Številka: U-I-286/08-8

Datum: 5. 11. 2009

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Alojza Krajnca in Magde Krajnc, oba Ljubno ob Savinji, ki ju zastopa mag. Anita Dolinšek, odvetnica v Mozirju, na seji 5. novembra 2009

1. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ljubno (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 7/98 in 2/01), kolikor ureja javno pot Batlnov most-Kovačija, v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 570 in 601, k. o. Ljubno, je v neskladju z Ustavo.
2. Občina Ljubno mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije tako, da z lastnikoma sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne postopek razlastitve ali v skladu z zakonom izpelje postopek za ukinitev javne poti.
3. Občina Ljubno mora pobudnikoma povrniti njune stroške postopka s pobudo v višini 327,73 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnika izpodbijata Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ljubno (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor ureja javno pot Batlnov most-Kovačija, ki naj bi potekala po njunih zemljiščih. Navajata, da Občina Ljubno (v nadaljevanju Občina) z njima ni sklenila pravnega posla za prenos lastninske pravice, niti ju ni razlastila. Odlok o kategorizaciji naj bi bil zato v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in z 69. členom Ustave ter z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B). Pobudnika menita, da javna pot Batlnov most-Kovačija sploh ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo, zato bi bilo treba izpeljati postopek za ukinitev javne poti. Pot naj bi omogočala le dostop dvema sosedoma, ki bi ga bilo mogoče zagotoviti tudi z ustanovitvijo služnostne poti. Navajata, da sta Občino takoj, ko sta izvedela za kategorizacijo, pozvala k ustreznemu ukrepanju in ji sporočila, da bosta v nasprotnem primeru vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji. Občino sta tudi opozorila, da je Ustavno sodišče sprejelo že vrsto enakih odločitev o protiustavnosti občinskih predpisov o kategorizaciji javnih cest. Menita, da jima postopka pred Ustavnim sodiščem sploh ne bi bilo treba predlagati, če bi Občina »s pričakovano in dolžno skrbnostjo proučila njun primer«. Zato naj bi obstajali utemeljeni razlogi, da Ustavno sodišče naloži njune stroške postopka s pobudo v plačilo Občini.
2. Občina odgovarja, da je občinske ceste kategorizirala že leta 1998 oziroma 2001 in da se javna pot Batlnov most-Kovačija uporablja po pričevanju občanov kot javna pot že več kot 50 let. Sporna pot omogoča dostop do stanovanjskih hiš, do lokalne kulturne dediščine, je sprehajalna in šolska pot. Občina navaja, da je pobudnikoma že predlagala dogovor glede služnosti oziroma glede nakupa njunih nepremičnin, vendar se pobudnika s predlogom ne strinjata.
3. Pobudnika v odgovoru na navedbe nasprotne udeleženke vztrajata pri očitkih, ki sta jih navedla že v pobudi. Navajata, da se sporna pot nikoli ni uporabljala kot javna pot, ampak zgolj kot pešpot in sprehajalna pot. Občina naj bi jima dogovor predlagala šele potem, ko sta že vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji.

4. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da sta pobudnika lastnika zemljišč s parc. št. 570 in 601, obe k. o. Ljubno, po katerih poteka javna pot Batlnov most-Kovačija. Kategorizacija te javne poti je v Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ljubno (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 7/98) urejena v 6. točki. Občina je z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ljubno (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/01) kategorizacijo sporne javne poti očitno pomotoma spremenila s spremembo 5. točke Odloka o kategorizaciji. Ustavno sodišče zato ni presojalo posameznih točk Odloka o kategorizaciji, ampak Odlok o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javno pot Batlnov most-Kovačija, ki je z izpodbijanim predpisom nedvomno kategorizirana javna cesta. Pobudnika izkazujeta pravni interes za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega dela Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na njuna zemljišča. Očitek pobudnikov, da javna pot sploh ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo, je pavšalen, zato Ustavno sodišče pobude v tem delu ni moglo preizkusiti. Sicer je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5. Ustavno sodišče je že v mnogih primerih, ko so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, odločilo, da takšni predpisi, ki dejansko brez podlage nacionalizirajo zasebna zemljišča, niso v skladu z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma ga ni razlastila (npr. odločba št. U-I-211/04 z dne 10. 11. 2005, Uradni list RS, št. 103/05 in OdlUS XIV, 80 ter odločba št. U-I-113/08 z dne 2. 4. 2009, Uradni list RS, št. 30/09).
6. Izpodbijani Odlok o kategorizaciji med javnimi potmi v naseljih in med naselji kategorizira javno pot, ki poteka tudi po zemljiščih v lasti pobudnikov. Občina s pobudnikoma ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč in zoper njiju tudi ni izvedla postopka razlastitve. Zato je Odlok o kategorizaciji v izpodbijanem delu iz razlogov, navedenih v zgoraj citiranih odločbah, v neskladju z 19. členom ZJC-B ter s 33. in z 69. členom Ustave (1. točka izreka).
7. Ker gre za primer iz 48. člena ZUstS, je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo in naložilo Občini, naj v roku šestih mesecev z lastnikoma sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne razlastitveni postopek ali pa v primeru ugotovitve, da javna pot ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo, v skladu z Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in nasl. – ZJC) izpelje postopek za njeno ukinitev (2. točka izreka).
8. Pobudnika predlagata, naj Ustavno sodišče njune stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu. V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Pobudnika sta Občino pozvala k ureditvi zadeve in jo opozorila, da bosta v nasprotnem primeru predlagala začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji. Ustavno sodišče je že v številnih primerih, ko so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma ga ni razlastila. Občina priznava, da poteka po zemljiščih v lasti pobudnikov javna pot, zato je lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih primerih. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudnikoma njune stroške, ki sta jih imela z vložitvijo pobude (3. točka izreka).
9. Pobudnika sta pobudo vložila po pooblaščenki, ki je Ustavnemu sodišču predložila stroškovnik in priglasila stroške po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/03). Ustavno sodišče je skladno z Odvetniško tarifo za opravljene storitve pooblaščenke priznalo naslednje stroške: 600 točk za sestavo pobude po prvi točki tarifne številke 7, 100 točk za poročilo stranki po prvi točki tarifne številka 39 in materialne stroške v višini 2% od skupne vrednosti storitve po tretjem odstavku 13. člena Odvetniške tarife, kar znese skupaj 714 točk. Po 15. členu Odvetniške tarife v zvezi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06 – ZUE) znaša vrednost točke 0,459 EUR. Stroški zastopanja znašajo tako 327,73 EUR. Ker pooblaščenka ni izkazala, da je zavezanka za plačilo davka na dodano vrednost, Ustavno sodišče teh stroškov ni priznalo.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena, drugega odstavka 40. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.