Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1 in 60/07), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1), 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (MUV, št. 6/96, in Uradni list RS, št 27/08) in 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06, 101/07) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 16. redni seji dne 22. 10. 2009 sprejel

S tem odlokom se ureja:
– dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo,
– vodovodno omrežje, objekte in naprave upravljavca in uporabnikov,
– vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
– pogoji priključitve na javni vodovod,
– meritve in obračun porabljene pitne vode,
– prekinitev dobave pitne vode,
– odvzem pitne vode iz hidrantov,
– obveznosti upravljavca in uporabnikov,
– varovanje javnega vodovoda,
– prenos vodovodnega omrežja, objektov in naprav v upravljanje,
– kazenske določbe,
– nadzor,
– prehodne določbe,
– končne določbe.

Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.

Pojmi po tem odloku imajo naslednji pomen:
1. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
2. javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe in je v lasti občine;
3. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;
4. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
5. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;
6. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
7. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda;
8. interni vodovod je vodovodni priključek, vključno z obračunskim vodomerom in hišno inštalacijo, ki se priklopi na javni vodovod. Interni vodovod ločuje od javnega merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto. Objekti internega vodovoda so tudi: vodomerni jašek ali niša, interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralnik za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom;
9. uporabnik vode iz javnega vodovoda so pravne ali fizične osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo;
10. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda;
11. interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene pitne vode;
12. odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
13. vodarina je znesek, ki vključuje poleg cene pitne vode še vse prispevke, davke in takse;
14. števnina je prispevek, ki se koristi za menjavo obračunskih vodomerov;
15. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
16. upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.

Vsi uporabniki javnega vodovoda imajo pravico do oskrbe s pitno vodo pod enakimi pogoji, ki so določeni z zakonom in s predpisi Občine Črna na Koroškem oziroma upravljavca javnega vodovoda.

Lastnik vodovodnega omrežja za oskrbo s pitno vodo je Občina Črna na Koroškem. Upravljavec vodovodnega omrežja je režijski obrat. Upravljavec lahko opravlja javno službo sam ali preko druge pravne ali fizične osebe pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi, v soglasju z lastnikom.

Občinski svet Občine Črna na Koroškem lahko prenese oskrbo s pitno vodo z odlokom neposredno na zasebne, zadružne ali druge organizacijske oblike uporabnikov javnih dobrin, kadar to narekuje lokacijska pogojenost ali potrebe lokalnega prebivalstva pod pogoji, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi.

(1) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(2) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(3) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega:
– upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,
– zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost vodooskrbe v skladu z veljavnimi predpisi,
– izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode,
– vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehnoloških izboljšav,
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih vodovodov, objektov in naprav,
– priključevanje novih uporabnikov na vodovodno omrežje,
– vodenje in razvijanje katastra vodovodnega omrežja.

(1) Javni vodooskrbni sistemi:
– Črna na Koroškem,
– Podpeca – Helena,
– Podpeca – Štopar,
– Šmelc,
– Koprivna,
– Javorje,
– Žerjav.
(2) Objekti in naprave upravljavca so:
– transportni vodovodi,
– primarni vodovodi,
– sekundarni vodovodi,
– hidrantno omrežje.
(3) Objekti in naprave upravljavca predstavljajo javno vodovodno omrežje.

(1) Objekti in naprave uporabnikov so:
– interno vodovodno omrežje s hišnim priključkom in
– interno hidrantno omrežje.
(2) Objekti in naprave internega vodovodnega omrežja so last oziroma osnovno sredstvo uporabnikov, ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta na lastne stroške, zato z njimi upravljajo in jih vzdržujejo na lastne stroške.

(1) Izvajalec del na javnem vodovodu je upravljavec ali strokovna usposobljena oseba, ki jo pooblasti upravljavec.
(2) Ne glede na izvajalca del, ki posega v javno vodovodno omrežje, mora upravljavec zagotoviti strokovni nadzor nad deli v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izvajalec del pa mora kriti nastale stroške.
(3) Navezave novih vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno omrežje, sme izvajati izključno samo upravljavec javnega vodovodnega sistema.
(4) Upravljavec mora voditi kataster vodovodnega omrežja ter ga stalno dopolnjevati.

Vsa popravila in obnovitvena dela na vodovodnem priključku izvaja ali nadzira upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika.

Vodovodni priključek je potrebno obnoviti:
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe,
– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznim materialov,
– v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture in upravljavec ugotovi dotrajanost priključka.

(1) Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.
(2) V primeru poškodovanja vodomera zaradi malomarnosti, je menjava vodomera strošek uporabnika in se ne krije iz naslova števnine.

(1) Kjer je javni vodovod že zgrajen ali se gradi ali rekonstruira, je priključitev vsakega objekta na javni vodovod obvezna.
(2) Ob gradnji ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je obvezna prestavitev merilcev porabe vode izven objekta v zunanje termoizolacijske jaške. Vodomerni jašek vključno z montažo je strošek uporabnika.

(1) Priključitev na javni vodovod je možna le z vgradnjo zunanjega termoizolacijskega jaška z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje uporabnika in zagotovljeno dostopnostjo upravljavcu vodovodnega sistema ter izvedbo povezave do najbližjega jaška javnega vodovoda.
(2) V večstanovanjskih objektih je možna izvedba vodomernih niš z vgrajenimi vodomernimi števci v skupnih prostorih, za vsako posamezno stanovanjsko enoto in so opremljeni za avtomatski prenos podatkov do upravljavca.
(3) Vodomeri individualnih hiš morajo biti opremljeni z oddajnikom, ki avtomatsko zaznava porabo vode na objektu.

(1) Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Objekt se priključi na javni vodovod samo s pisnim soglasjem upravljavca, ki priključitev tudi izvede. Kolikor uporabnik oziroma investitor sam ne zaprosi za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod, ga mora upravljavec obvestiti, da je priključitev obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod.
(3) Investitor in uporabnik sta dolžan zagotoviti izvedbo priključka v okvirih, ki so določeni s soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe priključka in spremembe na priključku, mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje upravljavca.

(1) Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(2) Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
– da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški (ta poselitvena območja oziroma njihovi deli morajo biti določeni v občinskem programu komunalnega opremljanja naselij).

(1) Upravljavec opravlja na območju Občine Črna na Koroškem na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
– izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve;
– izdaja mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta;
– izdaja projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam na podlagi predložene dokumentacije.
(2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu za izdajo zgoraj navedenih listin, je:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora.
2. za pogoje in soglasja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve.
(3) Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
– idejno zasnovo,
– situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
b) k vlogi za soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
– izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije;
c) k soglasju za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
– služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek;
d) k soglasju za začasni priključek, katero se lahko izda za obdobje največ dveh let:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.) upravnega organa o začasnem objektu,
– oceno predvidene porabe vode,
– služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek,
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
– predviden datum odstranitve začasnega priključka.
(4) Projektne pogoje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.
(5) Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.

Upravljavec sodeluje kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov.

(1) Upravljavec je dolžan izvesti priključek in dobavljati vodo uporabniku, če uporabnik poleg pogojev iz soglasij:
– predloži atest o brezhibnosti vodovodnega priključka in interne vodovodne instalacije,
– če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja,
– predloži potrdilo o dezinfekciji interne vodovodne instalacije,
– predloži dokazilo o plačanem znesku komunalnega prispevka.
(2) Uporabnik vode s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na vodovodu.
(3) Priključek se izvede za vsak objekt posebej.
(4) V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan obvestiti uporabnika in investitorja o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec določiti:
– minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– profil vodomera,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,
– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
– pridobiti služnostne pogodbe,
– mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda.

(1) Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo.
(2) Uporabnik oziroma investitor, izvajalec, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca in zakoličbo komunalnih vodov ter pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostanejo vodovodno omrežje in naprave nepoškodovane.
(3) Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak in posledično vse stroške, ki pri tem nastanejo.

(1) Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika. Po končani gradnji se priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu, ki vpiše lastnika objekta v kataster javnega vodovoda in v register priključkov in hidrantov.
(2) Priključek je del objekta in je last uporabnika. Priključek vključno z obračunskim vodomerom vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja so zajeti v tarifni postavki, ki se zaračuna ob ceni vode.

Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca.

(1) Izvajalec del na javnem vodovodu je upravljavec ali strokovna usposobljena oseba, ki jo pooblasti upravljavec.
(2) Ne glede na izvajalca del, ki posega v javno vodovodno omrežje, mora upravljavec zagotoviti strokovni nadzor nad deli v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izvajalec del pa mora kriti nastale stroške.
(3) Navezave novih vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno omrežje, sme izvajati izključno samo upravljavec javnega vodovodnega sistema.

Viri financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so:
– vodarina,
– števnina,
– komunalni prispevek,
– sredstva občinskega proračuna za infrastrukturo v lasti občine.

Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode.

(1) Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.
(2) Tip in velikost vodomera se določi v skladu s projektom. Mesto namestitve vodomernega jaška določi upravljavec. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
(3) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku dveh let od uveljavitve tega odloka, skladno z določili tega odloka. Do vgraditve vodomera uporabniki plačujejo vodo pavšalno.
(4) Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.
(5) Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.
(6) Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v obliki števnine, ki jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom.

(1) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za redne preglede. Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu.
(2) Uporabnik ima, poleg rednih pregledov, pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, kolikor dvomi v njegovo točnost.
(3) Vsi stroški, ki nastanejo na vodomeru ali na priključku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika. Okvaro lahko sanira izključno upravljavec.
(4) Če upravljavec ugotovi nedovoljen način rabe pitne vode, spremeni lokacijo priključne cevi in vodomernega jaška ali če zaradi poškodbe vodomera ni mogoče izvesti odčitavanja obračunskega vodomera, si mora uporabnik pri upravljavcu ponovno pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno omrežje.

Vodomeri v interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov, razen če upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda skleneta o tem posebno pogodbo.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera posebej.
(2) Cena kubičnega metra vode se določa skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev.
(3) Višino vodarine in števnine sprejme občinski svet skladno z veljavnimi predpisi.
(4) Upravljavec dvakrat letno izvede obračun porabljene vode za vsakega uporabnika. Pri pravnih osebah z višjo porabo vode od republiškega povprečja opravi odčitke obračunskih vodomerov praviloma mesečno, brez upoštevanja števila odčitkov zaradi spremembe cene, okvar ali zamenjave vodomerov.

Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov mesečno (akontacija). Akontacija se določi na podlagi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju.

(1) Upravljavec je dolžan objaviti spremembo cene vode na krajevno običajen način.
(2) Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.

(1) V primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda, kolikor je ta določen s pisnim soglasjem strank priključenih na internem vodovodnem priključku.
(2) V primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom in pooblaščenega upravljavca internega vodovoda ni določenega, upravljavec javnega vodovodnega sistema izdaja račune za porabo vode lastniku nepremičnine.
(3) Pooblaščeni upravljavec internega vodovoda porazdeli račun na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki. Če več uporabnikov ne določi pooblaščenega upravljavca internega vodovoda, so vsi uporabniki solidarni dolžniki za plačilo računa.
(4) Upravljavec javnega in internega vodovoda se lahko dogovorita o izdajanju računov posameznim porabnikom na osnovi, med porabniki dogovorjenih razmerij in kriterijev, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov. Določilo člena velja le za obstoječe stanje.

Uporabnik mora plačati račun v roku, navedenem na položnici oziroma na računu. V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok za plačilo in opozoriti uporabnika na posledice neplačila – tožba. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.

Uporabnik, ki se s prejetim računom ne strinja, lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu položnice oziroma računa. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. Ugovor ne zadrži plačila. Če porabnik ne plača zneska računa na položnici oziroma računu niti v 45 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode brez ponovnega opomina, o čemer pa mora biti uporabnik v prvem opominu že opozorjen.

(1) Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine dobavo pitne vode, če uporabnik pomanjkljivosti ne odpravi v danem roku:
– če interna instalacija ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja v določenem roku, ki ga postavi upravljavec,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo in če razširi svojo napeljavo,
– če je bil priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljavca ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,
– če uporabnik na nedovoljen način odstrani plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali omaricah ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo in pregled vodomera in interne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
– če uporabnik ne plača računa za dobavo pitne vode v roku, predpisanem s tem odlokom,
– če uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah upravljavcu opravljanja nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu, priključku ali vodomeru,
– če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati vodomera,
– če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,
– če uporabnik krši objavljeno odredbo o varčevanju z pitno vodo.
(2) Dobava pitne vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave pitne vode. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve, ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave pitne vode. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno priključiti najkasneje v enem delovnem dnevu po odpravi vzroka prekinitve dobave pitne vode.

(1) Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad električne energije ipd.)
(2) Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave pitne vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. V primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka se je dolžan ravnati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
(3) V izrednih razmerah in na podlagi strokovnega mnenja pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o obveznem izvajanju preventivnih ukrepov.

(1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti, ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje upravljavec vodovoda. Prostovoljna gasilska društva enkrat letno pregledajo hidrante na njihovem področju in sporočijo upravljavcu eventuelne okvare in pomanjkljivosti na hidrantnem omrežju.
(2) Interni hidranti so sestavni del instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za vodomerno napravo. Interne hidrante vzdržuje uporabnik pitne vode. O vsaki uporabi iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu vodovoda in sicer o vzroku uporabe, času uporabe in porabljeni količini pitne vode.

Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
– skrbi za normalno obratovanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
– skrbi za zadostne količine pitne vode in zagotavlja higiensko neoporečnost pitne vode ter redno zagotavlja kontrolo in preiskave kakovosti pitne vode v skladu z veljavno zakonodajo,
– redno vzdržuje in obnavlja vodovodno omrežje, objekte in naprave z namenom odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
– izvaja potrebne rekonstrukcije in novogradnje na vodovodnem omrežju,
– vzdržuje okolico vodovodnih objektov in naprav, za katere je odgovoren,
– kontrolira delovanje vodovodnih naprav in objektov,
– skrbi za brezhibno delovanje javnih hidrantov in hidrantnega omrežja,
– vzdržuje, obnavlja ali nadzira izvedbo vodovodnih priključkov,
– izvede ali nadzira izvedbo vodovodnih priključkov za novozgrajene objekte,
– izdaja soglasja za priključitev na javni vodovod,
– redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede skladno z veljavno zakonodajo,
– redno odčitava vodomere in skrbi za redni obračun porabljene pitne vode,
– neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob redukcijah ali prekinitvah dobave pitne vode, o oporečni pitni vodi ter obveznem prekuhavanju pitne vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu na podlagi navodil republiškega zdravstvenega inšpektorata ali pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo,
– vodi evidenco in kataster vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
– v primeru višje sile organizira dobavo pitne vode, ter o nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
– pripravlja predloge obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
– sodeluje pri projektiranju vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
– pripravlja sanacijski program vodooskrbe za eventuelni oporečni vodni vir,
– obvešča pristojne organe o nizkem vodostaju izvirne vode,
– skrbi za zavarovanje in varovanje vodnih virov,
– skrbi za razvoj vodovodnega sistema in nove vodne vire,
– stalno zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s stanjem tehnike,
– meri količino načrpane vode na lastnih zajetjih,
– opravlja druga dela v zvezi z vodooskrbo.

Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti v skladu s predpisi tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto.

Upravljavec je dolžan v skladu s predpisi hraniti vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje.

Uporabnik ima naslednje obveznosti:
– za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah mora pridobiti soglasje upravljavca,
– pridobiti mora soglasje upravljavca za povečanje dogovorjene količine pitne vode,
– redno mora vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami, vodomerni jašek in interno hidrantno omrežje,
– upravljavcu mora omogočiti dostop in pregled interne vodovodne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
– upravljavcu mora dovoliti in omogočiti dostop do obračunskega vodomera,
– zaščititi mora obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
– skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
– upravljavcu mora javljati vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem priključku,
– upoštevati mora varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave pitne vode,
– redno mora plačevati prejete račune v plačilnem roku,
– urejati mora medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
– pisno mora obveščati upravljavca o spremembah lastnika priključka na javni vodovod.

(1) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z pitno vodo.
(2) Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za pitno vodo iz javnega vodovoda in instalacije za pitno vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav.

Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic itd. morajo po zaključenih delih vzpostaviti vodovodno omrežje v prvotno stanje.
Upravljavci drugih omrežij (elektrika, telefon, kabelska, plinovod, toplovod ipd.) morajo pred vsakim posegom na svojih objektih in napravah pridobiti soglasje upravljavca, v katerem se določijo pogoji. Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti zaščito vodovodnega omrežja. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu.

(1) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno soglasje upravljavca.
(3) Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.

Obstoječi vodovod (lokalni ali vaški vodovod itd.), ki ni v upravljanju izvajalca javne službe v Občini Črna na Koroškem in ni last občine, se lahko prenese v lastništvo Občine Črna na Koroškem z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Občino Črna na Koroškem. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Občine Črna na Koroškem.

Za prenos vodovodnega sistema v lasti Občine Črna na Koroškem v upravljanje morajo biti izpolnjeni praviloma naslednji pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo, praviloma uporabno dovoljenje, situacijo in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, odlok o zaščiti vodnega vira,
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav,
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
– izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja,
– zagotovljena morajo biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,
– izračunana mora biti takšna cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda,
– na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti v roku 4 mesecev od prevzema vodovoda vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere,
– vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema,
– pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovarstvenem sistemu,
– urediti in pridobiti služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave,
– postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji,
– sprejet sklep skupščine upravljavca.

Z globo 1400 € se kaznuje upravljavec:
a) če ne izpolnjuje obveznosti iz 8. in 41. člena tega odloka,
b) če ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 21. člena tega odloka,
c) če prekine dobavo vode v nasprotju z VIII. poglavjem tega odloka.

(1) Z globo 400 € se kaznuje uporabnik, če:
a) se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca,
b) se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno,
c) prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom ogrozi kvaliteto vode v napeljavi,
d) nima vgrajenega vodomera oziroma ga ne vgradi v predpisanem roku,
e) deluje v nasprotju s 30. členom tega odloka,
f) ne izpolnjuje obveznosti 44. člena tega odloka,
g) ne ravna v skladu s 46. členom tega odloka.
(2) Z globo 1400 € se za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, z globo 400 € pa odgovorna oseba te pravne osebe.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo zdravstvena inšpekcija, inšpekcija za okolje, upravljavec vodovodnih objektov in naprav ter pristojni organ Občine Črna na Koroškem.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o splošnih pogojih za uporabo vode iz javnih vodovodov in o izvedbi hišnih priključkov (MUV, št. 6/1996).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.