek razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta se izda po pridobljenem gradbenem dovoljenju za odstranitev objekta.
(6) Do pridobitve dovoljenja za začetek razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta ni mogoče začeti z razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta na podlagi gradbenega dovoljenja za odstranitev.
30. člen
(vsebina vloge za dovoljenje za zaključek razgradnje)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za zaključek razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta, razen odlagališč, je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika o zaključku razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta;
2. poročilo o končnem pregledu radiološkega stanja lokacije objekta, s katerim se dokaže, da so ravni radioaktivnosti, vključno s hitrostjo sevanja ter kontaminacijo vode in zemljin z alfa, beta in gama sevalci, pod predpisanimi omejitvami;
3. potrdilo o odložitvi, predelavi ali ponovni uporabi vseh radioaktivnih snovi, nastalih med razgradnjo;
4. rezultate meritev monitoringa radioaktivnosti med razgradnjo;
5. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o tovrstni varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 4. točke tega odstavka;
6. vrsto in način shranjevanja dokumentacije v arhivih o vseh preteklih dejavnostih, povezanih z objektom na lokaciji.
(2) Pri odlagališčih se dovoljenje za zaključek razgradnje nanaša na njihove predelovalne in skladiščne objekte, ki jih je treba razgraditi.
(3) Varnostno poročilo o zaključku razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
1. opis objekta,
2. cilje razgradnje,
3. merila za opustitev nadzora,
4. dejavnosti razgradnje,
5. opis SSK, zgradb ali območja, nad katerimi nadzor ni odpravljen,
6. končno radiološko stanje,
7. opustitev nadzora nad lokacijo,
8. odpadke,
9. doze osebja,
10. opis dogodkov med razgradnjo in
11. opis naukov iz razgradnje.
(4) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena v postopku izdaje dovoljenja za zaključek razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta.
III.5 DRUGA SOGLASJA IN DOVOLJENJA ZA POSAMEZNE OBJEKTE
31. člen
(zapiranje odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva)
Za zapiranje odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva se štejejo dela na odlagalnih objektih odlagališča za vzpostavitev njihovega stanja, ki je primerno za izvajanje dolgoročnega nadzora.
32. člen
(vsebina vloge za izdajo soglasja k delom za zapiranje odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva)
(1) K vlogi za pridobitev soglasja k delom za zapiranje odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika;
2. dokumentacijo sistema vodenja iz 53. člena tega pravilnika;
3. program zapiranja odlagališča, v katerem morajo biti določeni ukrepi in postopki za zaprtje ter predlagane faze in roki za izvedbo teh del;
4. rezultate meritev obratovalnega monitoringa radioaktivnosti;
5. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o tovrstni varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 4. točke tega odstavka;
6. projekt izvedenih del, ki mora kazati obstoječe stanje objekta in je pripravljen v skladu s 37. členom tega pravilnika;
7. projekt za izvedbo del za zapiranje, pripravljen v skladu s 37. členom tega pravilnika;
8. seznam pisnih postopkov, ki se nanašajo na zapiranje objekta v skladu s pravilnikom, ki ureja zagotavljanje varnosti pri obratovanju sevalnih ali jedrskih objektov;
9. načrt fizičnega varovanja, pripravljen v skladu z zahtevami zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, s podatki o spremembah in dopolnitvah, nastalih med obratovanjem objekta, kot ločen in tajen dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka k vlogi za pridobitev soglasja k delom za zapiranje odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ni treba priložiti dokumentov oziroma podatkov, ki so bili za objekt že veljavni ali potrjeni in se niso spremenili.
(3) Pri površinskih predelovalnih objektih odlagališč se vloga iz prvega odstavka tega člena nanaša na izdajo soglasja k njihovi razgradnji.
(4) Pri odlagalnih objektih pod površjem, ki so bili zgrajeni z rudarskimi metodami, se vloga iz prvega odstavka tega člena nanaša na izdajo soglasja k rudarskim delom.
(5) Če je odlagališče zgrajeno modularno, se je mogoče lotiti del za zapiranje postopoma po odlagalnih enotah.
33. člen
(vsebina vloge za dovoljenje za zaprtje odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za zaprtje odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika za zaprtje odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva;
2. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika o objektih odlagališča za obdobje po njegovem zaprtju;
3. načrt dolgoročnega nadzora objektov odlagališča;
4. rezultate meritev obratovalnega monitoringa radioaktivnosti med zapiranjem;
5. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o tovrstni varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 4. točke tega odstavka;
6. projekt izvedenih del, pripravljen v skladu s 37. členom tega pravilnika;
7. evidence odloženih radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva;
8. izjavo upravljavca, da so zapiralna dela izvedena skladno s projektno dokumentacijo, in dokaze o kakovosti vgrajenih materialov v skladu s programom zagotovitve kakovosti.
(2) Uprava odobri dokumentacijo iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena v postopku izdaje dovoljenja za zaprtje odlagališča.
34. člen
(vsebina vloge za dovoljenje za zaprtje odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za zaprtje odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika;
2. načrt dolgoročnega nadzora odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine;
3. evidenco odložene rudarske in hidrometalurške jalovine;
4. rezultate meritev obratovalnega monitoringa radioaktivnosti med zapiranjem;
5. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta na podlagi dokumentacije iz 1. do 4. točke tega odstavka;
6. projekt izvedenih del, pripravljen v skladu s 37. členom tega pravilnika;
7. izjavo upravljavca, da so zapiralna dela izvedena skladno s projektno dokumentacijo, in dokaze o kakovosti vgrajenih materialov v skladu s programom zagotovitve kakovosti.
(2) Uprava odobri dokumentacijo iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka tega člena v postopku izdaje dovoljenja za zaprtje odlagališča.
35. člen
(vsebina vloge za dovoljenje za zaključek rudarskih del)
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za zaključek rudarskih del za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih surovin je treba priložiti:
1. varnostno poročilo, pripravljeno v skladu s poglavjem IV.1 tega pravilnika;
2. potrdilo o odložitvi, predelavi ali ponovni uporabi vseh radioaktivnih snovi, nastalih med rudarskimi deli;
3. poročilo o končnem pregledu radiološkega stanja lokacije objekta, s katerim se dokaže, da so ravni radioaktivnosti, vključno s hitrostjo sevanja ter kontaminacijo vode in zemljin z alfa, beta in gama sevalci, pod predpisanimi omejitvami;
4. mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o tovrstni varnosti objekta na podlagi poročil iz 1. in 3. točke tega odstavka;
5. zaključni elaborat o izkoriščanju mineralnih surovin s podatki o preostalih zalogah na lokaciji.
(2) Uprava odobri varnostno poročilo in poročilo o končnem pregledu iz prejšnjega odstavka v postopku izdaje dovoljenja za zaključek rudarskih del.
(3) Dovoljenje za zaključek rudarskih del se izda po pridobljenem dovoljenju za opustitev izkoriščanja mineralnih surovin.
III.6 REFERENČNA IN PROJEKTNA DOKUMENTACIJA
36. člen
(referenčna dokumentacija)
Na zahtevo Uprave mora investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta zagotoviti vpogled v referenčno dokumentacijo k dokumentaciji za pridobitev soglasij ali dovoljenj iz 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 27., 28., 29., 30., 32., 33., 34. in 35. člena tega pravilnika.
37. člen
(vsebina, način izdelave in revizija projektne dokumentacije)
(1) Za določanje vsebine, načina izdelave in revizijo projektne dokumentacije za manj pomembne sevalne objekte, sevalne objekte in jedrske objekte ter za druge objekte na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta se uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja projektno in tehnično dokumentacijo, če se gradi po zakonu, ki ureja graditev objektov, ali določbe pravilnika, ki ureja način izdelave, zaporedje, vsebino in revizijo rudarskih projektov, če se izvajajo rudarska dela po zakonu, ki ureja rudarstvo.
(2) Projekt mora biti izdelan v skladu s projektnimi osnovami, pripravljenimi na podlagi določb II. poglavja tega pravilnika.
(3) Za manj pomembne sevalne objekte, sevalne objekte in jedrske objekte mora biti projektna dokumentacija v celoti revidirana.
(4) O projektnih osnovah iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika mora investitor sevalnega ali jedrskega objekta pridobiti strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost.
38. člen
(navodila za uporabo, obratovanje in vzdrževanje)
Za sevalne in jedrske objekte se šteje, da je s pridobitvijo ustreznega dovoljenja iz poglavij III.2, III.3, III.4 in III.5 tega pravilnika izdelano navodilo, ki določa pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje objekta po zakonu, ki ureja gradnjo objektov.
IV. VARNOSTNA DOKUMENTACIJA
IV.1 VARNOSTNO POROČILO
39. člen
(namen in uporaba)
(1) Varnostno poročilo je celovit dokument, ki daje temeljno podlago za upravni nadzor nad varnostjo sevalnega ali jedrskega objekta.
(2) Varnostno poročilo prvič pripravi investitor objekta za dokazovanje varnega obratovanja objekta, odobri pa ga Uprava v postopku izdaje soglasja h gradnji sevalnega ali jedrskega objekta.
(3) Varnostno poročilo mora vsebovati dovolj natančne informacije o objektu, da je mogoče na tej podlagi neodvisno oceniti varnost objekta.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora uporabljati varnostno poročilo kot podlago za stalno podporo varnega obratovanja objekta. Varnostno poročilo mora biti tudi podlaga za presojo, kako na varnost objekta vplivajo spremembe na objektu, spremembe v okolju ali spremembe v načinu upravljanja objekta.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora dopolnjevati varnostno poročilo tako, da vključi izvedene spremembe v sevalnem ali jedrskem objektu, da upošteva lastne izkušnje, spremembe okolja, morebitne spremenjene upravne zahteve oziroma drugačne uporabljene standarde ter razvoj znanosti in tehnologije.
40. člen
(vsebina varnostnega poročila)
Varnostno poročilo sevalnega ali jedrskega objekta, ki se gradi, poskusno obratuje, obratuje, je prenehal obratovati ali se razgrajuje, mora vsebovati:
1. opis lokacije, splošen opis objekta in njegovega normalnega obratovanja ter opis zagotavljanja varnosti objekta,
2. opis programa poskusnega obratovanja,
3. opis tehničnih lastnosti sevalnega ali jedrskega objekta in opis delovanja v vseh stanjih objekta,
4. opis zasnove projekta in doseganja osnovnih varnostnih ciljev, opis projektnih osnov sevalnega ali jedrskega objekta ter opis, kako je dosežena njihova izpolnitev,
5. podroben opis varnostnih funkcij, vseh varnostnih sistemov, za varnost pomembnih SSK, njihovih projektnih osnov in opis delovanja vseh za varnost pomembnih SSK v vseh stanjih objekta,
6. seznam uporabljenih predpisov in standardov kot podlage za opise in varnostne analize, zajete v varnostnem poročilu,
7. opis notranje organiziranosti upravljavca objekta, ki je potrebna za zagotavljanje jedrske varnosti,
8. oceno varnostnih vidikov, povezanih z umestitvijo objekta v prostoru,
9. opis varnostnih analiz za oceno varnosti sevalnega ali jedrskega objekta za projektne dogodke in primerjava z merili tehnične sprejemljivosti,
10. opis verjetnostnih varnostnih analiz, pripravljenih v skladu s četrtim in petim odstavkom 14. člena tega pravilnika,
11. opis navodil za ravnanje ob izrednem dogodku in smernic za obvladovanje težkih nesreč v jedrskih elektrarnah,
12. opis načrta zaščite in reševanja objekta ter notranje organizacije upravljavca ob izrednem dogodku in njene usklajenosti z Državnim načrtom zaščite in reševanja ob jedrski nesreči,
13. opis ukrepov za preglede, preizkušanje in nadzor SSK, opis programa za uporabo obratovalnih izkušenj in opis programa za obvladovanje staranja,
14. opis usposabljanja in izobraževanja zaposlenih,
15. obratovalne pogoje in omejitve za varno obratovanje, pripravljene v skladu s 43. in 44. členom tega pravilnika, ter tehnične osnove, v katerih so obrazložene strokovne podlage za vsak obratovalni pogoj ali omejitev,
16. opis strategije varstva pred sevanji, opis metod in ukrepov za zagotavljanje varstva izpostavljenih delavcev pred ionizirajočimi sevanji, vključno z oceno njihovega varstva pred sevanji ter oceno izpostavljenosti prebivalcev in okolja,
17. opis radioaktivnih in jedrskih snovi ter drugih virov sevanja,
18. opis programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom,
19. opis vseh dejavnosti, načrtovanih že med obratovanjem objekta, za zaključek njegovega obratovanja in za njegovo razgradnjo,
20. opis sistema vodenja oziroma programa zagotavljanja kakovosti,
21. prikaz fizičnega varovanja objekta, jedrskih in radioaktivnih snovi,
22. predvidene in največje dovoljene izpuste radioaktivnih snovi v okolje,
23. program meteoroloških meritev in obratovalnega monitoringa radioaktivnosti,
24. načrt dolgoročnega nadzora, če gre za odlagališče radioaktivnih odpadkov, odlagališče izrabljenega goriva, odlagališče hidrometalurške jalovine ali odlagališče jamske jalovine.
41. člen
(referenčna dokumentacija)
(1) Pri ugotavljanju varnosti sevalnih in jedrskih objektov se lahko poglavja v varnostnem poročilu sklicujejo tudi na referenčno dokumentacijo.
(2) Referenčna dokumentacija mora biti usklajena med seboj, z varnostnim poročilom in z drugo projektno dokumentacijo sevalnega ali jedrskega objekta.
42. člen
(način navajanja informacij v varnostnem poročilu)
(1) Varnostno poročilo mora biti pripravljeno v skladu s stopenjskim pristopom: zadeve, pomembnejše za varnost, morajo biti opisane podrobneje in izdatneje, manj pomembne pa manj podrobno.
(2) Informacije v varnostnem poročilu morajo biti navedene tako:
1. vsako poglavje varnostnega poročila mora biti zaokrožena tematska celota;
2. če je varnostno poročilo razdeljeno na več zvezkov, mora imeti vsak zvezek kazalo celotnega poročila;
3. informacije na načrtih, diagramih in skicah morajo biti berljive, vsi simboli in kratice pa razloženi.
(3) Varnostno poročilo se spreminja tako, da se celotne strani nadomestijo s spremembo. Na spremenjeni strani je treba navesti novo revizijo strani.
IV.2 OBRATOVALNI POGOJI IN OMEJITVE ZA VARNO OBRATOVANJE
43. člen
(osnove obratovalnih pogojev in omejitev)
(1) Obratovalni pogoji in omejitve, ki so del vsebine varnostnega poročila iz 40. člena tega pravilnika, morajo:
1. temeljiti na projektnih osnovah, rezultatih preizkusov in varnostnih analizah, ki ustrezno upoštevajo negotovost teh analiz,
2. zagotavljati varno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta v skladu s projektnimi osnovami in varnostnim poročilom,
3. določiti pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se preprečijo okoliščine, ki lahko vodijo v nesrečo, in ublažijo posledice morebitne nesreče,
4. vsebovati zahteve po delovanju varnostnih sistemov in varnostnih funkcij v vseh stanjih objekta.
(2) Obratovalni pogoji in omejitve morajo obstajati za vsa obratovalna stanja objekta. Pri jedrski elektrarni ta stanja med drugim zajemajo obratovanje pri moči, stanja zaustavitve in menjave goriva ter vsa morebitna vmesna stanja, pa tudi okoliščine zaradi vzdrževanja ali preizkušanj.
44. člen
(vsebina obratovalnih pogojev in omejitev)
Obratovalni pogoji in omejitve morajo vsebovati:
1. opredelitev pojmov,
2. varnostne meje,
3. mejne nastavitve parametrov varnostnih sistemov,
4. mejne pogoje obratovanja in zahteve po minimalno delujoči opremi, vključno z zahtevo, koliko SSK, pomembnih za sevalno ali jedrsko varnost, mora obratovati ali biti pripravljenih za obratovanje,
5. potrebne ukrepe pri prekoračitvi obratovalnih pogojev in omejitev ter razpoložljivi čas za izvedbo teh ukrepov,
6. zahteve po nadzoru in
7. zahtevo po najmanjšem številu osebja z dovoljenjem, potrebnim za varno obratovanje objekta v različnih stanjih objekta.
45. člen
(določitev varnostnih mej, obratovalnih pogojev in nastavitev varnostnih sistemov)
(1) Med vrednostmi varnostnih mej, mejnimi nastavitvami parametrov varnostnih sistemov, alarmi in obratovalnimi pogoji mora biti predvidena ustrezna razlika, da ni prepogostega proženja varnostnih sistemov.
(2) Varnostne meje morajo biti določene konservativno z upoštevanjem predpostavk in negotovosti varnostnih analiz.
IV.3 PROGRAM RAZGRADNJE SEVALNEGA ALI JEDRSKEGA OBJEKTA
46. člen
(evidence za razgradnjo)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v vseh fazah njegovega obratovanja in razgradnje voditi evidence, s katerimi zagotovi, da bodo vse količine radioaktivnih snovi v objektu znane, tako pa olajšana razgradnja.
47. člen
(program razgradnje)
(1) Program razgradnje mora temeljiti na varnostnih analizah, oceni radiološkega stanja objekta in najnovejših podatkih o objektu.
(2) Pri pripravi programa razgradnje je treba za zagotavljanje sevalne in jedrske varnosti uporabiti stopenjski pristop: strategijo razgradnje in ustrezne načrte je treba prilagoditi zahtevnosti objekta, vrsti radioaktivnih snovi v njem in času v življenjski dobi objekta, v katerem se program izdeluje.
(3) Za vsa dela med razgradnjo, ki imajo vpliv na sevalno ali jedrsko varnost, mora program razgradnje predvideti pisne postopke.
(4) Program razgradnje se mora redno pregledovati in posodabljati najmanj v sklopu občasnega varnostnega pregleda objekta, tako da kaže spremembe v strategiji razgradnje, napredek v tehnologiji, spremembe zakonodajnih zahtev in objekta, ki vplivajo na razgradnjo slednjega, napredek del razgradnje, odklon od načrtovanega programa in potrebe po dejavnostih razgradnje.
(5) Pregled in posodobitev programa razgradnje objekta mora potekati po postopku, določenem za odobritev sprememb v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
(6) Program razgradnje mora biti tak, da bo sevalna ali jedrska varnost objekta, potem ko bo ta prešel v morebitno fazo mirovanja, čim manj odvisna od aktivnih sistemov.
(7) Program razgradnje mora predvideti, da bo upravljavec pred izročitvijo objekta v morebitno fazo mirovanja pripravil program takega opazovanja in nadzora, ki bo zagotavljal varnost v tej fazi in omogočil dokončno razgradnjo v prihodnosti.
(8) Za pripravo programa razgradnje za jedrsko elektrarno Krško se poleg določb prvega do sedmega odstavka tega člena uporabljajo določila Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 23/03).
48. člen
(vsebina programa razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta)
Program razgradnje iz prejšnjega člena mora vsebovati:
1. opis objekta,
2. strategijo razgradnje,
3. vodenje projekta,
4. dejavnosti razgradnje,
5. pregledi in vzdrževanje,
6. ravnanje z odpadki,
7. stroške,
8. varnostno oceno,
9. vpliv na okolje,
10. varstvo pri delu,
11. zagotavljanje kakovosti,
12. načrt zaščite in reševanja,
13. fizično varovanje jedrskih in radioaktivnih snovi,
14. končni pregled radiološkega stanja.
V. VODENJE VARNOSTI IN KAKOVOSTI
49. člen
(vodenje varnosti in kakovosti)
(1) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da je objekt voden varno in v skladu z zakonodajo.
(2) Investitor ali upravljavec mora zagotoviti, da se pred sprejemanjem odločitev, ki vplivajo na sevalno ali jedrsko varnost, opravi ustrezno posvetovanje, tako da so upoštevani potrebni varnostni vidiki. Zadeve, povezane z varnostjo, morajo pregledati primerno usposobljeni strokovnjaki, ki niso bili neposredno vključeni v pripravo in sprejemanje odločitev.
(3) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti ustrezne prostore in delovno okolje, v katerem lahko osebje varno opravlja svoje delo.
(4) Investitor ali upravljavec mora zagotoviti ustrezen sistem za stalno spremljanje ter zagotavljanje sevalne in jedrske varnosti, jo tako vzdrževati in po potrebi izboljševati.
(5) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da se obratovalne izkušnje, mednarodni razvoj varnostnih standardov ter nova dognanja na podlagi raziskovalnih dejavnosti sistematično analizirajo in stalno uporabljajo za izboljšanje sevalne in jedrske varnosti objekta, pa tudi dejavnosti osebja.
(6) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da se upravljanje objekta izvaja po dokumentiranem sistemu vodenja vseh dejavnosti, ki lahko vplivajo na sevalno ali jedrsko varnost, vključno z ustreznimi dejavnostmi dobaviteljev in podizvajalcev.
50. člen
(varnostna politika)
(1) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora kot del sistema vodenja pripraviti pisni dokument o svoji varnostni politiki (v nadaljnjem besedilu: varnostna politika), s katerim se zaveže k zagotavljanju visoke stopnje sevalne in jedrske varnosti.
(2) Varnostna politika mora:
1. opredeliti investitorjevo oziroma upravljavčevo zavezo, da bo zagotavljal potrebna sredstva za doseganje zastavljenih ciljev;
2. dajati jasno prednost zagotavljanju varnosti pred vsemi drugimi dejavnostmi v objektu;
3. vsebovati obvezo po stalnem izboljševanju varnosti;
4. zahtevati smernice za izvajanje varnostne politike in predvideti način spremljanja njene učinkovitosti;
5. vsebovati jasno zastavljene varnostne cilje, oblikovane tako, da jih vodstvo objekta zlahka spremlja in po potrebi ukrepa.
(3) Z varnostno politiko mora biti seznanjeno vse osebje. Osebje, ki opravlja dela, pomembna za varnost, mora varnostno politiko razumeti in jo izvajati.
(4) S ključnimi deli varnostne politike morajo biti seznanjeni tudi podizvajalci, tako da razumejo pričakovanja upravljavca in jih znajo s svojimi dejavnostmi uresničiti.
(5) Investitor ali upravljavec mora v rednih časovnih presledkih, krajših od obdobja med občasnima varnostnima pregledoma, preverjati ustreznost in učinkovitost varnostne politike.
51. člen
(organizacijska sestava)
(1) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti organizacijsko sestavo, ki bo zagotavlja varno in zanesljivo obratovanje objekta in primeren odziv ob izrednem dogodku. Treba jo je dokumentirati, njeno učinkovitost pa redno vrednotiti.
(2) Investitor ali upravljavec mora jasno določiti in v pisni obliki predpisati pooblastila, odgovornost, hierarhično povezanost oseb in organizacij ali organizacijskih skupin, ki izvajajo dejavnosti, pomembne za varno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta ali za obvladovanje izrednega dogodka.
(3) Izvajanje sprememb v organizacijski sestavi za izvajanje funkcij iz prvega odstavka tega člena, ki vplivajo ali bi lahko posredno vplivale na vsebino varnostnega poročila, je treba nadzorovati in obvladovati v skladu z zahtevami za odobritev sprememb v objektu iz zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost. Po izvedbi je treba preverjati vpliv varnostno pomembnih sprememb na varnost v skladu z 59. členom tega pravilnika.
52. člen
(osebje sevalnega ali jedrskega objekta)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora s sistematično analizo določiti potrebno število zaposlenih in njihovo usposobljenost za zagotavljanje sevalne oziroma jedrske varnosti.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora redno in dokumentirano preverjati ustreznost števila zaposlenih za dela, povezana s sevalno oziroma jedrsko varnostjo.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora pripraviti desetletni načrt zaposlovanja na področjih, pomembnih za sevalno in jedrsko varnost. Tak načrt je treba obnavljati najmanj vsaka tri leta.
(4) Vsako načrtovano spremembo v številu zaposlenih, ki bi lahko imela pomemben vpliv na sevalno ali jedrsko varnost, je treba vnaprej upravičiti in po uveljavitvi spremembe tudi oceniti.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti zaposlenih zadosti ustrezno usposobljenih delavcev, ki razumejo projektne osnove sevalnega ali jedrskega objekta, razumejo dejanski projekt in obratovanje objekta v vseh njegovih stanjih, pripravljajo projektne naloge in merila sprejemljivosti za prepustitev del, povezanih s sevalno ali jedrsko varnostjo, podizvajalcem, nadzorujejo izvajanje teh del in jih po prevzemu tudi ocenjujejo.
53. člen
(sistem vodenja)
(1) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti, uveljaviti, redno presojati in nenehno izboljševati celovit sistem vodenja, ki mora biti primerno dokumentiran.
(2) Sistem vodenja iz prejšnjega odstavka mora zagotavljati doseganje in stalno izboljševanje sevalne in jedrske varnosti objekta ter preprečevati, da bi druge zahteve do investitorja ali upravljavca obravnavali ločeno od zahtev sevalne ali jedrske varnosti. Tako je treba preprečiti morebiten negativni vpliv drugih zahtev na sevalno ali jedrsko varnost.
54. člen
(stopenjski pristop)
Sistem vodenja iz prejšnjega člena mora upoštevati načelo stopenjskega pristopa, s katerim se ustrezno izrabljajo razpoložljivi viri. Pri tem je treba upoštevati pomembnost in zahtevnost posamezne dejavnosti ter njenih rezultatov, njihove nevarnosti ter možne negativne vplive in posledice, če dejavnost ne bi bila izvedena pravilno ali bi bili njeni rezultati neustrezni.
55. člen
(dokumentacija sistema vodenja)
(1) Dokumentacija sistema vodenja iz 53. člena tega pravilnika mora zajemati najmanj:
1. izjavo o usmeritvah in ciljih vodenja (politiko vodenja),
2. opis sistema vodenja,
3. opis organizacijske sestave investitorja ali upravljavca,
4. določitev odgovornosti, pooblastil ter medsebojnih odnosov med vodenjem, izvajanjem in vrednotenjem posameznih dejavnosti,
5. opis povezav z zunanjimi institucijami,
6. opis glavnih procesov,
7. opis, kako se posamezne dejavnosti pripravijo, pregledajo, izvedejo, dokumentirajo, preverijo in izboljšajo.
(2) Dokumentacija sistema vodenja mora biti napisana tako, da jo razumejo tisti, ki jo uporabljajo. Posamezni dokumenti morajo biti veljavni, berljivi, takoj prepoznavni in enostavno dosegljivi tam, kjer se uporabljajo.
56. člen
(politika vodenja)
(1) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora kot del celovitega sistema vodenja pripraviti cilje, načrte in strategijo svoje organizacije tako, da je iz njih razviden vpliv na sevalno in jedrsko varnost ter da je ta vpliv obvladovan.
(2) Investitor ali upravljavec mora s sistemom vodenja zagotoviti, da je jasno, kdaj, kako in kdo sprejema odločitve.
(3) Vodstvo mora na vseh ravneh izkazovati svojo zavezanost do vzpostavitve, izvedbe, presoje in stalnega izboljševanja sistema vodenja. Za te dejavnosti mora zagotavljati zadostne vire.
(4) Investitor ali upravljavec mora spodbujati vse zaposlene k izvajanju sistema vodenja in njegovim izboljšavam.
57. člen
(viri)
Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora določiti obseg potrebnih virov (osebje, infrastruktura, delovno okolje, informacije, znanje, dobavitelji in finančna sredstva) za izvajanje svojih dejavnosti ter za vzpostavitev, izvedbo, ocenjevanje in stalno izboljševanje sistema vodenja.
58. člen
(varnostna kultura)
Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora spodbujati in podpirati visoko stopnjo varnostne kulture z zagotavljanjem:
1. skupnega razumevanja ključnih vidikov varnostne kulture v sevalnem oziroma jedrskem objektu;
2. načinov, s katerimi investitor ali upravljavec podpira posameznike in skupine, da izvajajo svoje naloge uspešno in v skladu z varnostnimi zahtevami, pri čemer upoštevajo prepletanje zahtev posameznikov, tehnologije in celotnega sevalnega oziroma jedrskega objekta;
3. pozitivnega odnosa do učenja in spodbujanjem kritičnega razmišljanja ter
4. stalne skrbi za razvoj in izboljševanje varnostne kulture.
59. člen
(procesi)
(1) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora prepoznati procese, ki so potrebni za doseganje ciljev, za zagotovitev sredstev za izpolnjevanje vseh zahtev in za dobavo produktov sevalnega ali jedrskega objekta. Ti procesi se morajo načrtovati, izvajati, presojati in stalno izboljševati. Prepoznan mora biti tudi njihov medsebojni vpliv.
(2) Investitor ali upravljavec mora določiti in izvajati postopke za uspešno izvajanje in nadzor procesov iz prejšnjega odstavka.
(3) Dokumentacija, potrebna za izvajanje procesov iz prvega odstavka tega člena, mora biti nadzorovana. Spremembe dokumentov morajo biti pregledane, shranjene in potrjene na enak način kakor prvotni dokumenti. Zagotoviti je treba, da se uporabljajo pravi revidirani dokumenti.
(4) Sistem vodenja mora predvideti zapise o dejavnostih in zagotoviti, da so ti nadzorovani. Vsi zapisi morajo biti med svojo veljavnostjo čitljivi, celoviti, prepoznavni in zlahka dosegljivi.
60. člen
(nadzor podizvajalcev in dobaviteljev)
Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora:
1. v sistemu vodenja predvideti nadzor nad procesi ali dejavnostmi po posameznih procesih, ki jih zanj izvajajo pogodbeni podizvajalci zunaj njegove organizacije. Investitor ali upravljavec mora ohraniti odgovornost tudi za dela, ki jih zanj pogodbeno opravijo podizvajalci;
2. zahtevati od svojih pogodbenih podizvajalcev, da vzpostavijo, dokumentirajo in izvajajo ustrezen sistem vodenja;
3. izbirati pogodbene podizvajalce ali dobavitelje na podlagi vnaprej predpisanih meril;
4. ocenjevati podizvajalce oziroma dobavitelje;
5. razviti in določiti merila za nabavo izdelkov ter jih dokumentirati. Dobavitelj mora investitorju ali upravljavcu dostaviti dokazila o izpolnjevanju meril pred uporabo izdelka;
6. pri naročilu varnostno pomembnih SSK zahtevati od proizvajalcev oziroma dobaviteljev možnost lastnega nadzora ali nadzora osebja Uprave, vključno s pregledi v prostorih proizvajalcev oziroma dobaviteljev;
7. s pregledi, preizkušanjem ali oceno potrditi, da dejavnosti ali izdelki izpolnjujejo predpisana merila in da se bodo med uporabo zadovoljivo obnesli.
61. člen
(meritve, presoja in izboljšave)
(1) Za zagotovitev želenih rezultatov procesov in prepoznavo priložnosti za izboljšave mora investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta:
1. nadzirati in meriti uspešnost sistema vodenja,
2. poskrbeti, da vodje sami vrednotijo dejavnosti, za katere so odgovorni,
3. poskrbeti za izvedbo neodvisne presoje v rednih obdobjih. Izvede jo lahko zunanja organizacija ali notranja skupina, ki je neodvisna od predmeta presoje.
(2) Upravljavec jedrskega objekta mora ustanoviti notranjo skupino, odgovorno za izvajanje neodvisne presoje. Skupina mora imeti ustrezna pooblastila za izvajanje svojih nalog. Posamezniki, ki izvajajo neodvisno presojo, ne smejo presojati svojih dejavnosti. Za jedrske elektrarne mora biti skupina oblikovana kot organizacijska enota, ki izvaja neodvisno presojo.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora oceniti rezultate presoje in ustrezno ukrepati.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v načrtovanih obdobjih pregledati sistem vodenja in zagotoviti njegovo uspešnost.
(5) Za odstopanja, ugotovljena na podlagi tretjega in četrtega odstavka tega člena, mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta poiskati vzroke in ukrepati tako, da se zmanjša verjetnost ponovitve.
(6) Pri pripravi načrta izboljšav mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta predvideti tudi zagotavljanje ustreznih virov. Nadzorovati mora izvedbo načrta izboljšav, dokler se ne zaključi, in preverjati njihovo učinkovitost.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62. člen
(zahteve za obstoječe objekte)
(1) Dovoljenja za sevalne in jedrske objekte, izdana na podlagi dosedanjih predpisov, ostanejo v veljavi.
(2) Upravni postopki, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika po dosedanjih predpisih, se končajo po dosedanjih predpisih.
(3) Določba četrtega odstavka poglavja 1.7 priloge 1 tega pravilnika se za jedrsko elektrarno Krško začne uporabljati 15. decembra 2012.
(4) Po morebitni odobritvi podaljšanja obratovalne dobe jedrske elektrarne Krško ali njenih SSK mora njen upravljavec preučiti odziv jedrske elektrarne na težke nesreče v skladu s poglavjem 1.12 priloge 1 in na podlagi te analize predlagati morebitne ukrepe, ki morajo biti izvedeni v najkrajšem možnem času.
(5) Jedrska elektrarna Krško mora zahteve iz 10. in 11. točke 40. člena tega pravilnika izpolniti najpozneje tri leta po morebitni odobritvi podaljšanja z originalnim projektom predvidene obratovalne dobe obstoječe jedrske elektrarne Krško ali njenih SSK.
(6) Sevalni in jedrski objekti, ki imajo dovoljenje za poskusno obratovanje ali obratovalno dovoljenje ob uveljavitvi tega pravilnika ali ob uveljavitvi tega pravilnika tečejo postopki za pridobitev dovoljenja za poskusno obratovanje ali obratovalnega dovoljenja, morajo vsebine obstoječega varnostnega poročila uskladiti z zahtevami iz 40. člena tega pravilnika do 31. decembra 2010, razen če ni v prejšnjem odstavku določeno drugače.
63. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehata uporabljati:
1. Pravilnik o pogojih za lokacijo, graditev, poskusno obratovanje, zagon in uporabo jedrskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 52/88 in Uradni list RS, št. 67/02 – ZVISJV) in
2. Pravilnik o izdelavi in vsebini varnostnega poročila in druge dokumentacije, potrebne za ugotavljanje varnosti jedrskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 68/88 in Uradni list RS, št. 67/02 – ZVISJV).
64. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071-108/2009
Ljubljana, dne 30. oktobra 2009
EVA 2009-2511-0016
Karl Erjavec l.r.
Minister
za okolje in prostor
Priloga 1: Projektne osnove za jedrske elektrarne
1. TEMELJNE PROJEKTNE OSNOVE
1.1 Projektne osnove jedrske elektrarne
1. Tveganje prebivalstva zaradi obratovanja jedrske
elektrarne mora biti primerljivo ali manjše od tveganja pri
proizvodnji električne energije iz drugih virov.
2. Projekt jedrske elektrarne mora zagotoviti, da je skupna
verjetnost za talitev sredice manjša od 10-5 na leto in
verjetnost za velik nenadzorovan izpust radioaktivnih snovi iz
elektrarne manjša od 10-6 na leto.
3. Če je skupna verjetnost za talitev sredice manjša od 10-
5, vendar večja od 10-6 na leto oziroma če je verjetnost za
velik nenadzorovan izpust radioaktivnih snovi iz jedrske
elektrarne manjša od 10-6, vendar večja od 10-7 na leto, mora
investitor ali upravljavec utemeljeno dokazati, da nadaljnje
zmanjševanje tveganja ni mogoče ali smiselno.
4. Projektne osnove morajo določiti potrebne zmogljivosti
jedrske elektrarne za obvladovanje vseh stanj objekta, tako da
bodo izpolnjene zahteve varstva pred sevanji. Projektne osnove
vključujejo:
– pogoje normalnega obratovanja,
– pogoje med prehodnimi pojavi in nesrečami, ki so posledica
predpostavljenih začetnih dogodkov in njihovih kombinacij,
– varnostno klasifikacijo SSK,
– pomembne predpostavke in
– izbrane analitične metode.
5. Projektne osnove morajo upoštevati za elektrarno značilne
notranje in najmanj naslednje zunanje predpostavljene začetne
dogodke, ki morajo biti obravnavani v skladu s pogoji na
lokaciji:
– ekstremne vetrove,
– ekstremne zunanje temperature,
– ekstremno deževje, ekstremne snežne padavine, poplave,
ekstremne temperature vode za hlajenje in poledenitve,
– potrese,
– padce letal,
– druge dogodke na bližnjih transportnih poteh, v
industrijskih objektih ali na območju lokacije, ki bi lahko
povzročili požare, eksplozije ali drugače ogrožali varnost
jedrske elektrarne.
6. Ne glede na določbo 2. točke tega poglavja mora projekt
jedrske elektrarne Krško zagotoviti, da je skupna verjetnost za
talitev sredice med obratovanjem pri moči manjša od 10-4 na
leto in verjetnost za velik nenadzorovan izpust radioaktivnih
snovi iz elektrarne med obratovanjem pri moči manjša od 5·10-6
na leto.
1.2 Varnostne funkcije
1. Jedrska elektrarna mora v vseh stanjih elektrarne in med
projektnimi dogodki izpolnjevati naslednje varnostne funkcije:
– nadzor reaktivnosti sredice,
– odvod toplote iz sredice,
– zadrževanje radioaktivnih snovi in preprečitev njegovega
nenadzorovanega širjenja v okolje.
2. Katera koli odpoved v sistemih, namenjenih za normalno
obratovanje jedrske elektrarne, ne sme vplivati na varnostne
funkcije.
1.3 Varnostne analize
Poleg pogojev iz 14. člena tega pravilnika morajo varnostne
analize upoštevati:
– za doseganje in vzdrževanje stanja varne zaustavitve samo
SSK, ki so klasificirani v skladu s točko 2.1 te priloge;
– kot dodatni otežujoči okoliščini za vsa stanja objekta in
za vse projektne dogodke zaskočeno regulacijsko palico z
največjo vrednostjo reaktivnosti, ki je ni mogoče vstaviti v
sredico, in izgubo vsega zunanjega napajanja;
– za jedrske elektrarne so odkloni iz tretjega odstavka 14.
člena dovoljeni le za varnostne analize težkih nesreč.
1.4 Tehnična sprejemljivost
Projekt mora opredeljevati najmanj:
1. radiološka in druga merila tehnične sprejemljivosti za
razvrstitev predpostavljenih začetnih dogodkov v posamezne
pogoje obratovanja jedrske elektrarne (navadno so to: stanja
objekta, projektni dogodki, dodatne predpostavljene odpovedi,
težke nesreče). Predpostavljeni začetni dogodki z večjo
verjetnostjo nastanka smejo imeti le nepomembne ali nikakršne
radiološke posledice, tisti, ki lahko povzročijo težko nesrečo,
pa morajo imeti zelo majhno verjetnost nastanka;
2. merila za zaščito gorivnih srajčk, ki vključujejo:
– temperaturo goriva,
– krizo vrenja, razen za reaktorje, hlajene s plinom,
– temperaturo srajčk,
– celovitost gorivnih elementov, vključno z omejitvijo
dovoljenega puščanja cepitvenih produktov med obratovanjem, ki
se tudi med nenormalnimi obratovalnimi stanji ne sme opazno
povečati,
– največjo dovoljeno poškodbo goriva pri projektnem dogodku,
pri čemer mora biti zagotovljeno, da gorivni elementi ostanejo
na svojem mestu in da poškodbe ne preprečujejo učinkovitega
hlajenja po nesreči;
3. merila za zaščito tlačne meje primarnega hladilnega
sistema, ki vključujejo:
– največjo temperaturo hladila,
– največji tlak hladila,
– število prehodnih pojavov, ki toplotno ali tlačno
obremenjujejo primarni hladilni sistem, hitrost spreminjanja
temperatur in tlaka med takimi prehodnimi pojavi, najvišjo in
najnižjo doseženo vrednost temperatur in tlakov ipd.,
– napetosti v materialu;
4. za elektrarno s tlačnovodnim reaktorjem tudi merila za
zaščito sekundarnega hladilnega sistema, ki vključujejo podobne
parametre kakor v prejšnji točki;
5. merila za zaščito zadrževalnega hrama, ki vključujejo:
– temperature v zadrževalnem hramu,
– tlak v zadrževalnem hramu,
– netesnost.
1.5 Sistemi za zaustavitev reaktorja
Za varno zaustavitev reaktorja morata biti na voljo najmanj
dva raznovrstna sistema. Vsaj eden od njiju mora biti zmožen iz
vsakega stanja objekta in med projektnim dogodkom samostojno in
prej kakor v štirih sekundah vrniti reaktor v podkritično
stanje z ustrezno rezervo reaktivnosti. Pri tem se mora
upoštevati morebitna enojna odpoved.
1.6 Odvajanje zaostale toplote
Zagotovljeno mora biti odvajanje zaostale toplote iz sredice
rektorja po zaustavitvi iz vseh stanj objekta in med nesrečami
kljub morebitni enojni odpovedi in izgubi zunanjega napajanja.
1.7 Zadrževalni hram
1. Jedrska elektrarna mora imeti zadrževalni hram, ki mora
zagotoviti, da bo vsak izpust radioaktivnih snovi v okolje med
projektnim dogodkom pod predpisanimi omejitvami. Sistem
zadrževalnega hrama mora vključevati:
– neprepustne konstrukcije, v katerih so vsi bistveni deli
primarnega reaktorskega hladilnega sistema,
– sisteme za nadzor tlaka in temperature v zadrževalnem
hramu,
– naprave za izolacijo, obvladovanje in odstranitev
radionuklidov, vodika, kisika in drugih snovi, ki utegnejo biti
izpuščene v atmosfero zadrževalnega hrama.
2. Vsak vod, ki prodira v zadrževalni hram in je del tlačne
meje reaktorskega hladila ali povezan neposredno z atmosfero
zadrževalnega hrama, se mora samodejno in zanesljivo zapreti ob
dogodku, ki vodi v projektni dogodek. Takšni vodi morajo biti
opremljeni z najmanj dvema ustreznima zaporednima izolacijskima
ventiloma. Izolacijski ventili morajo biti čim bliže
zadrževalnemu hramu, kolikor je to še praktično izvedljivo.
3. Vsak vod, ki prodira v zadrževalni hram in ni del tlačne
meje reaktorskega hladila niti ni neposredno povezan z
atmosfero zadrževalnega hrama, mora imeti najmanj en ustrezen
izolacijski ventil. Tak ventil mora biti postavljen zunaj
zadrževalnega hrama, vendar čim bliže, kolikor je to še
praktično izvedljivo.
4. Zgradba zadrževalnega hrama mora biti takšna, da ohrani
svojo funkcionalnost tudi ob padcu velikega komercialnega
letala nanjo, za jedrsko elektrarno Krško pa morajo biti
sprejeti vsi še smiselni ukrepi za ublažitev posledic padca
velikega komercialnega letala nanjo.
1.8 Instrumentacija in regulacija
1. Instrumentacija mora zagotavljati meritve vseh glavnih
spremenljivk jedrske elektrarne, ki lahko vplivajo na cepitveni
proces, na celovitost sredice reaktorja, na reaktorski hladilni
sistem in na zadrževalni hram. Zagotavljati mora tudi zbiranje
vseh informacij o elektrarni, ki so potrebne za njeno
zanesljivo in varno obratovanje. Vsi parametri, pomembni za
varnost, se morajo samodejno zapisovati in shranjevati.
2. Instrumentacija in regulacija morata biti kvalificirana
za uporabo v vseh pogojih okolja, za katere sta predvideni, in
medsebojno elektromagnetno združljivi.
3. Nepooblaščeni dostopi in zunanji vdori do
instrumentacijskih in regulacijskih sistemov morajo biti
preprečeni s fizičnimi, tehničnimi in administrativnimi
varnostnimi ukrepi.
4. Instrumentacijski in regulacijskih sistemi morajo biti
projektirani in izvedeni tako, da ob odpovedi ali nepravilnem
prenosu podatkov med njimi ni vpliva na pravilno delovanje
varnostnih sistemov.
5. Za računalniško podprte sisteme, pomembne za varnost, je
treba pri projektiranju, vgradnji in preizkušanju računalniške
strojne in programske opreme uporabiti ustrezne standarde.
Programsko opremo za digitalno instrumentacijo in regulacijo je
treba preverjati, potrjevati in preizkušati. Analiza
računalniško podprtih sistemov mora zaradi njihove celovitosti
upoštevati dodatno konservativnost.
1.9 Komandna soba
1. Komandna soba mora zagotavljati varno upravljanje in
nadzor jedrske elektrarne v vseh stanjih objekta. Iz komandne
sobe mora biti mogoče izvajati vse ukrepe, potrebne za
vzdrževanje elektrarne v varnem stanju in njeno vrnitev v varno
stanje po pričakovanem obratovalnem ali projektnem dogodku.
2. Pri projektiranju komandne sobe morajo biti upoštevana
ergonomska merila.
3. V komandni sobi mora biti zagotovljena ustrezna vizualna
in zvočna zaznamba stanj objekta in procesov, ki se razlikujejo
od normalnega stanja in lahko vplivajo na varnost.
4. Operaterju morajo biti na razpolago ustrezne informacije
za nadzor posledic samodejnih dejanj.
5. Predvideti je treba dogodke v jedrski elektrarni in zunaj
nje, ki bi lahko ogrozili delo v komandni sobi, ter zagotoviti
kar največje zmanjšanje njihovih vplivov.
6. Če glavna komandna soba ni dostopna, mora biti na voljo
pomožna, ki je fizično in električno ločena od nje. Pomožna
komandna soba mora imeti zadosti instrumentov in nadzorne
opreme, da je iz nje mogoče varno zaustaviti reaktor, ga
vzdrževati v zaustavljenem stanju in odvajati zaostalo toploto.
V pomožni komandni sobi mora obstajati tudi možnost nadzora
bistvenih parametrov jedrske elektrarne.
7. Ne glede na določbo prejšnje točke tega poglavja se za
jedrsko elektrarno Krško kot pomožna komandna soba upošteva
pomožno nadzorno ploščo za zaustavitev reaktorja.
1.10 Varovalni sistem
1. Varovalni sistem mora biti projektiran tako, da je visoko
zanesljiv. Upoštevani morata biti načeli redundance in
neodvisnosti. Izpolnjeni pa morajo biti najmanj ti pogoji:
– enojna odpoved ne sme povzročiti odpovedi varovalnega
sistema,
– izpad katere koli komponente ali kanala ne sme povzročiti
izgube minimalne potrebne redundance.
2. Omogočeno mora biti preizkušanje vseh funkcij varovalnega
sistema (od merilnih tipal in vhodnih signalov do končnih
prožilnikov) med obratovanjem.
3. Kar najbolj mora biti zmanjšana verjetnost, da bi dejanje
operaterja preprečilo učinkovitost varovalnega sistema v
katerem koli stanju objekta. Varovalni sistem ne sme preprečiti
ali izničiti pravilnega dejanja operaterja med projektnim
dogodkom.
4. Računalniško podprti sistem, ki je del varovalnega
sistema, mora izpolnjevati te zahteve:
– strojna in programska oprema morata ustrezati najvišjim
zahtevam za kakovost, se kar najbolje obnesti pri uporabi in
imeti največjo možno zanesljivost,
– celoten razvojni proces, vključno z nadzorom,
preizkušanjem in uvajanjem sprememb projekta, mora biti
sistematično pregledan in dokumentiran,
– računalniško podprti sistem mora biti neodvisno strokovno
ocenjen, da bi se potrdilo zaupanje v njegovo zanesljivost,
– če ni mogoče doseči visoke stopnje zaupanja v sistem, je
treba poskrbeti za drugačen način zagotavljanja izpolnitve vseh
varovalnih ukrepov, ki se pričakujejo od varovalnega sistema.
1.11 Zasilno električno napajanje
Zasilni vir električne energije mora biti zmožen napajati s
potrebno energijo sisteme in komponente, pomembne za varnost, v
vseh stanjih objekta in med projektnim dogodkom. Pri tem se
predvidi možnost enojne odpovedi ob istočasni izgubi vsega
zunanjega napajanja.
1.12 Težke nesreče
Poleg projektnih dogodkov iz prve alineje 4. člena tega
pravilnika je treba preučiti odziv jedrske elektrarne na
izbrane težke nesreče, zato da se kar najbolj zmanjšajo
škodljivi vplivi radioaktivnih izpustov. Določiti je treba
zaporedje dogodkov, za katere se določijo in izvedejo smiselni
preventivni ali blažilni ukrepi. Pri tem se lahko uporabi
kombinacija inženirskih ocen, determinističnih in verjetnostnih
metod, upoštevajoč realistične predpostavke in smiselno
prirejena merila sprejemljivosti.
1.13 Oprema in instrumentacija ob morebitni težki nesreči
1. Zagotovljena mora biti instrumentacijska oprema, ki bo
primerna za obvladovanje nastalih razmer in sposobna delovati v
pogojih okolja med težko nesrečo.
2. Vse potrebne informacije iz instrumentacijske opreme
morajo biti poslane v komandno sobo in pomožno komandno sobo
ter predstavljene tako, ki bo ob težkih nesrečah mogoča
pravočasna oceno stanja objekta in varnostnih funkcij.
3. Oprema jedrske elektrarne mora biti ob težki nesreči
zmožna:
– izolirati zadrževalni hram,
– ublažiti posledice morebitnega obvoda zadrževalnega hrama,
– smiselno dolgo zagotavljati tesnost zadrževalnega hrama,
ki se ne sme bistveno zmanjšati,
– nadzirati temperaturo in tlak zadrževalnega hrama,
– obvladovati vnetljive pline v zadrževalnem hramu,
– preprečiti previsok tlak v zadrževalnem hramu,
– zagotoviti ukrepe za preprečitev taljenja sredice pod
visokim tlakom in
– preprečiti pretalitev zadrževalnega hrama.
4. Ne glede na določbo 1., 2. in 3. točke tega poglavja
morajo biti za jedrsko elektrarno Krško vse potrebne
informacije poslane v komandno sobo, tehnični podporni center
in na pomožno nadzorno ploščo za zaustavitev reaktorja ter
predstavljene tako, da je ob težkih nesrečah mogoča pravočasna
ocena stanja elektrarne in kritičnih varnostnih funkcij.
1.14 Sistemi za ravnanje z gorivom in radioaktivnimi odpadki
1. Projekt mora vključevati shranjevanje izrabljenega goriva
in postopke pri odvozu gorivnih elementov iz objekta.
Zagotoviti je treba hlajenje obsevanega goriva. Ves čas mora
obstajati možnost za iznos celotne sredice iz reaktorja.
2. Projekt mora upoštevati shranjevanje obsevanega goriva v
daljših obdobjih. Projekt sistemov za ravnanje z gorivom in
shranjevanje goriva mora zagotoviti:
– preprečitev nenamerne kritičnosti s fizičnimi sredstvi, na
primer z ustrezno geometrijo ali stalnimi absorberji nevtronov;
– zmanjšanje verjetnosti za izgubo ali poškodbo goriva,
preprečitev padcev težkih delov na gorivo in preprečitev
previsokih obremenitev gorivnih elementov;
– shranjevanje poškodovanih gorivnih elementov, nadzor
kemijskih pogojev in aktivnosti hladila ter možnosti za obdobni
pregled in preizkušanje goriva;
– ustrezno fizično varovanje proti kraji in sabotaži ter
preverjanje istovetnosti posameznih gorivnih elementov.
3. Projekt in način obratovanja jedrske elektrarne morata
kar najbolj zmanjšati nastajanje radioaktivnih odpadkov.
Sistemi za ravnanje z radioaktivnimi odpadki morajo z nadzorom
in monitoringom stanja kar najbolj zmanjšati izpuste in
podzakonske omejitve. Za trdne ali tekoče radioaktivne odpadke
je treba zagotoviti sisteme za ravnanje z odpadki in za njihovo
shranjevanje na lokaciji.
4. Da bi zmanjšali obsevanje osebja in radioaktivne izpuste
v okolje, mora projekt zagotoviti sisteme za ščitenje pred
radionuklidi in za njihov razpad. Zagotovljena morajo biti
sredstva za merjenje radioaktivnih izpustov v okolje, kakršni
sta vzorčenje in monitoring izpustov.
5. Projekt mora zagotavljati sredstva za ravnanje z
radioaktivnimi odpadki, za njihovo zbiranje, obdelavo,
shranjevanje in odvoz z lokacije. Pri ravnanju s tekočimi
radioaktivnimi odpadki se mora zagotoviti zaznavanje puščanja
in ponoven zajem izlite snovi.
2. VARNOSTNA KLASIFIKACIJA IN KATEGORIZACIJA SSK
2.1 Varnostna klasifikacija SSK
1. Vse SSK je treba razvrstiti (klasificirati) v varnostne
razrede glede na njihovo pomembnost za varnost. SSK morajo biti
projektirani, izdelani in vzdrževani tako, da njihova
zanesljivost in kakovost ustrezata njihovemu pomenu za jedrsko
varnost.
2. Varnostna klasifikacija SSK v varnostne razrede glede na
njihovo pomembnost za varnost mora temeljiti na analizah
jedrske varnosti, izvedenih na podlagi determinističnih metod,
ki jih, kjer je primerno, dopolnjujejo verjetnostne metode in
inženirska presoja.
3. Varnostna klasifikacija mora za vsak varnostni razred
določati:
– predpise in standarde, uporabljene pri projektiranju,
izdelavi, vgradnji in pri pregledih,
– zahteve za napajanje v sili in ustreznost SSK v
predvidenih pogojih okolja,
– razpoložljivost oziroma nerazpoložljivost sistemov,
potrebnih za izvedbo varnostne funkcije ob predpostavljenih
začetnih dogodkih v varnostnih analizah, ki se izvajajo na
podlagi determinističnih metod,
– zahteve glede zagotavljanja kakovosti.
2.2 Kategorizacija SSK
1. SSK so lahko kategorizirani.
2. Kategorizacija SSK je njihova razporeditev v štiri
varnostne kategorije glede na pomembnost SSK za tveganje na
podlagi verjetnostnih varnostnih analiz:
– prva varnostna kategorija (VK-1) zajema SSK, ki so
klasificirani kot pomembni za varnost in namenjeni izvedbi za
varnost bistvene funkcije,
– druga varnostna kategorija (VK-2) zajema SSK, ki niso
klasificirani kot pomembni za varnost in so namenjeni izvedbi
za varnost bistvene funkcije,
– tretja varnostna kategorija (VK-3) zajema SSK, ki so
klasificirani kot pomembni za varnost in niso namenjeni izvedbi
za varnost bistvene funkcije,
– četrta varnostna kategorija (VK-4) zajema SSK, ki niso
klasificirani kot pomembni za varnost in niso namenjeni izvedbi
za varnost bistvene funkcije.
3. Za varnost bistvena funkcija v prejšnjem odstavku je
tista, katere izguba ali poslabšanje bi lahko občutno zmanjšala
obrambo v globino ali varnostne rezerve oziroma občutno
povečala tveganje.
4. Pri kategorizaciji se mora/-jo:
– upoštevati rezultati in spoznanja verjetnostnih varnostnih
analiz (VVA) elektrarne. VVA morajo biti izvedene kakovostno,
biti neodvisno preverjene in ustrezno podrobne ter zajemati
vsaj težke nesreče zaradi notranjih dogodkov med obratovanjem
pri moči;
– določiti pomen SSK pri izvedbi za varnost bistvenih
funkcij z uporabo celovitega sistematičnega pristopa, ki zajema
začetne dogodke, SSK in stanja elektrarne, vključno s tistimi,
ki niso obravnavana v VVA. Proces mora obravnavati dejansko
stanje elektrarne ter lastne in tuje obratovalne izkušnje. Za
varnost bistvene funkcije morajo zajemati tiste, ki so potrebne
pri projektnih dogodkih, nesrečah in težkih nesrečah;
– upoštevati zagotavljanje obrambe v globino;
– vključevati analize, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo
zaupanja, da obstajajo zadostne varnostne rezerve za vse SSK
kategorije VK-3 in da je povečanje verjetnosti za talitev
sredice in za velike izpuste zaradi kategorizacije
zanemarljivo;
– zajeti celotni sistemi in konstrukcije ter ne le izbrane
komponente sistema ali konstrukcije.
5. Kategorizacijo mora izvesti skupina strokovnjakov, ki
poznajo elektrarno in katerih znanje vključuje vsaj VVA, druge
vrste varnostnih analiz, obratovanje elektrarne, določanje
projektnih osnov in projektiranje sistemov.
2.3 Uporaba kategorizacije
1. Presoja ravnanja s SSK, razporejenimi v VK-1 ali v VK-2,
mora potrditi, da so zmožni izvesti svojo funkcijo v skladu s
predvideno po kategorizaciji.
2. SSK, razporejeni v VK-3, morajo biti zmožni izvesti svojo
funkcijo z zadostno zanesljivostjo v svoji celotni obratovalni
dobi, in to v vseh razmerah, ki jih določajo projektne osnove.
3. Za SSK, razporejene v VK-3 ali VK-4, ne veljajo zahteve
na podlagi njihove varnostne klasifikacije v skladu s točko 2.1
priloge 1 tega pravilnika.
2.4 Zahteve za SSK
Odpoved SSK nižjega varnostnega razreda iz poglavja 2.1
priloge 1 tega pravilnika ne sme povzročiti odpovedi SSK
višjega varnostnega razreda. Enako velja za pomožne sisteme, ki
podpirajo varnostno pomembno opremo.
2.5 Kvalifikacijski program za SSK
1. Upravljavec jedrske elektrarne mora sprejeti in
uporabljati kvalifikacijski program za SSK, pomembne za
varnost.
2. S kvalifikacijskim programom iz prejšnjega odstavka mora
upravljavec preveriti in potrditi sposobnost SSK za opravljanje
njihove projektne funkcije v celotni dobi, za katero so
projektirani.
3. Kvalifikacijski program za SSK mora vključevati zbiranje,
dokumentiranje in vzdrževanje podatkov, s katerimi se potrjuje,
da SSK lahko opravlja svoje varnostne funkcije v celotni dobi,
za katero so projektirani.
4. Kvalifikacijski program iz prvega odstavka mora
upoštevati obratovalne okoliščine, kakršne so vibracije,
temperatura, tlak, udarec vodnega curka, elektromagnetne
motnje, obsevanje, vlaga in kombinacije naštetega. Obratovalne
okoliščine zajemajo pogoje normalnega obratovanja v celotni
projektirani obratovalni dobi in pogoje ob pričakovanem
obratovalnem dogodku ali nesreči.
2.6 Vsebina vloge za kategorizacijo SSK
Upravljavec jedrske elektrarne, ki želi uporabiti
kategorizacijo SSK, mora vlogi za to uporabo priložiti:
1. opis izvedbe kategorizacije za SSK;
2. opis izvedenih ukrepov, ki zagotavljajo, da so analize in
presoje notranjih in zunanjih dogodkov za obratovanje pri moči
in ob zaustavitvi elektrarne, vključno z analizami težkih
nesreč, dovolj kakovostne in podrobne za kategorizacijo SSK;
3. rezultate pregleda verjetnostnih varnostnih analiz glede
na njihov vpliv na kategorizacijo;
4. opis in podlage za sprejemljivost presoj, ki zagotavljajo
ustrezno stopnjo zaupanja, da so varnostne rezerve za vse SSK
kategorije VK-3 zadostne ter da je povečanje verjetnosti za
talitev sredice in za velike izpuste zaradi kategorizacije
zanemarljivo. Presoje morajo vsebovati vplive glede na
občutljivost za interakcije zaradi skupnega vzroka ter
morebitne vplive znanih degradacijskih mehanizmov za aktivne in
pasivne funkcije SSK. Vsebovati morajo tudi notranje in zunanje
dogodke, obratovanje pri moči in zaustavitvena stanja.
3. ZAŠČITA PRED NOTRANJIMI POŽARI
3.1 Cilji protipožarne zaščite
Protipožarna zaščita mora upoštevati načelo obrambe v
globino tako, da se zagotovijo:
– ukrepi, ki preprečujejo nastanek požarov,
– hitro zaznavanje, nadzor in pogasitev vsakega požara ter
– preprečitev širitve požara in njegovih posledic na katerem
koli območju, kjer bi bila lahko ogrožena varnost jedrske
elektrarne, ali do tega območja.
3.2 Projektne osnove protipožarne zaščite
1. SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani in
nameščeni tako, da se:
– kar najbolj zmanjša verjetnost za nastanek požara in
posledice požara,
– zagotovi zmožnost zaustavitve elektrarne,
– zagotovi zmožnost odvajanja zaostale toplote,
– omeji širjenje radioaktivnih snovi in
– zagotovi nadzor razmer v jedrski elektrarni med požarom in
po njem.
2. Zgradbe s SSK, pomembnimi za varnost, morajo biti
protipožarno zaščitene v skladu z rezultati analize požarne
nevarnosti iz poglavja 0te priloge.
3.3 Požarna varnost zgradb
1. Zgradbe, v katerih je za varnost pomembna oprema ali so
radioaktivne snovi, in zgradbe, v katerih bi požar lahko
vplival na varnost jedrske elektrarne, morajo biti projektirane
tako, da so požarno čim varnejše in po potrebi razdeljene na
požarne sektorje.
2. Požarni sektorji iz prejšnjega odstavka morajo
preprečiti, da bi požar obremenilno vplival na opremo, pomembno
za varnost, in ločiti redundantne varnostne sisteme med seboj.
3. Če razdelitev na požarne sektorje iz prejšnjega odstavka
ni mogoča ali primerna, je treba uporabiti razdelitev na
požarne celice ter zagotoviti ravnovesje med pasivno in aktivno
varnostjo, kar mora potrditi analiza požarne nevarnosti iz
poglavja 3.4 te priloge.
4. Zgradbe, v katerih so radioaktivne snovi in v katerih bi
požar lahko povzročil radioaktivne izpuste, morajo biti
projektirane tako, da bi bili ob požaru taki izpusti čim
manjši.
5. Projekt mora zagotoviti požarne poti za vse, ki
sodelujejo pri obvladovanju požara, in evakuacijske poti za
zaposlene v objektu.
3.4 Analiza požarne nevarnosti
1. Požarno varnost jedrske elektrarne je treba dokazati z
analizo požarne nevarnosti, ki jo je treba posodabljati po
vsaki večji spremembi oziroma najmanj vsaki dve leti.
2. Analiza požarne nevarnosti mora potrditi, da so:
– doseženi vsi cilji protipožarne zaščite,
– upoštevana načela protipožarnega projektiranja,
– pravilno načrtovani ukrepi protipožarne zaščite in
– pravilno izvedeni vsi potrebni administrativni ukrepi.
3. Deterministični del analize požarne nevarnosti mora
zajeti vsaj:
– posamezne požare, pa tudi njihovo širitev na vseh
lokacijah, kjer je stalno ali začasno nameščen gorljiv
material, in to v vseh stanjih objekta, vključno z
zaustavitvenimi;
– možne kombinacije požara in drugih predpostavljenih
začetnih dogodkov, ki se lahko zgodijo neodvisno od požara.
4. Analiza požarne nevarnosti mora pokazati, kako so
upoštevane morebitne posledice požara in gašenja požara.
5. Sestavni del analize požarne nevarnosti je tudi
verjetnostna varnostna analiza požarne nevarnosti, ki mora biti
del verjetnostnih varnostnih analiz prvega nivoja. S to analizo
se mora preveriti ustreznost ureditve in ukrepov protipožarne
zaščite in določiti tveganja, ki jih povzročajo požari.
3.5 Sistemi požarne varnosti
Projekt mora zagotoviti, da so za sisteme požarne varnosti
izpolnjene naslednje zahteve:
1. Vsak požarni sektor in vsaka požarna celica morata biti
opremljena s požarnimi detektorji in opozorilnimi napravami, v
komandni sobi pa morajo biti alarmni sistemi, ki opozarjajo na
požar in njegovo lokacijo. Ta sistem mora biti napajan iz
brezprekinitvenega zasilnega vira napajanja s kabli, odpornimi
proti požaru.
2. V jedrski elektrarni morajo biti nameščeni stacionarni
ali prenosni, samodejni ali ročni gasilni sistemi. Projektirani
in nameščeni morajo biti tako, da s svojim delovanjem in
možnimi okvarami ne preprečijo izpolnitve funkcije SSK,
pomembne za varnost.
3. Distribucijska zanka požarnih hidrantov zunaj zgradb in
požarnih pip v notranjosti zgradb mora zagotoviti ustrezno
pokritost za varnost pomembnih področij elektrarne. Pokritost
mora biti utemeljena v analizi požarne nevarnosti.
4. Ventilacijski sistemi morajo biti izvedeni tako, da je
zagotovljena ločenost požarnih sektorjev med požarom.
5. Zunanji deli ventilacijskih sistemov morajo imeti enake
protipožarne lastnosti kakor njihovi deli v požarnem sektorju
ali pa morajo imeti zagotovljeno možnost požarne izolacije z
ustreznimi protipožarnimi loputami.
3.6 Nadzor in vzdrževanje protipožarne varnosti
1. Za preprečevanje požara mora imeti upravljavec objekta
uvedene postopke za nadzor ter zmanjševanje količine gorljivega
materiala in za zmanjšanje števila možnih povzročiteljev
požara, ki lahko vplivajo na SSK, pomembne za varnost.
2. Upravljavec mora imeti in uporabljati postopke, s
katerimi zagotavlja izvedljivost ukrepov protipožarne zaščite.
3. Upravljavec mora imeti uvedene postopke za preglede,
vzdrževanje in preizkušanje požarnih pregrad, sistemov za
detekcijo in za gašenje požarov.
3.7 Protipožarna organiziranost
1. Upravljavec mora izvesti ukrepe za nadzor in
zagotavljanje protipožarne varnosti, ki izhajajo iz analize
požarne nevarnosti.
2. Upravljavec mora pripraviti načrte ukrepanja ob požaru,
ki jih je treba posodabljati najmanj vsaki dve leti, skrbeti pa
tudi za redno usposabljanje, kako jih izvesti. Načrti morajo
predvideti ukrepe na vseh območjih, na katerih bi požar lahko
vplival na opremo, pomembno za varnost jedrske elektrarne in za
zaščito radioaktivnih snovi.
3. Pisni postopki za izredni dogodek morajo jasno opredeliti
odgovornost in dejanja osebja ob katerem koli požaru v jedrski
elektrarni ter se morajo redno posodabljati v presledkih, ki
niso daljši od dveh let.
4. Če je za gašenje požara predvideno sodelovanje zunanjih
organizacij, mora biti osebje teh organizacij seznanjeno z
možnimi nevarnostmi v jedrski elektrarni. Sodelovanje z
zunanjimi izvajalci mora biti v takem primeru ustrezno
usklajeno vodeno in vključeno v načrte ukrepanja ob požaru.
5. Če je predvideno, da osebje jedrske elektrarne sodeluje
pri gašenju, morajo biti protipožarna organiziranost, minimalno
število sodelujočih, zahteve za opremo, izurjenost in
usposabljanje dokumentirani. Ustreznost vsega naštetega mora
potrditi oseba, usposobljena v skladu s 36. členom Zakona o
varstvu pred požarom.
Priloga 2: Projektne osnove za raziskovalni reaktor
1 Splošno
1. Projekt raziskovalnega reaktorja (v nadaljnjem besedilu:
reaktor) mora poleg reaktorja upoštevati povezane naprave, ki
bi lahko vplivale na varnost. Prav tako je treba upoštevati
vpliv reaktorja na te naprave.
2. Pri projektiranju varnostnih sistemov je treba upoštevati
načine obratovanja reaktorja in njegovo stabilnost pri različni
obratovalni moči. Načini obratovanja so npr. obratovanje na
zahtevo uporabnikov (drugačno od neprekinjenega obratovanja),
obratovanje pri različni moči reaktorja, različnih načrtih
sredice, raznih tipih goriva ipd.
3. Za posebne primere, kakršni so:
– raziskovalni reaktorji z močjo več od deset megavatov,
– hitri reaktorji,
– reaktorji z eksperimentalnimi napravami, kakršne so zanke
pod visokim tlakom ali temperaturo,
– viri hladnih nevtronov,
– viri vročih nevtronov,
je treba smiselno uporabiti projektne osnove za jedrske
elektrarne iz priloge 1 tega pravilnika ali dodatne varnostne
ukrepe.
2 Stopenjski pristop
Pri zagotavljanju varnosti raziskovalnih reaktorjev se lahko
uporabi stopenjski pristop. Odločitev o odpravi zahtev za
raziskovalni reaktor v skladu s tem pristopom lahko temelji na
naslednjih dejavnikih:
– moč reaktorja,
– izotopska sestava izpustov ob nesreči,
– količina in obogatitev jedrskih snovi,
– izrabljeni gorivni elementi, visokotlačni sistemi,
ogrevalni sistemi in shranjevanje gorljivih snovi, ki lahko
vplivajo na varnost reaktorja,
– vrsta gorivnih elementov,
– vrsta in masa moderatorja, reflektorja in hladila,
– količina reaktivnosti, ki se lahko vstavi, ter hitrost
vstavljanja reaktivnosti, regulacija reaktivnosti, pasivne in
dodatne varnostne značilnosti,
– kakovost zgradbe zadrževalnega hrama ali drugih sredstev
za omejitev izpustov v okolje,
– uporaba reaktorja (eksperimentalne naprave, testi in
eksperimenti reaktorske fizike),
– lokacija,
– bližina skupin prebivalstva.
3 Varnostna klasifikacija SSK
Za varnostno klasifikacijo SSK raziskovalnih reaktorjev
veljajo enake zahteve kakor za varnostno klasifikacijo SSK
jedrskih elektrarn v poglavju 2.1 priloge 1 tega pravilnika.
4 Zaščita pred notranjimi požari
Za projektiranje protipožarne zaščite se smiselno uporabijo
zahteve za jedrske elektrarne iz poglavja 3. priloge 1 tega
pravilnika
5 Obratovalne omejitve, varovalni in varnostni sistemi
1. Določiti je treba varnostne omejitve za parametre za vse
načine obratovanja in projektne dogodke. S primerjavo
scenarijev dogodkov je treba poiskati najbolj neugodne
vrednosti parametrov, ki se z dodatno rezervo upoštevajo pri
načrtovanju posameznih SSK, vključno z eksperimentalnimi
napravami.
2. Določiti je treba stanja objekta. V projektu je treba
upoštevati zahteve za predvideno uporabo reaktorja in za
stabilnost njegove moči tako, da se zagotovi varno obratovanje
ali znižanje te moči brez potrebe po proženju varnostnih
sistemov. Te zahteve in omejitve so osnova za določitev
obratovalnih omejitev in pogojev.
3. Za predpostavljene začetne dogodke mora projekt reaktorja
vključevati sredstva za samodejno sprožitev varnostnih
sistemov, predvideti pa tudi ukrepanje operaterja reaktorja za
zagotovitev dolgoročnega stabilnega stanja reaktorja ali za
omejitev izpusta radioaktivnih snovi. Kar se praktično najbolj
da, naj projekt zmanjša potrebo po ukrepanju operaterja, zlasti
med projektnimi dogodki in po njih. Varnostni sistemi morajo
biti odporni proti izjemnim obremenitvam in okoljskim razmeram
ob dogodkih oziroma nesrečah.
4. Varnostni sistemi morajo biti namenjeni predvsem omejitvi
in omilitvi posledic prehodnih pojavov oziroma projektnih
dogodkov. Potrebo po varnostnem sistemu je treba določiti z
varnostno analizo, s katero se dokaže, da so varnostni sistemi
sposobni izpolniti svojo funkcijo. Zagotoviti je treba tudi
podporne sisteme, ki varnostnim sistemom omogočijo pravilno
delovanje. Projektne osnove morajo določiti načine obratovanja
varnostnih sistemov, vključno z obsegom samodejnega delovanja
in potrebnimi pogoji, če je potreben prevzem ročnega nadzora
nad njimi. Upoštevati je treba:
– zanesljivost komponent, medsebojno odvisnost sistemov,
redundanco, lastnosti varne odpovedi, raznovrstnost in fizično
ločenost redundantnih sistemov;
– uporabo materialov, obstojnih v razmerah projektnih
dogodkov;
– možnost pregleda, preizkušanja in vzdrževanja za
preverjanje delovanja oziroma pripravljenosti varnostnega
sistema ter njegove zanesljivosti in učinkovitosti.
5. Določiti je treba najvišje dovoljene meje
nerazpoložljivosti varnostnih sistemov in komponent, tako pa
zagotoviti zahtevano zanesljivost doseganja varnostnih funkcij.
6. Ob podaljšani zaustavitvi raziskovalnega reaktorja zaradi
sprememb ali priprave na razgradnjo je treba zagotoviti
vzdrževanje pogojev za jedrsko gorivo, hladilo ali moderator,
za izvajanje pregledov, preizkušanj in vzdrževanja pomembnih
SSK ter za fizično varovanje.
7. Vse za varnost pomembne SSK je treba projektirati z
varnostno rezervo za upoštevanje učinkov staranja in možnih
degradacij zaradi staranja. Pri tem je treba upoštevati vsa
stanja objekta, vzdrževanje in zaustavitve. S projektom je
treba omogočiti nadzor, preizkušanje, vzorčenje in preglede za
zaznavanje, oceno, preprečitev in omejitev učinkov staranja.
6 Komandna soba
1. Komandna soba mora biti projektirana v skladu z
ergonomskimi merili. Zagotoviti je treba ustrezen vizualni in
zvočni prikaz varnostno pomembnih parametrov. Projekt mora
zmanjšati zahteve po ukrepanju operaterjev.
2. Če je treba, mora biti urejena dodatna funkcionalno
ločena komandna soba, ki jo uporablja osebje ob nesreči ter od
koder je mogoče spremljati podatke o reaktorju in radioloških
razmerah v objektu in okolici.
7 Možnost uporabe in sprememb raziskovalnega reaktorja
1. Projekt mora predvideti različne možne načine obratovanja
raziskovalnega reaktorja, ki se mora prilagajati potrebam
eksperimentov. Zagotoviti je treba sistem za učinkovit nadzor
konfiguracije objekta. Poseben poudarek mora biti na
eksperimentalnih napravah.
2. Vse spremembe eksperimenta ali reaktorja, ki so pomembne
za varnost, morajo biti načrtovane po enakih načelih, kakor
sicer veljajo za reaktor. Uporabiti je treba standarde in
rešitve, ki so primerljive z rešitvami za reaktor glede
uporabljenih materialov, gradbene celovitosti in možnosti za
varstvo pred sevanji. Upoštevati je treba tudi vsebnost
radioaktivnih snovi v eksperimentalnih napravah in sproščanje
energije iz njih. Kadar te naprave posegajo na območje
reaktorja, je treba zagotoviti ohranjanje celovitosti reaktorja
in njegovo ščitenje. Morebitni varovalni in varnostni sistemi
eksperimentalne naprave morajo ščititi napravo in tudi reaktor.
8 Sredica reaktorja in sistem za regulacijo reaktivnosti
1. Projekt gorivnih elementov, reflektorja in drugih delov
sredice mora upoštevati nevtronske, termohidravlične, mehanske,
materialne, kemijske in obsevalne vidike. Analize, podprte z
eksperimentalnimi podatki, morajo pokazati sprejemljivost
obsevalnih pogojev in omejitev ter preprečiti nabrekanje
oziroma deformacije gorivnih elementov. Upoštevati je treba
tudi dolgoročno ravnanje z obsevanim gorivom.
2. Projekt sredice (gorivni elementi, reflektorji,
geometrija hladilnih kanalov, obsevalne naprave in strukturni
deli) mora upoštevati vse možne sestave sredice. Zagotavljati
mora ohranjanje parametrov v predpisanih omejitvah za vsa
obratovalna stanja in da ob projektnem dogodku poškodbe goriva
ne bodo presegale omejitev.
3. Projekt sredice mora omogočiti zaustavitev, ohlajanje in
vzpostavitev podkritičnosti z ustrezno varnostno rezervo za vsa
stanja objekta.
4. Projekt naprav za regulacijo reaktivnosti mora upoštevati
obrabo in učinke obsevanja, kakršni so zgorelost, sprememba
fizikalnih lastnosti in proizvodnja plinov.
5. Določiti je treba največjo vneseno pozitivno reaktivnost
s sistemom za regulacijo reaktivnosti ali z eksperimentom. Ta
sistem mora pravilno delovati v vseh stanjih objekta in biti
projektiran tako, da ob odpovedi zaustavi verižno reakcijo v
reaktorju.
9 Sistem za zaustavitev reaktorja
Projekt mora vključevati sistem za samodejno zaustavitev
reaktorja. Glede na lastnosti reaktorja se lahko zagotovi eden
ali več dodatnih neodvisnih sistemov za zaustavitev.
Učinkovitost, hitrost delovanja in zaustavitvena rezerva
sistema za zaustavitev reaktorja mora zagotavljati
izpolnjevanje predpisanih omejitev in pogojev. Sistem za
zaustavitev mora izpolniti svojo funkcijo tudi ob enojni
odpovedi (npr. nevstavitev zaustavitvene palice z največjo
reaktivnostjo). Zagotoviti je treba en način ročnega proženja
zaustavitve ali več. Omogočiti je treba preverjanje ustreznega
stanja sredstev za zaustavitev z instrumentacijo in
preizkušanjem. Za računalniške sisteme za nadzor reaktivnosti
je treba preveriti in potrditi ustreznost programske opreme.
10 Varovalni in varnostni sistem reaktorja
(1) Varovalni in varnostni sistem reaktorja morata delovati
samodejno in neodvisno od drugih sistemov ter omogočiti tudi
zaustavitev z ročnim signalom iz komandne sobe ali z druge
lokacije. Samodejna sprožitev varnostnih ukrepov mora varno
zaustaviti razvoj dogodka za vse predpostavljene začetne
dogodke. Projekt mora upoštevati enojne odpovedi delov sistema.
Ročni ukrepi operaterja se lahko upoštevajo, če je na voljo
dovolj časa, ob ustrezni obdelavi in prikazu informacij,
potrebnih za enostavno diagnozo dogodka in odločitev o
nadaljnjem ukrepu, in če operater ni preobremenjen.
(2) Samodejno delovanje varovalnega ali varnostnega sistema
reaktorja ne sme biti ovirano ali preprečeno z ročnimi ukrepi.
Projekt mora zagotoviti, da v kratkem času po začetku dogodka
ročni ukrepi niso potrebni. Samodejno sproženi varnostni ukrepi
se morajo izvesti do konca in se ne smejo sami izničiti. Za
povrnitev v obratovanje morajo biti zahtevani načrtni ukrepi
operaterja. Oceniti je treba primernost blokad varovalnih
ukrepov. V nobenem primeru ne sme biti mogoče izvesti neopaznih
tovrstnih blokad.
(3) Projekt varovalnega oziroma varnostnega sistema
reaktorja mora upoštevati načela redundance in neodvisnosti, da
se omogočijo samodejni varnostni ukrepi tudi ob enojni
odpovedi. Če je treba, naj se uporabita načeli varne odpovedi
in raznovrstnosti, da se prepreči izguba varovalne funkcije
reaktorja. Njegov varovalni oziroma varnostni sistem mora
vzpostaviti varno stanje tudi ob odpovedi s skupnim vzrokom.
Omogočeno mora biti funkcionalno preizkušanje vseh komponent
tega sistema.
(4) Projekt mora določiti omejitve z varnostno rezervo med
točko sproženja varovalnega sistema in varnostno omejitvijo
tako, da bo sistemu uspelo regulirati proces, preden bo
dosežena varnostna omejitev. Varnostno rezervo je treba
določiti na podlagi natančnosti instrumentacije, negotovosti
umerjanja, lezenja instrumentov ter časovnega odziva
instrumentov in sistema.
(5) Morebitni računalniško podprti sistem, ki je del
varovalnega sistema, mora izpolnjevati te zahteve:
– računalniška strojna in programska oprema morata ustrezati
najvišjim zahtevam za kakovost, se kar najbolje obnesti pri
uporabi in imeti največjo možno zanesljivost,
– celoten razvojni proces, vključno z nadzorom,
preizkušanjem in uvajanjem sprememb projekta, mora biti
sistematično pregledan in dokumentiran,
– računalniško podprti sistem mora biti neodvisno strokovno
ocenjen, da bi se potrdilo zaupanje v njegovo zanesljivost,
– če ni mogoče doseči visoke stopnje zaupanja v sistem, je
treba poskrbeti za drugačen način zagotavljanja izpolnitve vseh
varovalnih ukrepov, ki se pričakujejo od varovalnega sistema.
11 Sistem reaktorskega hladila in z njim povezani sistemi
(1) Sistem reaktorskega hladila mora zagotavljati ustrezno
hlajenje sredice reaktorja z dodatno rezervo. Zagotovljen mora
biti dolgoročen in zanesljiv prenos toplote od goriva do
končnega ponora toplote.
(2) Sistemi, ki vsebujejo reaktorsko hladilo, morajo
omogočati preizkušanje in preglede, da se tako zazna puščanje,
hitro povečevanje razpok in krhkih lomov ter spremlja hitrost
napredovanja napak. Uporabi se lahko tudi načelo več pregrad
radioaktivnosti (npr. primarni sistem, zajet v bazenu, ali
posebna zasnova, ki obvlada možno puščanje). Meja reaktorskega
hladila mora omogočati predobratovalne in medobratovalne
preglede in preizkuse.
(3) Projekt vodno hlajenega reaktorja mora upoštevati
možnost odkritja sredice. Za naprave nad sredico, ki imajo tudi
odprtine, je treba uporabiti posebno opremo za preprečitev
izteka hladila (sifon, osamitvene naprave).
(4) Če se sredica po zaustavitvi ohlaja s posebnim sistemom,
mora biti ob primarnem hladilnem sistemu zagotovljen še en
primeren zanesljiv sistem za odvod zaostale toplote.
(5) Za sisteme, ki omogočajo hlajenje z naravnim obtokom
hladila in se to upošteva kot varnostni sistem, je treba
uporabiti več redundantnih naprav za zadostitev načelu enojne
odpovedi. Spremljati je treba tudi delovanje takih sistemov in
poslati signal varovalnemu sistemu reaktorja.
(6) Če sta povezana dva sistema pri različnih tlakih, morata
biti oba projektirana tako, da zdržita višjega od obeh tlakov,
ali pa je treba zagotoviti, da ob enojni odpovedi projektni
tlak v sistemu z nižjim tlakom ne bo presežen.
(7) Zagotoviti je treba spremljanje in regulacijo lastnosti
(npr. pH, prevodnost vode) reaktorskega hladila oziroma
moderatorja in odstranjevanje radioaktivnih snovi iz hladila,
vključno s cepitvenimi produkti.
(8) Če je treba, mora biti zagotovljen sistem za zasilno
hlajenje sredice, da se preprečijo poškodbe goriva ob izgubi
primarnega hladila. Določiti je treba nesreče, ki naj bi jih
sistem obvladoval, in izvesti analize za zagotovitev, da bo
sistem izpolnil zahteve. Sistem za zasilno hlajenje sredice
mora skrbeti za ohranjanje temperature goriva v okviru
varnostnih omejitev v dovolj dolgem obdobju.
(9) Sistem za zasilno hlajenje sredice mora preprečiti
poškodbe goriva v celotnem obsegu projektnih dogodkov z izgubo
primarnega hladila. Za dogodke, ki presegajo projektni dogodek,
je treba uporabiti posebne postopke.
(10) Projekt sistema za zasilno hlajenje sredice mora
zanesljivo izpolnjevati projektna načela in izvesti pričakovano
funkcijo ob enojni odpovedi sistema. Omogočiti mora občasne
preglede in funkcionalno preizkušanje komponent za preveritev
njegovega delovanja.
12 Sredstva za omejitev (zadrževalni hram)
(1) Če je treba, se morajo načrtovati sredstva za omejitev
širjenja radioaktivnosti, zato da ob nesreči s poškodbo sredice
izpusti radioaktivnih snovi (cepitveni in aktivacijski
produkti) ne bi presegli dovoljenih omejitev. Sredstva za
omejitev, ki so lahko fizične pregrade okoli glavnih delov
raziskovalnega reaktorja z radioaktivnimi snovmi, morajo
preprečiti ali omejiti nenačrtovani izpust radioaktivne snovi v
vseh stanjih objekta in med nesrečami. Fizične pregrade lahko
obsegajo reaktorsko zgradbo ter zbiralnike in rezervoarje za
zbiranje iztokov, sistem za prezračevanje ob nesreči s
filtracijo, osamitvene naprave na prepustih (penetracijah)
pregrad in mesto za izpuste v okolje na primerni višini.
Projekt mora zadoščati zahtevam za varovalne in varnostne
sisteme v poglavju 10 te priloge.
(2) Za ustrezno delovanje sredstev za omejitev mora biti
tlak v pregradi določen tako, da prepreči nenadzorovan izpust
radioaktivnih snovi v okolje. Pri tem je treba upoštevati tudi
spremembe v atmosferskih razmerah. V projektu sredstev za
omejitev morajo biti upoštevani učinki izjemnih razmer (npr.
eksplozija v pregradi) in okoljskih razmer ob nesreči, kar
obsega tudi razmere zaradi zunanjih in notranjih dogodkov (npr.
požar). Projekt mora biti izveden z ustrezno rezervo za
največje tlačne in temperaturne obremenitve ob nesreči.
(3) Določena mora biti sprejemljiva hitrost izpustov ob
nesreči z upoštevanjem izotopske sestave izpustov in
dejavnikov, kakršni so filtriranje, mesto izpusta, okoljske
danosti ter tlak in temperatura ob nesreči. Vsak prepust
(penetracija) pregrad se mora samodejno in zanesljivo
zatesniti, če nastanejo razmere ob nesreči (vključno s takimi,
ki povzročijo porast tlaka), ko je nujen nadzor puščanja za
preprečitev radioaktivnega izpusta v okolje nad dopustnimi
omejitvami. Zagotoviti je treba začetno in obdobno preizkušanje
delovanja za hitrost puščanja zraka in obratovanje
prezračevalnega sistema. Ob možnosti filtriranja je treba
obdobno preizkušati učinkovitost filtrov.
(4) Za raziskovalne reaktorje, ki predstavljajo večjo možno
nevarnost za okolje, je treba zagotoviti zadrževalni hram, zato
da bodo izpusti ob projektnih, notranjih in zunanjih dogodkih
pod predpisanimi omejitvami. Izdelati je treba posebne postopke
za omejitev posledic izbranih dogodkov, ki presegajo projektne
dogodke.
13 Eksperimentalne naprave
(1) Eksperimentalne naprave morajo biti projektirane tako,
da ne škodijo varnosti reaktorja v nobenem stanju objekta.
Obratovanje in odpoved eksperimentalne opreme ne smeta
povzročiti nesprejemljive spremembe reaktivnosti reaktorja,
zmanjšanja hlajenja sredice ali nesprejemljivega obsevanja. Za
vsako eksperimentalno napravo, neposredno ali posredno povezano
z reaktorjem, je treba določiti projektne osnove in pri tem
upoštevati inventar radioaktivnosti naprave ter možnost za
nastajanje in sproščanje energije. Izvesti je treba varnostno
analizo in analizo poškodbe za napravo ob predpostavljenih
začetnih dogodkih reaktorja.
(2) Pri povezavah eksperimentalnih naprav z varovalnim
oziroma varnostnim sistemom reaktorja je treba obdržati
kakovost varovalnega oziroma varnostnega sistema reaktorja in
oceniti možnost škodljivega vpliva nanj.
(3) Če je to potrebno za varnost reaktorja in eksperimenta,
mora biti v komandni sobi reaktorja omogočeno spremljanje
parametrov eksperimenta.
(4) Določiti je treba zahteve za varno uporabo
eksperimentalnih naprav in merila za poročanje Upravi o
napravah in eksperimentih. Za naprave je treba pripraviti
obratovalne omejitve in pogoje ter omejitve za varno
obratovanje, potem pa jih vključiti v obratovalne omejitve in
pogoje za raziskovalni reaktor.
(5) Za eksperimentalno napravo mora biti izdelan predhodni
načrt razgradnje.
14 Instrumentacija in regulacija
(1) Reaktor mora biti opremljen z instrumentacijo za
spremljanje obratovanja in procesnih sistemov ter za zapis
parametrov, pomembnih za varnost. Imeti mora ročno in samodejno
regulacijo, da lahko obdrži parametre znotraj obratovalnih
omejitev. Instrumentacija za prikaz in zapis parametrov
reaktorja med prehodnimi pojavi in dogodki mora biti ustrezna
tudi za morebitno nesrečo. Projekt mora vključevati možnosti za
pregled, preizkušanje in vzdrževanje instrumentacije, pomembne
za varnost.
(2) Zahtevano zanesljivost instrumentacije in regulacije, ki
se določi glede na njun pomen za varnost, je treba zagotoviti z
ustreznim projektiranjem, preizkušanjem in potrjevanjem
skladnosti s projektnimi zahtevami. Upoštevati je treba
okoljske danosti za uporabo ter shranjevanje instrumentacijske
in regulacijske opreme, pa tudi učinke možnih dejavnikov okolja
(vlažnost, povišana temperatura, elektromagnetna polja ipd.).
(3) Za računalniško podprte sisteme, pomembne za varnost, je
treba pri projektiranju in preizkušanju računalniške strojne in
programske opreme uporabiti ustrezne standarde. Za digitalno
instrumentacijo in regulacijo je treba izvesti preverjanje,
potrjevanje in preizkušanje programske opreme. Analiza
računalniško podprtih sistemov mora zaradi njihove
kompleksnosti upoštevati dodatno konservativnost.
15 Varstvo pred sevanji
(1) Zagotoviti je treba zaščito pred sevanji za vsa stanja
raziskovalnega reaktorja z zagotovitvijo ščitenja,
prezračevanja in filtriranja ter razpadnih sistemov za
radioaktivne snovi (razpadni rezervoarji), pa tudi za nadzor
sevanja in radioaktivnih snovi v zraku. Prav tako je treba
zagotoviti ščitenje za eksperimentalne naprave in dodatne
objekte, pri tem pa upoštevati analizo tveganja.
(2) Izbrati je treba takšne materiale v strukturah v bližini
sredice reaktorja, da se omogočijo obratovanje, pregledi,
preizkušanje in vzdrževanje ter razgradnja s čim manjšo sevalno
obremenitvijo osebja. Pri načrtovanju varstva pred sevanji je
treba upoštevati tudi radionuklide, ki nastajajo z nevtronsko
aktivacijo v sistemih reaktorja. Določiti in ustrezno označiti
je treba območja v objektu glede na stopnjo radiološkega
tveganja. Površine morajo biti načrtovane tako, da se omogoči
njihova dekontaminacija.
(3) SSK za zaščito pred sevanji morajo omogočiti obratovalni
monitoring radioaktivnosti v vseh stanjih objekta, pa tudi,
kadar je to praktično izvedljivo, za dogodke, ki presegajo
projektne dogodke. Obsega:
– meritev hitrosti doze na mestih, kjer se redno zadržuje
osebje, ter na izbranih mestih ob prehodnih pojavih in
nesrečah;
– meritev aktivnosti v atmosferi in prostorih, kjer obstaja
možnost za razpršitev radioaktivnih snovi v zraku;
– meritev koncentracije izbranih radionuklidov v tekočinskih
procesnih sistemih ter v plinastih in tekočih vzorcih iz
objekta in okolja med obratovanjem in ob nesreči;
– spremljanje radioaktivnih izpustov pred in med izpuščanjem
v okolje;
– zagotovitev naprav za meritev kontaminacije površin in
osebja ter za meritev doz osebja;
– monitoring radioaktivnosti na dostopih do reaktorja za
preprečitev nedovoljenega iznosa radioaktivnih snovi.
(4) Zagotovljen mora biti prikaz meritev instrumentacije iz
prejšnjega odstavka v komandni sobi in na morebitnih drugih
komandnih mestih. Na podlagi meritev monitoringa je treba
preprečiti razširjanje kontaminacije.
16 Sistemi za ravnanje z gorivom
(1) Projekt mora vključevati shranjevanje izrabljenega
goriva in postopke pri odvozu gorivnih elementov iz objekta.
Zagotoviti je treba hlajenje obsevanega goriva. Upoštevati je
treba omejitve in zahteve za obdobno preizkušanje iz
obratovalnih pogojev in omejitev ter iz varnostnega poročila.
Ves čas mora biti zagotovljena možnost za iznos celotne sredice
iz reaktorja.
(2) Projekt mora upoštevati shranjevanje obsevanega goriva v
daljših obdobjih. Projekt sistemov za ravnanje z gorivom in
shranjevanje goriva mora zagotoviti:
– preprečitev nenamerne kritičnosti s fizičnimi sredstvi,
kakršna je ustrezna geometrija ali stalni absorberji nevtronov;
– zmanjšanje verjetnosti za izgubo ali poškodbo goriva,
preprečitev padcev težkih delov na gorivo in preprečitev
previsokih obremenitev gorivnih elementov;
– shranjevanje poškodovanih gorivnih elementov, nadzor
kemijskih pogojev in aktivnosti hladila ter možnosti za obdobni
pregled in preizkušanje goriva;
– ustrezno fizično varovanje proti kraji in sabotaži ter
preverjanje istovetnosti posameznih gorivnih elementov.
17 Sistemi električnega napajanja
(1) Določene morajo biti projektne osnove sistemov za
normalno in zasilno električno napajanje. Projektne osnove
morajo vključevati razpoložljivost zanesljivega napajanja za
zagotavljanje bistvenih varnostnih funkcij med projektnimi
dogodki. Projekt mora upoštevati tudi vire neprekinjenega
napajanja. Zagotovi naj se zanesljiv vir za zasilno napajanje
sistemov, pomembnih za varnost, pri tem pa mora projekt
upoštevati zagonske obremenitve za opremo, ki se napaja iz tega
vira. Omogočiti mora tudi funkcionalno preizkušanje zasilnega
napajanja.
(2) Določeno mora biti najdaljše obdobje za izpad virov
izmeničnega in enosmernega napajanja. Pri izbiri in polaganju
električnih in instrumentacijskih kablov je treba upoštevati
možnost odpovedi s skupnim vzrokom in jih preprečiti z uporabo
načel ločenosti, redundance ali z izbiro primernih materialov.
18 Sistemi za ravnanje z radioaktivnimi odpadki
(1) Projekt in način obratovanja raziskovalnega reaktorja
morata kar najbolj omejiti nastajanje radioaktivnih odpadkov.
Sistemi za ravnanje z radioaktivnimi odpadki morajo z nadzorom
in monitoringom kar najbolj zmanjšati izpuste in pod zakonske
omejitve. Za trdne ali tekoče radioaktivne odpadke je treba
zagotoviti sisteme za ravnanje z odpadki in za njihovo
shranjevanje na lokaciji.
(2) Da bi zmanjšali obsevanje osebja in radioaktivne izpuste
v okolje, mora projekt zagotoviti sisteme za ščitenje pred
radionuklidi in za njihov razpad. Zagotovljena morajo biti
sredstva za merjenje radioaktivnih izpustov v okolje, kakršni
sta vzorčenje in monitoring izpustov.
(3) Projekt mora zagotavljati sredstva za ravnanje z
radioaktivnimi odpadki, za njihovo zbiranje, obdelavo,
shranjevanje in odvoz z lokacije. Pri ravnanju s tekočimi
radioaktivnimi odpadki se mora zagotoviti zaznavanje puščanja
in ponovni zajem izlite snovi.
19 SSK
(1) SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani za
vsa stanja objekta in, kjer je to praktično mogoče, tudi za
dogodke, ki presegajo projektne dogodke. Pri tem mora projekt
zagotavljati, da raven sevanja in radioaktivni izpusti na
lokaciji in v okolici ne bodo presegli upravnih omejitev ter da
bodo kar se da zmanjšani. V skladu z varnostno analizo
reaktorja in njegove uporabe mora biti določena zahtevana
stopnja tesnosti reaktorske zgradbe ter drugih zgradb in
struktur, ki vsebujejo radioaktivne snovi. Določene morajo biti
tudi zahteve za prezračevalni sistem.
(2) Varnost reaktorja ne sme biti ogrožena zaradi odpovedi
katerega koli SSK, ne glede na pomen slednjega za varnost.
Izvesti je treba primerne ukrepe za preprečitev izpusta
radioaktivne snovi v okolje ob odpovedi SSK, ki vsebuje
radioaktivne snovi.
(3) Če je to smiselno, se mora za varnost raziskovalnega
reaktorja in pripadajočih objektov urediti sistem za
obveščanje.
Priloga 3: Projektne osnove za skladišče radioaktivnih
odpadkov ali izrabljenega goriva
1 Zahteve za SSK
SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani tako, da
zdržijo vplive naravnih pojavov, kakršni so potresi, tornadi,
udari strel ali poplave, vključno s kombinacijo naštetega, in
da preprečijo masivno zrušitev struktur objektov ali padce
težkih predmetov zaradi te zrušitve na radioaktivne odpadke, na
izrabljeno gorivo ali na SSK, pomembne za varnost.
2 Zadrževalne pregrade in sistemi
Srajčka izrabljenega goriva mora biti zaščitena proti
degradaciji, ki bi lahko povzročila večje razpoke, ali pa mora
biti gorivo zaprto drugače, da takšna degradacija med
skladiščenjem goriva ne bo ogrozila njegove poznejše varne
odstranitve iz skladišča.
Pri podvodnem skladiščenju izrabljenega goriva in
visokoradioaktivnih odpadkov, kjer voda ščiti pred
ionizirajočim sevanjem in zadržuje radioaktivne snovi, morajo
biti sistemi za vzdrževanje čistosti vode in ravni vode v
bazenu projektirani tako, da njihovo nenormalno obratovanje ali
odpoved ne bo ogrozila varnostnih omejitev za vodo.
Zagotovljeno mora biti odvajanje zaostale toplote v vseh
stanjih objekta in med nesrečami.
Poskrbljeno mora biti za ustrezne prezračevalne sisteme, ki
zagotavljajo zadrževanje zračnih radioaktivnih delcev med
normalnimi in nenormalnimi dogodki.
Zadrževalni sistemi morajo imeti zagotovljen redni
monitoring v takšnem obsegu, da upravljavec objekta lahko
zazna, kdaj so potrebni popravni ukrepi za vzdrževanje varnega
skladiščenja.
Za suho skladišče izrabljenega goriva je treba izvajati
monitoring iz prejšnjega odstavka skladno s projektnimi
osnovami za embalažo izrabljenega goriva.
Izrabljeno gorivo in radioaktivni odpadki morajo biti
pakirani na način, ki omogoča varno ravnanje z njimi brez
izpustov radioaktivnosti v okolje ali obsevanja prek dovoljenih
omejitev. Vsak tako narejen paket mora biti projektiran vsaj za
obratovalno dobo skladišča oziroma odlagališča.
3 Ravnanje z izrabljenim gorivom oziroma s paketi
radioaktivnih odpadkov
SSK za ravnanje s paketi morajo biti projektirani z
upoštevanjem ukrepov za varstvo pred ionizirajočim sevanji,
enostavnega vzdrževanja ter zmanjševanja verjetnosti in
posledic dogodkov in nesreč.
V skladišču morajo biti zagotovljene rezervne skladiščne
zmogljivosti ob izrednih dogodkih.
S projektom mora biti zagotovljena ustrezna oprema in
embalaža za ravnanje s poškodovanim izrabljenim gorivom ali
poškodovanimi paketi radioaktivnih odpadkov v doglednem času po
odkritju poškodbe.
Upravljavec mora imeti postopek za ukrepanje ob
nepravilnostih, povezanih z izgubo celovitosti paketov ali
tolikšno njihovo degradacijo, da ne dosegajo več zahtev za
odlaganje ali skladiščenje.
Skladišče mora biti projektirano tako, da se lahko vsi
odpadki oziroma izrabljeno gorivo odstranijo v primernem času
po koncu obratovanja objekta ali ob intervencijskih ukrepih.
Pisni postopki upravljavca, ki opisujejo način sprejema
izrabljenega goriva oziroma radioaktivnih odpadkov, morajo
vsebovati tudi navodila, kako varno ravnati z radioaktivnimi
odpadki ali izrabljenim gorivom, ki ne ustrezajo merilom
sprejemljivosti za sprejem v skladišče.
4 Zmožnost ponovnega razpolaganja
Skladiščni sistemi v skladišču radioaktivnih odpadkov ali
izrabljenega goriva morajo biti projektirani tako, da je
izrabljeno gorivo oziroma vsak paket z radioaktivnimi odpadki
dostopen za pregled, premeščanje in vzdrževanje ter da je
pripravljen na dodatno obdelavo oziroma odlaganje.
Za ravnanje s paketi radioaktivnih odpadkov ali izrabljenim
gorivom, do katerih ni mogoče dostopati po normalnih postopkih,
mora imeti upravljavec pripravljene posebne pisne postopke in
ukrepe.
Priloga 4: Projektne osnove za odlagališče radioaktivnih
odpadkov ali izrabljenega goriva
1 Pogoji lokacije
(1) Lokacija mora biti na območju s tako nizko tektonsko in
seizmično aktivnostjo, da izolativne sposobnosti odlagališča ne
bodo ogrožene.
(2) Površinski procesi, kakršni so poplavljanje lokacije
odlagališča, zdrsi zemljišča ali erozija na lokaciji, se ne
smejo dogajati s takšno pogostostjo ali intenziteto, da bi
ogrozili zmožnost odlagališča za doseganje varnostnih zahtev.
(3) Izvesti je treba celovito karakterizacijo geološkega
okolja odlagališča.
(4) Geološko okolje lokacije mora prispevati k izolaciji
radioaktivnih odpadkov in omejevanju izpustov radionuklidov v
okolje, stabilnosti odlagališča in zagotoviti zadostno
prostornino ter mora imeti lastnosti, ki so ugodne za izvedbo
projekta odlagališča.
(5) Geološko okolje lokacije odlagališča mora imeti
geometrijske, fizikalne in kemijske lastnosti, ki zavirajo
migracijo radionuklidov z odlagališča v okolje v vseh obdobjih
odlagališča.
(6) Matična kamnina ne sme biti tako odvisna od vplivov
prihodnjih geodinamičnih pojavov (podnebne spremembe,
neotektonika, seizmičnost, vulkanizem, diapirizem), da bi ti
nesprejemljivo oslabili izolativno sposobnost celotnega
odlagališča.
(7) Hidrogeološke lastnosti in hidrogeološko okolje morajo
omejevati tok podtalnice, vključevati dolge prenosne poti, ki
omejujejo migracije radionuklidov, in podpirati varno izolacijo
odpadkov za zahtevano obdobje.
(8) Fizikalno-kemijske in geokemijske lastnosti geološkega
in hidrogeološkega okolja morajo omejevati izpuste
radionuklidov z odlagališča v okolje in ne smejo bistveno
zmanjšati dolgoživosti tehničnih pregrad.
2 Pogoji za gradnjo in projektiranje
Površinske in globinske značilnosti lokacije morajo
dovoljevati optimizacijo projekta površinskih objektov ali
rudarskih del v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov
ali rudarska dela.
3 Človeške dejavnosti
(1) Lokacijo odlagališča je treba izbrati tako, da se
upoštevajo obstoječe in možne prihodnje človeške dejavnosti na
njej in blizu nje. Verjetnost, da bi vplivale na izolativno
sposobnost odlagališča in povzročile nesprejemljive posledice,
mora biti kar najbolj zmanjšana.
(2) Izraba tal in lastništvo lokacije morata skladno
upoštevati predvideni razvoj in regionalno načrtovanje na
območju lokacije.
(3) Možno tveganje za današnje in v prihodnosti predvideno
prebivalstvo na območju lokacije zaradi odlagališča mora biti
sprejemljivo.
(4) Celovit družbeni vpliv odlagališča na območju lokacije
mora biti sprejemljiv. Koristni vplivi izbire lokacije
odlagališča v regiji morajo biti povečani, kadar koli je to
izvedljivo. Negativni družbeni vplivi pa morajo biti kar
najbolj omejeni.
4 Varstvo okolja
Lokacija odlagališča mora zagotoviti ustrezno varstvo okolja
med celotno obratovalno dobo in tudi po zaprtju objekta. Možne
škodljive posledice morajo biti sprejemljivo omiljene,
upoštevajoč gospodarske, družbene in okoljske vidike.
5 Prevoz odpadkov
Lokacija odlagališča mora biti dostopna s prometnimi potmi,
ki dovoljujejo prevoz radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega
goriva z najmanjšim možnim tveganjem za posamezne prebivalce in
omogočajo, da so izpostavljenost sevanju in okoljski vplivi med
prevozom odpadkov do te lokacije v dovoljenih mejah.
6 Omejitve doz
Odlagališča po zaprtju ne smejo obremeniti posameznega
prebivalca z več kakor 0,3 mSv/leto pri scenariju normalnega
razvoja odlagališča. Ob uveljavitvi scenarijev spremenjenega
razvoja odlagališča je treba upoštevati ta merila za ukrepanje
glede na obremenitev posameznega prebivalca:
a) do 10 mSv/leto ukrepi za optimizacijo odlagališča niso
potrebni;
b) nad 10 mSv/letno so potrebni ukrepi za zmanjšanje
verjetnosti scenarija spremenjenega razvoja in
c) nad 100 mSv/letno so potrebni ukrepi za zmanjšanje
posledic scenarija spremenjenega razvoja.
7 Skupni pogoji za skladišče in odlagališče
Poleg pogojev iz poglavij 1 do 5 morajo odlagališče in
morebitni obrati za pripravo oziroma predelavo odpadkov pred
odlaganjem smiselno izpolnjevati tudi projektne osnove za
skladišče radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva iz
priloge 3 tega pravilnika.
Priloga 5: Projektne osnove za odlagališča rudarske ali
hidrometalurške jalovine
1 Lokacija odlagališča
Pri izbiri lokacije odlagališče je treba upoštevati
oddaljenost od poseljenih območij, možnosti za stabilizacijo
odlagališča, zmanjšanje možnosti erozije ter zmanjšanje vplivov
in razširjanja radioaktivnih snovi zaradi delovanja naravnih
sil.
2 Nakloni pobočij
Nakloni pobočij nasipov in prekrivke morajo biti
projektirani tako, da bo zagotovljena dolgoročna geotehnična
stabilnost.
3 Prekrivka
Prekrivka odlagališča mora biti projektirana tako, da:
– ima dolgo obstojnost in odpornost proti eroziji,
– ima tesnilne lastnosti za preprečevanje izhajanja radona
iz in prehajanje kisika v telo odlagališča,
– ščiti pred sevanjem gama,
– ustrezno uravnava infiltracijo atmosferskih padavin,
– s tehničnimi rešitvami preprečuje erozijo,
– ima v primeru tesnilne plasti gline ustrezno plast z
zalogo vode, ki ohranja vlažnost,
– obstaja majhna možnost biointruzije.
4 Odvodnjavanje
Odvodnjavanje površinskih in podzemnih voda odlagališča mora
biti takšno, da je zagotovljena dolgoročna stabilnost
odlagališča in prekrivke.
Priloga 6: Projektne osnove za obsevalne naprave oziroma
pospeševalnike delcev, ki se ne uporabljajo v medicini ali
veterini
1 Ščitenje
Pri projektiranju ščitenja je treba upoštevati tudi
morebitno tvorjenje toplote.
2 Nadzor sevanja in opozorila
(1) Lokacije in občutljivost merilnikov sevanja morajo biti
projektirane tako, da se nemudoma zazna čezmerna raven
radioaktivnega sevanja ter da se z opozorilom in prekinitvijo
sevanja prepreči obsevanje osebja.
(2) V objektu mora biti vsaj 15 sekund pred nastankom
območja s povišanim sevanjem viden in slišen signal za
opozorilo, viden signal pa tudi za celotno trajanje povišanega
sevanja.
3 Omejevanje dostopa
Kadar objekt ni v obratovalnem stanju, morajo biti SSK,
pomembni za varnost, projektirani tako, da preprečijo
nepooblaščeni dostop.
4 Nosilni sistemi za vire in povratek v zaščiteno stanje
(1) Nosilni sistemi za vire obsevalnih naprav morajo biti
projektirani tako, da se na viru ali na stiku vira s sistemom
ne poveča korozija, da se pri izgubi napajanja ob morebitnih
padcih ali udarcih ne poškoduje vir sevanja in da mehanizmi za
premikanje nimajo možnosti obtičati oziroma da v tem primeru
predstavljajo minimalno tveganje za osebje.
(2) Nosilni sistemi morajo biti projektirani tako, da se pri
izgubi napajanja vir v najkrajšem času vrne v zaščiteno stanje.
5 Zasilna zaustavitev
Za pospeševalnike delcev mora biti na območjih s povišanim
sevanjem vidno označen gumb za njihovo zasilno zaustavljanje.
