Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 7. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08) je Občinski svet Občine Borovnica na 11. izredni seji dne 29. 10. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja B1-S/4-2 Laze (v nadaljevanju: OPPN).
Ta odlok določa prostorske ureditve območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, dopustne posege na obstoječih objektih, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in druge infrastrukture.
OPPN je izdelalo podjetje Alta 5 d.o.o., Ljubljana pod zaporedno št. 012/2008, marca 2009.

Prostorska ureditev je namenjena ureditvi območja OPPN za gradnjo stanovanjskih hiš, razdeljenih v tri tipe: velika in mala individualna enodružinska hiša ter vrstna enodružinska hiša. Načrtuje se tudi ureditev pripadajoče komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter celostne (krajinske) ureditve območja.

Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte:

1. Kartografski del nadrejenega akta              M 1:2.000
2. Katastrski načrt z območjem OPPN               M 1:1.000
3. Geodetski posnetek z območjem OPPN             M 1:1.000
4. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora                                 M 1:2.000
5. Ureditvena situacija                           M 1:1.000
6. Profili                                          M 1:500
7. Javno dobro                                    M 1:1.000
8. Parcelacija                                    M 1:1.000
9. Zbirni načrt komunalne infrastrukture         M 1:1.000.

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.

Območje OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami: 3649-del, 1764/2, 3288/2, 1751/4, 1757, 1752/2, 1748, 1752/1, 2080/64-del, 3289/2, 1724/2, 1725/4, 1746, 1745, 2080/63, 2080/62, 2080/61, 1725/20, 1744, 1725/2, 1733, 1731/14-del, vse k.o. Borovnica, šifra k.o. 2004.
Območje OPPN meri ca. 32.300 m2.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega načrta "Katastrski načrt z območjem OPPN" in "Geodetski posnetek z območjem OPPN".

Območje je danes delno travnik in sadovnjak ter pretežno redko pogozdeno z nekvalitetnim rastjem. Znotraj območja je obstoječi stanovanjski objekt, ki bo podvržen vplivom izgradnje in funkcioniranja območja. Na zahodni strani je območje omejeno z železnico Ljubljana–Trst, ki je "vkopana" oziroma poteka pod koto terena na zahodnem robu območja OPPN. Železnica zato tvori močno ločnico v prostoru že pred posegom in jo bo tudi po realizaciji OPPN. Nov program OPPN je na zahodni strani tako fizično, percepcijsko (psihološko) zaprt in ne vpliva na sosednja območja. Na vzhodni strani se nove ureditve bistveno bolj približajo obstoječim objektom, stik in vplivi na tem pasu bodo intenzivni in močni, predvsem v času gradnje. Med "obratovanjem" objektov stik ne bo intenziven, ker neposredne komunikacijske povezave niso predvidene.
Krajinska slika Barja se deloma spremeni, saj je območje na hribu izpostavljeno pogledom z barja pred Borovnico. Vendar je sedaj širša okolica "pod" in "nad" območjem OPPN že pozidana, tako da gre za krajinsko zapolnitev območja z objekti. V območju OPPN so predvidene zelene površine, ki ustvarjajo prijazno podobo območja.
Znotraj območja OPPN bosta v smeri sever-jug potekali dve novi cesti, ki bosta povezali območje OPPN. Obe cesti se na obstoječe cestno omrežje priključujeta na severni strani območja.
Povečano število prebivalcev bo generiralo nekaj novega prometa, približno 100 računskih voženj v vsako smer (ko bo območje polno zgrajeno in naseljeno), na delu občinske ceste od območja OPPN do državne ceste na nivoju barja.
Prostorska ureditev je glede velikosti posega v prostor in umeščenosti ter tudi ostalih vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja nemoteča in ne vpeljuje novih negativnih elementov v prostor.

Dopustni so naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, odvodnjavanje),
– odstranitve obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcije, prizidave in nadzidave legalno postavljenih objektov,
– spremembe namembnosti,
– izvajanje ukrepov za omilitev ali sanacijo vplivov na okolje,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

Dopustna namembnost objektov je (po CC SI):

za predvidene objekte tipa A in B:
11100     Enostanovanjske stavbe
do 30% neto tlorisne površine objekta je lahko namenjene
tudi:
12203     Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne zgolj z
          občasnim obiskom posameznih strank, dejavnost ne
          sme povzročati negativnih vplivov na okolje
          (predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico)
12304     Stavbe za druge storitvene dejavnosti: zgolj z
          občasnim obiskom strank, dejavnost ne sme
          povzročati negativnih vplivov na okolje (predvsem
          hrup, izpusti v zrak ali podtalnico)
za predvidene objekte tipa C:
11100     Enostanovanjske stavbe (vrstne hiše)
do 30% neto tlorisne površine objekta je lahko namenjene
tudi:
12203     Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne brez
          obiska strank, dejavnost ne sme povzročati
          negativnih vplivov na okolje (predvsem hrup,
          izpusti v zrak ali podtalnico)
12304     Stavbe za druge storitvene dejavnosti: brez obiska
          strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih
          vplivov na okolje (predvsem hrup, izpusti v zrak
          ali podtalnico)
na vseh območjih, kjer ni predvidena gradnja stavb:
211       Ceste: za potrebe lokalnega prebivalstva
22        Cevovodi, komunikacijska omrežja in
          elektroenergetski vodi: za potrebe prebivalcev
          Občine Borovnice
24122     Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
          rekreacijo in prosti čas.

(1) Horizontalni gabarit: Osnovni tloris objekta mora biti pravokotne oblike z razmerjem stranic min. 1:1,2. Maksimalne bruto tlorisne dimenzije objekta znašajo 11,5 x 9,5 m. Dopustni so izzidki (v kar se štejejo tudi balkoni), ki presegajo osnovni gabarit, s skupno največ 10,0 m² bruto tlorisne površine v vsaki etaži.
(2) Vertikalni gabarit znaša največ K+P+M. Višina slemena znaša max. 9,0 m nad koto pritličja. Najvišja višina izzidka od terena pod izzidkom do najvišje točke izzidka ne sme presegati 7,0 m in mora biti vsaj 1,0 m nižja od slemena osnovnega objekta. Za klet se šteje najnižja etaža, ki je vsaj delno vkopana. Glavni vhod v objekt mora biti urejen z nivoja dovozne ceste (v etažo kleti oziroma pritličja), pri čemer je lahko višinska kota vhodne etaže dvignjena nad niveleto ceste max. 0,50 m. Relativna kota pritličja znaša max. +3,2 m nad relativno koto kleti. Izvedba druge kleti je dopustna kolikor to dopušča teren, izvedena mora biti pod nivojem kleti in v celoti vkopana.
(3) Streha mora biti dvokapnica naklona 40 do 45° (smer slemena je v osnovi vzporedna s cesto in je prikazana v grafični prilogi). Kritina mora biti v odtenkih temno sive do črne barve. Odpiranje strešin s frčadami je dopustno do 50% na vsaki strešini pod pogojem, da max. višina od terena pod frčado do najvišje točke frčade ne presega 7,0 m.
(4) Oblikovanje: Oblika napušča ni predpisana, njegova širina pa ne sme presegati 1,0 m na vzdolžni fasadi in 0,5 m na čelni fasadi. Streha oblikovana s čopi ni dovoljena. Izzidki različnih krožnih in lomljenih večkotnih oblik niso dovoljeni. Uporaba živih fasadnih barv ni dovoljena, razen kot poudarek na arhitekturi na največ 35% površine fasade. Okrogle, trikotne, trapezoidne oblike frčad in frčade na firtah niso dovoljene.
(5) Lega in orientacija objekta na zemljišču, smer slemena, območje manipulativnega dvorišča, pozicija uvoza na parcelo so prikazani v grafičnem delu. Uvoz na parcelo mora biti širok od 3,5 do 5,0 m, preostali del zemljišča mora biti fizično ločen od ceste (npr. cestni robnik, ograja, živa meja in podobno).
(6) Odmiki: Stanovanjski objekti morajo biti od sosednjega stanovanjskega objekta odmaknjeni najmanj 8,0 m, od sosednjega zemljišča najmanj 4,0 m, od cestnega telesa prometnic najmanj 5,0 m, razen od ceste B. Izjema sta objekta 16 in 24, kjer je odmik do sosednjega objekta minimalno 7,0 m. Odmiki se merijo od fasade objekta osnovnega kubusa. Skrajna točka izzidkov stanovanjskih objektov mora biti odmaknjena od sosednjega zemljišča najmanj 2,0 m, od cestnega telesa pa najmanj 3,0 m. Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti odmaknjeni od sosednjega zemljišča min. 1,5 m oziroma manj s soglasjem soseda, od cestnega telesa najmanj 0,5 m. Izvedba pomožnih objektov v območju varovalnega pasu obstoječe občinske ceste Borovnica–Laze je dovoljena le s soglasjem pristojnega upravljavca.
(7) Mirujoči promet: Na območju med prometnico in stanovanjskimi objekti je določen pas manipulativnega dvorišča (v grafičnem delu prikazan kot "območje možne ureditve manipulacijskega dvorišča (parkiranja)"), kjer morajo biti urejena tudi parkirna mesta. Na zemljišču vsakega objekta je potrebno zagotoviti vsaj 2 PM za hišo z neto tlorisno površino do 170 m² in 3 PM za hišo z neto tlorisno površino nad 170 m². V primeru namembnosti CC SI 12203 ali 12304 določene v 8. členu tega odloka in urejene v delu posameznega objekta, je za tak objekt potrebno zagotoviti najmanj 3 PM. V območju manipulativnega dvorišča je dopustno izvesti izzidke k osnovnemu gabaritu objekta in nadstrešnico za avtomobile, potrebno pa je zagotoviti prostor za obračanje vozil, da le-ti ne prihajajo na prometnico vzvratno. Parkirna mesta je dopustno urediti tudi v sklopu tlorisnega gabarita stanovanjskega objekta.
(8) Nadstrešnica za avtomobile: Dopustno je izvesti nadstrešnico izključno za dva avtomobila, ki mora biti najmanj s treh strani odprta. Najvišja višina nadstrešnice je lahko max. 3,5 m nad koto terena, streha mora biti ravna oziroma z minimalnim tehničnim naklonom do 10°. Upoštevani morajo biti predpisani odmiki. Dopustno je združevanje dveh sosednjih nadstreškov na skupni parcelni meji.
(9) Ograje med posameznimi stanovanjskimi objekti predvidenimi s tem odlokom morajo biti izvedene na parcelnih mejah. Višina ograj znaša max. 1,3 m. Tip zidane ali AB ograje ni dopusten.
(10) Toleranca: Natančnejši geodetski posnetek obstoječega terena lahko, v fazi pripravljanja projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pomeni spremembe v poziciji posameznih objektov. Dopustne tolerance v takem primeru so ±2,0 m.

(1) Horizontalni gabarit: Osnovni tloris objekta mora biti pravokotne oblike z razmerjem stranic min. 1:1,2. Maksimalne bruto tlorisne dimenzije objekta znašajo 9,0 x 7,0 m. Dopustni so izzidki (v kar se štejejo tudi balkoni), ki presegajo osnovni gabarit, s skupno največ 10,0 m² bruto tlorisne površine v vsaki etaži.
(2) Vertikalni gabarit znaša največ K+P+M. Višina slemena znaša max. 8,0 m nad koto pritličja. Najvišja višina izzidka od terena pod izzidkom do najvišje točke izzidka ne sme presegati 7,0 m in mora biti vsaj 1,0 m nižja od slemena osnovnega objekta. Za klet se šteje najnižja etaža, ki je vsaj delno vkopana. Glavni vhod v objekt mora biti urejen z nivoja dovozne ceste, pri čemer je lahko višinska kota vhodne etaže dvignjena nad niveleto ceste max. 0,20 m. Relativna kota pritličja znaša max. +3,2 m nad relativno koto kleti. Izvedba druge kleti je dopustna kolikor to dopušča teren, izvedena mora biti pod nivojem kleti in v celoti vkopana.
(3) Streha mora biti dvokapnica naklona 40 do 45º (smer slemena je v osnovi vzporedna s cesto in je prikazana v grafični prilogi). Kritina mora biti v odtenkih temno sive do črne barve. Odpiranje strešin s frčadami je dopustno do 50% na vsaki strešini pod pogojem, da max. višina od terena pod frčado do najvišje točke frčade ne presega 7,0 m.
(4) Oblikovanje: Oblika napušča ni predpisana, njegova širina pa ne sme presegati 1,0 m na vzdolžni fasadi in 0,5 m na čelni fasadi. Streha oblikovana s čopi ni dovoljena. Izzidki različnih krožnih in lomljenih večkotnih oblik niso dovoljeni. Uporaba živih fasadnih barv ni dovoljena, razen kot poudarek na arhitekturi na največ 35% površine fasade. Okrogle, trikotne, trapezoidne oblike frčad in frčade na firtah niso dovoljene.
(5) Lega in orientacija objekta na zemljišču, smer slemena, območje manipulativnega dvorišča, pozicija uvoza na parcelo so prikazani v grafičnem delu.
(6) Odmiki: Stanovanjski objekti morajo biti od sosednjega stanovanjskega objekta odmaknjeni najmanj 6,0 m, od sosednjega zemljišča najmanj 3,0 m. Najmanjši odmik od cestnega telesa prometnic mora biti za objekte vzhodno od ceste (pod cesto) 5,0 m, za objekte zahodno od ceste (nad cesto) pa 2,0 m. Odmiki se merijo od fasade objekta osnovnega kubusa. Skrajna točka izzidkov stanovanjskih objektov mora biti odmaknjena od sosednjega zemljišča najmanj 2,0 m, od cestnega telesa pa najmanj 2,0 m. Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti odmaknjeni od sosednjega zemljišča min. 1,5 m oziroma manj s soglasjem soseda, od cestnega telesa prometnice najmanj 0,5 m. Izvedba pomožnih objektov v območju varovalnega pasu obstoječe občinske ceste Borovnica–Laze je dovoljena le s soglasjem pristojnega upravljavca.
(7) Mirujoči promet: Na zemljišču vsakega enostanovanjskega objekta je potrebno zagotoviti 2 PM na hišo z neto tlorisno površino do 170 m² in 3 PM na hišo z neto tlorisno površino nad 170 m². V primeru namembnosti CC SI 12203 ali 12304 določene v 8. členu odloka in urejene v delu posameznega objekta, je za tak objekt potrebno zagotoviti najmanj 3 PM.
Za objekte vzhodno od ceste (pod cesto) veljajo naslednja določila glede ureditve mirujočega prometa: Na območju med prometnico in stanovanjskimi objekti je določen pas manipulativnega dvorišča (v grafičnem delu prikazan kot "območje možne ureditve manipulacijskega dvorišča (parkiranja)"), kjer morajo biti urejena tudi parkirna mesta. V območju manipulativnega dvorišča je dopustno izvesti izzidke k osnovnemu gabaritu objekta in nadstrešnico za avtomobile. Parkiranje je dopustno urediti z neposrednim dostopom na cesto (brez obračanja). Parkirna mesta je dopustno urediti tudi v sklopu tlorisnega gabarita stanovanjskega objekta.
Za objekte zahodno od ceste (nad cesto) je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest znotraj gabarita objekta – kot garaža. Postavitev nadstrešnic ali drugih elementov v pasu med objektom in cestnim telesom ni dopustna. Parkiranje mora biti urejeno z neposrednim dostopom na cesto (brez obračanja).
(8) Nadstrešnico za avtomobile je dovoljeno postaviti le pri objektih vzhodno od ceste (pod cesto). Dopustno je izvesti nadstrešnico izključno za dva avtomobila, ki mora biti najmanj s treh strani odprta. Najvišja višina nadstrešnice je lahko max. 3,5 m nad koto terena, streha mora biti ravna oziroma z minimalnim tehničnim naklonom do 10°. Upoštevani morajo biti predpisani odmiki. Dopustno je združevanje dveh sosednjih nadstreškov na skupni parcelni meji.
(9) Ograje med posameznimi stanovanjskimi objekti predvidenimi s tem odlokom morajo biti izvedene na parcelnih mejah. Višina ograj znaša max. 1,3 m. Tip zidane ali AB ograje ni dopusten.
(10) Toleranca: Natančnejši geodetski posnetek obstoječega terena lahko, v fazi pripravljanja projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pomeni spremembe v poziciji posameznih objektov. Dopustne tolerance v takem primeru so ±2,0 m.

(1) Horizontalni gabarit: Bruto tlorisne dimenzije pritlične etaže in mansarde objekta morajo biti 7,0 x 8,0 m. Kletna etaža bruto tlorisnih dimenzij 7,0 x 9,8 presega tlorisni gabarit pritličja na cestni strani za 1,8 m. V nivoju pritličja se mora na delu, kjer kletna etaža presega gabarite pritličja, izvesti zunanja terasa. Terasa je lahko max. gabarita 7,0 x 3,0 m ter tako lahko presega gabarit kletne etaže za največ 1,20 m. Kletno etažo je dopustno na strani terena podaljševati oziroma krajšati pod pogojem, da je povečan del v celoti vkopan in da so upoštevani predpisani odmiki. Dopustna je izvedba svetlobnikov izven gabaritov kleti. Dopustna je izvedba funkcionalnih niš na objektu z največ 5,0 m² tlorisne površine posamezne niše (npr. loža, vhodna niša ipd.). Dopustna je tehnična toleranca tlorisnih gabaritov ±0,20 m.
(2) Vertikalni gabarit znaša največ K+P+1. Najvišja točka strehe znaša max. 9,0 m nad koto pritličja. Za klet se šteje najnižja etaža, ki je vsaj delno vkopana. Glavni vhod v objekt mora biti urejen z nivoja dovozne ceste (v etažo kleti), pri čemer je lahko višinska kota vhodne etaže dvignjena nad niveleto ceste max. 0,20 m. Relativna kota pritličja znaša max. +3,2 m nad relativno koto kleti. Izvedba druge kleti je dopustna kolikor to dopušča teren, izvedena mora biti pod nivojem kleti in v celoti vkopana.
(3) Streha mora biti enokapnica naklona 10 do 15° z naklonom strehe v smeri rasti naravnega terena (naklon strehe raste oziroma pada z naklonom terena). Kritina mora biti v odtenkih temno sive do črne barve. Odpiranje strešin s frčadami ni dopustno.
(4) Oblikovanje: Oblika napušča ni predpisana, njegova širina mora biti na vzdolžni fasadi hiše 0,0 m (izvedba strehe brez napušča) in največ 0,5 m na končni vzdolžni fasadi, na prečni fasadi (proti terenu in proti cesti) hiše pa ne sme presegati 0,7 m. Uporaba živih fasadnih barv ni dovoljena. Pri oblikovanju posameznega niza vrstnih stanovanjskih hiš so predpisani medsebojni tlorisni zamiki hiš, ki znašajo 1,0–3,0 m. Vse hiše v posameznem nizu morajo biti nad terenom enakih tlorisnih in vertikalnih gabaritov, imeti morajo enak naklon strehe in enak medsebojni tlorisni zamik. Terase v pritličju je dopustno opremiti s pergolo.
Ob ne sočasni gradnji posameznih objektov v istem nizu, je potrebno upoštevati, da bodo v končni fazi pri vseh objektih v nizu zagotovljeni zahtevani odmiki od parcelnih mej. Zahtevane odmike je potrebno dokazati v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za posamezen objekt v nizu.
(5) Lega in orientacija objekta na zemljišču, največji horizontalni gabariti osnovnega tlorisa objekta in pozicija uvoza na parcelo so prikazani v grafičnem delu.
(6) Odmiki: Stanovanjski objekti v enem nizu se morajo dotikati drug drugega z vzdolžno stranico. Odmik čelne stranice v kletni etaži mora biti od parcelne meje s prometnico odmaknjen min. 1,2 m, na nasprotni strani (na strani terena) pa mora biti najbolj izpostavljen del vkopane kleti odmaknjen od parcelne meje min. 1,0 m. Odmiki se merijo od fasade objekta. Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti odmaknjeni od sosednjega zemljišča min. 1,0 m oziroma manj s soglasjem soseda, od cestnega telesa prometnice najmanj 1,0 m.
(7) Mirujoči promet: V kletni etaži vsakega objekta je potrebno zagotoviti 2 PM. Parkiranje mora biti urejeno z neposrednim dostopom na cesto (brez obračanja).
(8) Ograje med posameznimi stanovanjskimi objekti predvidenimi s tem odlokom morajo biti izvedene na parcelnih mejah. Višina ograj znaša max. 2,0 m. Tip zidane ograje ni dopusten.
(9) Toleranca: Natančnejši geodetski posnetek obstoječega terena lahko, v fazi pripravljanja projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pomeni spremembe v poziciji posameznih objektov. Dopustne tolerance v takem primeru so ±2,0 m.

(1) Na obstoječemu objektu Laze pri Borovnici 13 ter njegovih pomožnih objektih so dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna in investicijsko vzdrževalna dela
– odstranitev
– rekonstrukcija
– dozidava in nadzidava; do povečanja skupne bruto etažne površine objekta za 150 m2,
– sprememba namembnosti
– novogradnja ob predhodni rušitvi obstoječega objekta.
(2) Obstoječi objekt se lahko priključi na vso infrastrukturo načrtovano s tem OPPN.
(3) Ko se izvede kanalizacija za fekalne vode in/ali vodovod v cesti do 30 metrov ali manj razdalje od objekta, se le-ta mora priključiti nanjo. Obstoječo greznico je potrebno pravilno odstraniti.

(1) Obvezna je ozelenitev območij, ki so označena kot "območje ureditev zelenih površin" na karti "Ureditvena situacija". Status zelenih površin, ki sovpadajo s prikazom "javno dobro" na karti "javno dobro", mora ostati javen – javno dobro.
(2) Na severnem stiku predvidene ceste A z obstoječo občinsko cesto je potrebno v sklopu krajinske ureditve na območju "skupnih servisnih površin" postaviti prostorski označevalec vhoda v območje OPPN.
(3) Središče območja (na predvideni parceli p120) je potrebno urediti kot jasno razvidno središče območja. Središče mora zadovoljevati potrebe prebivalcev območja OPPN.
(4) Za ozelenitev se sme uporabiti le avtohtone rastlinske vrste. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati zahtevane odmike od komunalnih vodov, korenine ne smejo segati v območje infrastrukture.

(1) Na območjih, ki so označena kot "območje skupnih servisnih površin" na karti "Ureditvena situacija" so dopustne le ureditve, ki služijo skupnih potrebam prebivalcev. To so zlasti ureditve ekoloških otokov za zbiranje ločenih frakcij nenevarnih odpadkov, ureditve centralnih plinohramov, ureditve skupne kurilnice, toplotne postaje, črpališča ...
(2) Znotraj območij skupnih servisnih površin na stiku z obstoječima občinskima cestama, na severu in na jugu območja, je obvezna ureditev ekoloških otokov za zbiranje ločenih frakcij nenevarnih odpadkov.
(3) Obvezna je ureditev javnih parkirnih mest, kot so prikazana v grafičnem listu "Ureditvena situacija" z oznako "obvezna ureditev javnih parkirnih mest". Parkirna mesta na predvideni parceli p112 so lahko urejena drugače, vendar se njihovo število ne sme zmanjšati.
(4) Območje skupnih servisnih površin je dopustno ozeleniti, urediti z elementi urbane opreme, kot so npr. klopi, drogovi za zastave, oder, kotalkališče, plesišče ...
(5) Skupno območje uporabnikov OPPN je prikazano na karti "Javno dobro", ki je sestavni del tega OPPN in zavzema središče območja. To območje služi vsem uporabnikom območja OPPN pod enakimi pogoji in le-ti ga morajo tudi vzdrževati.

(1) Normalni prečni profil ceste A je:
– hodnik, 1,5 metra
– cestišče, 2 x 2,5 metra.
Na cesti je obvezna izvedba obračališča za vozila, kot je prikazano v grafični prilogi.
Dovozi do objektov so možni na mestu, ki je prikazano v grafičnem listu "Ureditvena situacija" z oznako ''uvoz do objekta s ceste''.
(2) Na južnem delu, kjer se cesta A stika z obstoječo ozko občinsko cesto je obvezna postavitev zapore za redni motorni promet, ki se odpira na hidrantni ključ ali kako drugače. S tem se omeji redni osebni promet iz območja OPPN na obstoječo ozko občinsko cesto, dopusti se pa intervencijski promet.
Priključek oziroma križišče na južnem koncu ceste A je potrebno prometno urediti.
(3) Normalni prečni profil dostopne ceste B je:
– hodnik, 1,5 metra
– cestišče, 2 x 2,25 metra.
Na cesti je obvezna izvedba obračališča za vozila, kot je prikazano v grafični prilogi.
Južno od obračališča cesta nima več hodnika za pešce. Prav tako nima hodnika za pešce priključni krak proti zahodu.
Na cesto je dopustna izvedba dovozov do predvidenih objektov.
(4) Na vzhodnem delu je dopustna izvedba ceste do roba območja, ki bo omogočila dostop in povezavo k obstoječim stanovanjskim objektom izven območja OPPN. Posledično je dopusten tudi premik objektov do 3 m.

(1) Peš poti, ki so prikazane na grafičnem listu "Ureditvena situacija" kot "peš poti (povezava zelenih površin)'' in se hkrati nahajajo v območju Javnega dobrega kot je prikazano na grafičnem listu "Javno dobro", je obvezno izvesti hkrati s cesto.
(2) Peš poti morajo biti široke vsaj 1 meter.

Če višine terena tehnično ni mogoče premostiti z brežinami, je dopustna izgradnja podpornih zidov (opornih zidov, škarp) pod naslednjimi pogoji: višina zidu sme biti do 1,0 m, če je potrebna višja višina, mora na vsakih 1,0 m višine zidu slediti horizontalni zamik globine vsaj 0,7 metra (vmesna berma). Horizontalne zamike med posameznimi etažami opornih zidov (vmesne berme) je potrebno zazeleniti z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Skupna višina podpornega zidu ne sme preseči višine 3,0 metra.

(1) Ne glede na siceršnja določila je v skladu z veljavno zakonodajo o dopustni meji hrupa dopustno postaviti protihrupno ograjo proti železniški progi, če z njo soglaša upravljavec železnice.
Protihrupna ograja mora biti delno transparentna (vsaj 50% površine ograje mora biti iz materialov, ki so prozorni: steklo, prozorna plastika ...).
(2) Na stiku z železnico je s soglasjem upravljavca železnice potrebno postaviti zaščitno ograjo na mestih, kjer obstaja nevarnost padca oseb na železniško progo.

(1) Na zemljiščih objektov tipa A je dopustno postavljati naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
nezahtevni objekti:
– drvarnica
– steklenjak
– uta ali lopa
– bazen
– ograje; skladne z določili za posamezen tip objekta
– podporni zidovi (škarpe in oporni zidovi; v skladu z zahtevami 17. člena)
enostavni objekti:
– nadstrešek
– zbiralnik za kapnico; le vkopani
– enoetažni pritlični objekt
– utrjena dvorišča; le na območju "možne ureditve manipulacijskega dvorišča"
– pomožni infrastrukturni objekti
– čebelnjak.
(2) Na zemljiščih objektov tipa B in C je dopustno postavljati naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– drvarnica ali uta ali lopa
– steklenjak; do bruto površine 20 m2
– bazen
– ograje; skladne z določili za posamezen tip objekta
– podporni zidovi (škarpe in oporni zidovi; v skladu z zahtevami 17. člena)
enostavni objekti:
– nadstrešek; le pri tipu objekta B in objektih 60c, 61c in 62c
– zbiralnik za kapnico; le vkopani
– enoetažni pritlični objekt
– utrjena dvorišča; le na območju "možne ureditve manipulacijskega dvorišča"
– pomožni infrastrukturni objekti.
(3) Na ostalih zemljiščih je dopustno postavljati naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
nezahtevni objekti:
– pomožni infrastrukturni objekti
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam
enostavni objekti:
– pomožni infrastrukturni objekti
– čebelnjak
– ribnik
– začasni objekti; razen cirkusa
– vadbeni objekti; razen: smučišče, športno strelišče, vzletišče
– spominska obeležja
– urbana oprema.
(4) Če v tem odloku ni drugače določeno, morajo biti odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od parcelnih mej sosedov najmanj 1,0 metra, merjeno od skrajne točke objekta. Manjši odmik je dovoljen le s soglasjem soseda.

(1) S parcelacijo določenih zemljiških parcel ni dovoljeno drobiti, dopustno jih je združevati.
(2) Načrt parcelacije je prikazan na grafičnem listu "Parcelacija", ki je sestavni del tega OPPN.
(3) Ne glede na določilo prvega odstavka je znotraj parcel obstoječih in predvidenih cest ter območij predvidenih kot Javno dobro dovoljena poljubna parcelacija.
(4) Ne glede na določila prvega odstavka je dopustno razparcelirati parcele za potrebe objektov gospodarske javne infrastrukture (transformatorska postaja, črpališče, zadrževalnik, protihrupna ograja ...).
(5) Če se nova parcelacija izvaja, ko so objekti načrtovani s tem OPPN že zgrajeni, se morajo parcelne meje prilagoditi sezidanim objektom (predvsem pri objektih tipa C – vrstne hiše).
(6) Izvedba parcelacije ni pogoj za izvedbo posameznih objektov oziroma za izdajo gradbenega dovoljenja.

(1) Gradbeno dovoljenje za posamezne objekte se lahko izda šele, ko je bodisi zgrajena nova cesta in infrastruktura ali pa je izdano gradbeno dovoljenje za novo cesto z infrastrukturo do posameznega objekta. Gradbeno dovoljene se lahko izda tudi sočasno ali skupaj za cesto z infrastrukturo in posamezne objekte.
(2) Gradnja novih cest se lahko izvaja etapno. Hkrati s cesto je potrebno načrtovati in zgraditi vso predvideno infrastrukturo, ki poteka v cestnem telesu. Med gradnjo mora biti stalno omogočen prometni dostop za osebna vozila do obstoječega objekta Laze pri Borovnici 13 (bodisi po obstoječi cesti, cesti B, kombinaciji cest A in B ter obstoječe ceste, ali preko gradbišča do objekta Laze pri Borovnici 13).
(3) Posamezni objekti se lahko začnejo graditi, če jih je možno priključiti vsaj na obvezno komunalno infrastrukturo: cesta, fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija, vodovod, elektrika.
(4) Cesta A se lahko gradi z južne strani le do območja kjer so objekti tipa A na obeh straneh ceste. V tem primeru se do povezave ceste A na občinsko cesto na severu območja, lahko cesta A uporablja za ves promet z navezavo na ozko občinsko cesto na jugu območja. Tudi v tem primeru je v cestnem telesu potrebno zgraditi vso predvideno infrastrukturo, ki mora biti kompatibilna z načrtovano infrastrukturo v cestnem telesu predvidene ceste A na severnem delu.
(5) Ne glede na določila prejšnjih členov se lahko popolnoma neodvisno in samostojno gradijo objekti 01, 02, 03 ter 50.

Območje se nahaja znotraj enote registrirane kulturne dediščine Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljanskega barja (EŠD 11819). Objekti morajo oblikovalsko slediti osnovnim regionalnim značilnostim območja, kar se dosega z upoštevanjem določil tega odloka glede oblikovanja novih objektov.

(1) Območje se nahaja na širšem območju vodnega telesa vodonosnika Ljubljansko barje, z oznako VVO III. Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Dosledno je potrebno upoštevati vse pogoje iz Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08) oziroma drugo veljavno zakonodajo s področja varstva voda.
(2) Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omilitve:
– Objekte, naprave ter izkope se sme graditi le 2 metra nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje zadnjih 10 let. Izjemoma je dovoljena gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kakor 10%,
– obvezna je gradnja vodotesnega javnega in internega kanalizacijskega omrežja s priključitvijo vseh objektov in utrjenih neprepustnih manipulacijskih površin,
– vse povozne, parkirne in manipulativne površine ob objektih morajo biti utrjene oziroma asfaltirane in obrobljene z robniki. Meteorne vode s teh površin morajo biti speljane preko usedalnikov in lovilcev maščob v meteorno kanalizacijo. Sistem mora biti ustrezno dimenzioniran,
– pri gradnji se lahko uporabljajo le gradbeni in drugi materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin (npr. organskih halogeniranih spojin),
– izvedba betoniranih del mora biti takšna, da ne povzroča onesnaženja bližnjih jarkov oziroma vodotokov z betonom (spiranje strojev v vodotok ipd.),
– potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskega sistema in čistilnih objektov in naprav,
– začasne in trajne deponije izkopanega materiala se ne smejo uporabiti za odlaganje drugih odpadnih materialov, vključno z odpadnimi gradbenimi materiali,
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila,
– za čas gradnje morajo biti za delavce postavljena le kemična stranišča.
(3) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda je potrebno pridobiti vodno soglasje.

V času gradbenih del se mora:
– preprečevati nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi,
– upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih strojev ter naprav,
– v sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno vlaženje nezaščitenih površin, pokrivanje prevoza sipkih materialov in preprečevanje raznosa materialov z območja gradbišča, predvsem z deponij razsutega materiala,
– sipke materiale je potrebno skladiščiti čim dlje od stanovanjskih območij,
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je potrebno ugasniti motor.

V času gradbenih del morajo:
– posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal,
– po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli,
– za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine,
– na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela,
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla,
– rodovitni del tal, ki se odstrani zaradi gradbenih posegov, se naj v čim večji meri uporabi za sanacijo degradiranih površin na drugih območjih oziroma za končno ureditev zelenih površina na območju OPPN.

Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve:
– znotraj območja urejanja so dopustni takšni posegi, da hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih dopušča veljavna zakonodaja,
– hrupna gradbena dela smejo potekati le v dnevnem času, med 7. in 18. uro.

Splošni omilitveni ukrepi, katere je potrebno upoštevati v času gradnje, so:
– na gradbišču je potrebno zagotoviti potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi,
– obstoječe cestno omrežje, ki se bo uporabljalo za gradbeni transport, je potrebno pred pričetkom gradnje pregledati, med gradnjo vzdrževati in po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje,
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup, naj bo primerno izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni,
– stalno je potrebno zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda,
– delovne naprave in stroje je potrebno ob neuporabi izključiti,
– ob izvajanju zemeljskih del je potrebno preprečiti morebitno prašenje v smeri proti poseljenim območjem.

(1) Varstvo pred požarom
Za vse objekte je za zaščito pred požarom treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Intervencijske poti in površine
Do vseh objektov je potrebno predvideti dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Intervencijske poti izven vozišč je dopustno ozeleniti. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo ali enostavno obračanje na manipulativnem dvorišču. Za intervencijske poti se uporablja celotno cestno omrežje.
(3) Potresna varnost
Vsi objekti morajo biti načrtovani in grajeni potresno varno.

(1) Zasnova komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se mora navezovati na obstoječo javno infrastrukturo v okolici. V območju OPPN se obvezno izvede ločen sistem kanalizacije za odvajanje odpadnih in padavinskih vod, vodovodno in hidrantno omrežje in podzemna elektroenergetska kanalizacija. Zagotovljena morata biti odvoz komunalnih odpadkov ter javna razsvetljava novih cest. Dopustna je izvedba telekomunikacijskega (TK) omrežja različnih operaterjev ter morebitne druge infrastrukture.
(2) Vsi objekti na območju OPPN se morajo priključiti na skupno infrastrukturo.
(3) Izdelava projektne dokumentacije za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter prometno infrastrukturo mora biti medsebojno usklajena, z upoštevanjem predpisanih odmikov med posameznimi vodi.
(4) Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(5) Dopustne so začasne ureditve (tudi individualne), ki pa morajo biti usklajene z upravljavci javnih infrastrukturnih omrežij in morajo biti izvedene na način, da jih bo možno vključiti v predvideno končno komunalno in energetsko infrastrukturo območja OPPN.
(6) Površinsko odvodnjavanje in odvajanje meteornih voda se rešuje s priključevanjem na že obstoječo meteorno kanalizacijo. Odvajanje presežnih voda v obstoječe grape, struge potokov ali brezna na področju OPPN je prepovedano.

(1) Za potrebe OPPN je potrebno zgraditi novo cesto A, ki povezuje območje od severa proti jugu. Potrebno je zgraditi tudi dostopno cesto B.
(2) Vsi objekti se morajo priključevati na nove ceste, razen objekti 01, 02 in 03, ki se morajo priključiti neposredno na obstoječo občinsko cesto do Laz. Do izgradnje ceste A oziroma ceste B se na obstoječo cesto do objekta Laze pri Borovnici 13 lahko priključi objekt 50.
(3) V času gradnje ceste A in B je potrebno že zgrajenim objektom omogočiti stalen in neoviran dostop.
(4) Izdelati je potrebno prometno-tehnično preveritev obstoječega priključka na regionalno cesto glede na predvideno pozidavo.
(5) Kolikor se v preveritvi iz prejšnjega člena izkaže potreba po rekonstrukciji obstoječega križišča je potrebno na osnovi predhodno pridobljenih pogojev Direkcije RS za ceste izdelati poseben projekt (PGD, PZI) ter si nanj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.
(6) Občina Borovnica se zavezuje ob izgradnji kanalizacijskega omrežja v naselju Laze, pristopiti k rekonstrukciji obstoječe ceste od priključka na državno cesto Borovnica–Vrhnika do podvoza pod železnico Ljubljana–Postojna. Za omenjeno rekonstrukcijo si mora pridobiti zemljišča, ki so potrebna za cesto z enostranskim hodnikom za pešce.

(1) Za potrebe OPPN je potrebno zgraditi distribucijsko elektro energetsko omrežje, ki poteka v cestnem telesu obeh predvidenih cest.
(2) Objekti se morajo priključiti na elektro energetsko omrežje z nizkonapetostnimi (0,4 kV) priključnimi vodi, ki jih je potrebno pod urejenimi površinami izvesti v kabelski kanalizaciji. Posamezni objekti se priključujejo preko skupnih prosto stoječih merilnih omaric.
(3) V sklopu opremljanja območja z električno energijo je potrebno zagotoviti odjemno mesto za javno razsvetljavo.
(4) Na območjih določenih kot "območje skupnih servisnih površin" je dopustno postavljati transformatorske postaje.

(1) Nove ceste morajo biti opremljene z javno razsvetljavo z ekološko varčnimi žarnicami. Javna razsvetljava mora upoštevati usmeritve glede varstva okolja pred vsiljeno svetlobo.
(2) S primerno javno razsvetljavo morajo biti osvetljene vsaj peš poti, ki prečno povezujejo ceste in potekajo po predvidenih parcelah p120, p111 in p113.

(1) Za potrebe OPPN je potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijo za odpadne vode, ki bo potekala po javnih površinah. Za odvajanje odpadnih vod objektov, ki ležijo niveletno pod nivojem ceste, je dopustno zgraditi kanalizacijsko omrežje za odpadne vode tudi ob zahodnem robu območja, po parcelah, ki niso javne.
(2) Sekundarna fekalna kanalizacija se mora priključiti na javno čistilno napravo.
(3) Vsi objekti se morajo priključiti na kanalizacijo za odpadne vode (fekalna kanalizacija).
(4) Obstoječi objekt Laze pri Borovnici 13 se mora priključiti na kanalizacijsko omrežje za odpadne vode (fekalna kanalizacija) v roku 6 mesecev, ko se le-ta izvede do objekta.
(5) Trasa kanalizacije za odpadne vode (fekalne) predvidena za gradnjo po projektu PGD "Odvajanje odpadnih vod iz naselij Dol in Laze s priključkom na CČN Borovnica, št. 6K2H3-10, november 2006, september 2008, izdelovalec: IEI Institut za ekološki inženiring d.o.o.", se prilagodi zasnovi OPPN. V primeru izgradnje pred izvedbo OPPN, je potrebno že zgrajeno kanalizacijo po potrebi prestaviti in prilagodi objektom načrtovanim s tem OPPN.

(1) Za potrebe OPPN je potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje za padavinske vode.
(2) Kanalizacija za padavinske vode se priključi na obstoječo kanalizacijo za meteorne vode, ki poteka v cestnem telesu obstoječe občinske ceste. Za odvajanje meteornih vod objektov, ki ležijo niveletno pod nivojem ceste, je dopustno zgraditi kanalizacijsko omrežje za meteorne vode tudi ob zahodnem robu območja, po parcelah, ki niso javne.
(3) Vsi objekti se morajo z odvajanjem meteorne vode obvezno priključiti na sistem odpadne padavinske vode.
(4) Odvajanje čistih padavinskih vod se izvede preko peskolovov. Odpadne vode iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin je potrebno predhodno očistiti preko standardiziranih lovilcev olj in maščob.

(1) Za oskrbo s pitno vodo in za zagotavljanje požarne varnosti se za območje OPPN zgradi nov sekundarni vodovod, ki se priključi na primarni javni vodovod. Vodovod poteka v cestnem telesu načrtovanih cest.
(2) Sekundarni vodovod se za zagotavljanje požarne varnosti opremi z nadzemnimi hidranti DN 80.
(3) Vsak objekt se mora priključiti na sekundarno vodovodno omrežje, preko vodomernega jaška z vodomerom DN 20.
(4) Obstoječi objekt Laze pri Borovnici 13 se mora priključiti na vodovodno omrežje v roku 6 mesecev, ko se le-ta izvede do objekta.

Na celotnem območju OPPN je dopustno graditi različna TK omrežja različnih operaterjev. Sekundarni vodi se speljejo v cestnem telesu načrtovanih cest, na katere se lahko priključijo objekti.

(1) Znotraj območij skupnih servisnih površin na stiku z obstoječima občinskima cestama, na severu in na jugu območja, je obvezna ureditev ekoloških otokov za zbiranje ločenih frakcij nenevarnih odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno prost.
(2) Dopustna je izvedba zaščite za ekološki otok pred padavinami v obliki nadstreška ali podobnega elementa.

(1) Za potrebe ogrevanja območja OPPN je potrebno zgraditi centralni plinohram in razpeljati plinovodno omrežje po območju OPPN, na katerega se z individualnimi napravami priključujejo posamezni objekti. Plinovodno omrežje OPPN se lahko priključi tudi na sistem zemeljskega plina, ko bo le-ta dograjen. Namesto centralnega plinohrama je možno izvesti toplarno na ekološko sprejemljiv energent (lesna biomasa, toplotna črpalka ...) in namesto plinovodnega omrežja izvesti toplovodno ali drugo energetsko omrežje, ki s toplotno energijo oskrbuje objekte OPPN.
(2) Vsi objekti se morajo ogrevati preko centralnega sistema iz prvega odstavka.
(3) Ne glede na zgornja določila, se objekti lahko ogrevajo tudi individualno na alternativne, ekološko in energetsko ugodne vire ogrevanja; zlasti na sončno energijo, s toplotnimi črpalkami ... V tem primeru priklop na sistem iz prvega odstavka tega člena ni obvezen.

Območja javnega dobrega so prikazana na karti "Javno dobro", ki je sestavni del tega OPPN in zavzemajo predvidene ceste ter skupne zelene in servisne površine, ko bodo zgrajene.

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Opisana odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi; z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(2) V soglasju s pristojnim upravljavcem komunalne infrastrukture je dopustno speljati komunalne vode in celotno komunalno infrastrukturo tudi drugače kot je to določeno s tem odlokom in prikazano na karti "Zbirni načrt komunalnih vodov", če je drugačna rešitev primernejša in racionalnejša. Dopustno je prilagoditi tudi tehnične karakteristike infrastrukturnih zahtev iz tega OPPN.
(3) Parcelne meje določene za parcelacijo imajo toleranco +/- 2,0 m. Pri določitvi parcel za cesto, so lahko odstopanja tudi večja. Parcele na katerih so predvideni objekti tipa C ne smejo biti ožje kot 7 metrov (na delu, kjer je predvien objekt).
(4) Z odstopanji se ne sme spremeniti načrtovani videz območja, ne smejo se poslabšati bivalne in delovne razmere in spremembe ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo.

OPPN s prilogami je stalno na vpogled na:
– Občini Borovnica,
– Upravni enoti Vrhnika, oddelek za okolje in prostor.
Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled na Občini Borovnica.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Objavi pa se tudi v občinskem glasilu Naš časopis.