Številka: U-I-98/09-17

Datum: 5. 11. 2009

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade, na seji 5. novembra 2009

1. Točki 4 in 6 drugega odstavka 14. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja »Markovec Žusterna – območje A« v Kopru (Uradni list RS, št. 36/08) se razveljavita.
2. Točki 4 in 6 drugega odstavka 14. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja »Markovec Žusterna – območje B« v Kopru (Uradni list RS, št. 36/08) se razveljavita.
3. Točki 4 in 6 drugega odstavka 14. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja »Poslovno stanovanjsko območje ob Ferrarski« v Kopru (Uradni list RS, št. 36/08) se razveljavita.
4. Točki 4 in 6 drugega odstavka 14. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja spremenjenega in dopolnjenega ZN »Žusterna III« v Kopru (Uradni list RS, št. 36/08) se razveljavita.

1. Vlada je v skladu s 64. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 in nasl. – ZDU-1) vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov o programu opremljanja stavbnih zemljišč Mestne občine Koper (v nadaljevanju Mestna občina) v delu, ki urejajo stroške opremljanja za odmero komunalnega prispevka obstoječe infrastrukture. Po izpodbijanih določbah naj bi se med obračunske stroške za odmero komunalnega prispevka vključili tudi stroški gradnje obstoječega elektroenergetskega in telekomunikacijskega omrežja, kar naj bi bilo v neskladju z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – v nadaljevanju ZPNačrt). Po prvem odstavku 79. člena ZPNačrt se komunalni prispevek odmeri zgolj za komunalno opremo, ki pa naj ne bi obsegala distribucije električne energije ter prenosa signalov po komunikacijskih omrežjih. Zato Vlada meni, da so izpodbijane določbe v neskladju z ZPNačrt in s tretjim odstavkom 153. člena Ustave.
2. Mestna občina odgovarja, da se izpodbijane določbe odlokov ne nanašajo na novo grajeno komunalno opremo, objekte ali omrežja gospodarske javne infrastrukture, ki je opredeljena v prvem odstavku 75. člena ZPNačrt, temveč le na že zgrajeno komunalno infrastrukturo. Do 15. 10. 1999 naj bi investicije v elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje v glavnem financirala nasprotna udeleženka. To naj bi določal Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 in nasl. – ZSZ), ki je v 39. členu urejal opremljanje stavbnih zemljišč, ki naj bi jih bila dolžna zagotavljati občina. Mestna občina meni, da bi v primeru, če ne bi mogla odmeriti komunalnega prispevka za že zgrajeno infrastrukturo, ki jo je bila dolžna zgraditi, to pomenilo, da ji je bila odvzeta pravica, da se ji povrnejo finančna sredstva, vložena v komunalno opremo, ki se sedaj vodijo kot osnovna sredstva elektrodistribucijskih podjetij in Telekoma.
3. V stališču na odgovor Mestne občine Vlada po vsebini ponavlja argumente, ki jih je navajala že v zahtevi.

4. Ustavno sodišče je zahteve zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo in s sklepom št. U-I-98/09 z dne 18. 6. 2009 do končne odločitve Ustavnega sodišča začasno zadržalo izvajanje izpodbijanih določb ter hkrati začasno odločilo, za katero obstoječo infrastrukturo lahko Mestna občina odmeri komunalni prispevek.
5. Izpodbijane določbe odlokov urejajo stroške opremljanja stavbnih zemljišč za odmero komunalnega prispevka obstoječe komunalne infrastrukture: za elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Vlada očita, da je Mestna občina presegla zakonsko pooblastilo iz prvega odstavka 71. člena ZPNačrt, ker je med stroške opremljanja, za katere odmeri komunalni prispevek, uvrstila drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki ni v upravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb.
6. V okviru urejanja lokalnih javnih zadev ima občina pravico izdajati predpise, s katerimi normativno ureja pravna razmerja. Načelo zakonitosti delovanja občine na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne pristojnosti občine, ne smejo biti v neskladju z zakoni (tretji odstavek 153. člena Ustave). Pravnih razmerij torej ne smejo urejati v nasprotju z zakonskimi določbami. V primeru, da zakonodajalec opredeli okvir pooblastila za normativno urejanje, pa ne smejo preseči tega pooblastila. Takšno stališče je Ustavno sodišče sprejelo že v odločbi št. U-I-348/96 z dne 27. 2. 1997 (Uradni list RS, št. 17/97 in OdlUS VI, 25).
7. Po prvem odstavku 79. člena ZPNačrt je komunalni prispevek plačilo dela stroškov komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. Komunalna oprema so objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, in objekti grajenega javnega dobra (prvi odstavek 71. člena ZPNačrt). To pomeni, da občina lahko odmeri komunalni prispevek le za objekte in površine v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb, ne pa tudi za drugo gospodarsko infrastrukturo.
8. Mestna občina je med stroške opremljanja za odmero komunalnega prispevka uvrstila že zgrajeno elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 in nasl. – v nadaljevanju EZ) v 20. členu določa dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja, dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in dobavo električne energije tarifnim odjemalcem kot obvezno republiško gospodarsko javno službo. Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04 in nasl. – v nadaljevanju ZEKom) ne opredeljuje izvajanja javnih telekomunikacijskih storitev kot gospodarske javne službe in zato opremljenost zemljišč s telekomunikacijskim omrežjem ne obsega infrastrukture. Na podlagi 4. člena ZEKom lahko občina zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja, vendar jih ne more vključiti v odmero komunalnega prispevka. Prav tako ni mogoče vključiti v osnovo za plačilo komunalnega prispevka elektroenergetskega omrežja, ker ne gre za komunalno opremo po prvem odstavku 71. člena ZPNačrt, ampak za drugo gospodarsko javno infrastrukturo.
9. Mestna občina je z izpodbijano ureditvijo presegla zakonsko pooblastilo, ko je vključila med stroške opremljanja, za katere se odmeri komunalni prispevek, tudi elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje, ki ne spadata med komunalno opremo po prvem odstavku 71. člena ZPNačrt. Tako ureditev nasprotna udeleženka utemeljuje z navedbo, da je do 15. 10. 1999, ko je bil uveljavljen EZ, v glavnem sama financirala te investicije, ki jih je kasneje dobila povrnjene s plačilom komunalnega prispevka. ZPNačrt jasno in določno ureja, da se komunalni prispevek odmeri le od stroškov gradnje komunalne opreme lokalnih gospodarskih javnih služb. Zato so navedbe nasprotne udeleženke zgolj s sklicevanjem, da je bila Mestna občina investitorka elektroenergetskega in telekomunikacijskega omrežja, neupoštevne. Če je Mestna občina to infrastrukturo zgradila sama, je upravičena do povračila od upravljalcev teh omrežij in ne z odmero komunalnega prispevka.
10. Glede na navedeno je Ustavno sodišče izpodbijane določbe odlokov zaradi neskladnosti z ZPNačrt razveljavilo. Pri tem je upoštevalo, da je bilo izvrševanje izpodbijanih določb zadržano, zato jih ni bilo treba odpraviti, kot je to predlagala Vlada.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.