Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne 19. novembra 2009 sprejel

Državni zbor Republike Slovenije s to deklaracijo določa splošna stališča Slovenije na področju boja zoper podnebne spremembe in prilagajanja na neizogibne posledice globalnega segrevanja.
Državni zbor Republike Slovenije se zaveda znanstvenih dognanj na čelu s Četrtim poročilom o oceni stanja Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) iz leta 2007, da so podnebne spremembe dejstvo, da jih v pretežni meri povzroča človek s svojim ravnanjem in da predstavljajo veliko tveganje za planet Zemlja, človeštvo, naravo in njeno raznovrstnost. To potrjujejo tudi znanstvena dognanja drugih uglednih znanstvenikov, strokovnih združenj in institucij, ki ugotavljajo, da se posledice podnebnih sprememb dogajajo hitreje in so še hujše od pričakovanih.
Naše generacije so soočene z izzivi, ki so morda največji v zgodovini človeške civilizacije.
Pri tem Državni zbor Republike Slovenije skupaj z državljankami in državljani Slovenije izraža visoko stopnjo zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb in se pridružuje spoznanjem napredne evropske in mednarodne javnosti, da je za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb na okoljskem, socialnem, demografskem in ekonomskem področju potrebno emisije toplogrednih plinov zmanjšati na raven, ki bo omejila dvig povprečne globalne temperature čim nižje pod 2 °C glede na predindustrijsko obdobje. Načelo previdnosti v tej situaciji, kakor tudi potreba po ohranjanju pravice do razvoja za revne in ranljive, zahteva odločno, pravično in ambiciozno ukrepanje za zmanjšanje emisij in učinkovito prilagajanje na neizbežne posledice podnebnih sprememb.

Državni zbor Republike Slovenije s to deklaracijo potrjuje zavezanost Slovenije načelom trajnostnega razvoja kot zavezo sedanjih generacij, da uresničimo takšen razvoj naše skupnosti, ki bo izboljšal možnosti prihodnjih generacij. To zavezo bo Slovenija uresničevala s trajnostnim upravljanjem z naravnimi viri, še posebej z vodo, zrakom, zemljo in gozdovi, ter s smotrno gradnjo in upravljanjem infrastrukture, razvojem trajnostne mobilnosti ter s krepitvijo mehanizmov, ki zagotavljajo močno socialno povezanost družbe in skupnosti ter okolju prijazen razvoj.
Pri tem želi Državni zbor Republike Slovenije s to deklaracijo poudariti, da podnebne spremembe s svojimi širokimi in nepredvidljivimi posledicami v temelju ogrožajo vizijo trajnostnega razvoja slovenske družbe, njeno dolgoročno gospodarsko konkurenčnost in blagostanje njenih ljudi.
Državni zbor Republike Slovenije priznava odgovornost Republike Slovenije kot dela razvitega sveta za reševanje izziva podnebnih sprememb zaradi svojih zgodovinskih emisij in finančne zmožnosti ukrepanja, kar bo Slovenija uresničevala z zavzemanjem za takšno svetovno strategijo boja zoper podnebne spremembe, ki bo temeljila na mednarodni solidarnosti za učinkovito doseganje ciljev celotnega človeštva, še posebej pri pomoči državam v razvoju pri soočenju s podnebnimi spremembami.
Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da so stroški ukrepanja zoper podnebne spremembe bistveno nižji od stroškov sanacije škod, ki jih predstavljajo posledice podnebnih sprememb v primeru neukrepanja ter da ukrepanje v smeri takojšnjega in ambicioznega zmanjševanja emisij prinašajo številne koristi, med drugim tudi v obliki novih delovnih mest, večje konkurenčnosti gospodarstva, nižjih stroškov za energijo, večje energetske učinkovitosti in neodvisnosti, boljšega zdravja in varnosti ljudi. Zato razumemo izzive okoljskih sprememb kot priložnost in spodbudo za oblikovanje skupnosti trajnostnega razvoja.

Zato Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da si bo Slovenija v sklopu pogajanj za sklenitev novega globalnega dogovora o politiki do podnebnih sprememb po letu 2012 skupaj z drugimi prizadevala storiti vse, kar je v njeni moči, da bo na podnebni konferenci v Kopenhagnu sprejet ambiciozen, pošten in učinkovit globalni podnebni sporazum, ki bo zagotovil omejitev rasti povprečne globalne temperature pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo, pri tem pa si bo Slovenija prizadevala doseči takšne srednjeročne in dolgoročne cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ki bodo omogočili omejitev dviga temperature čim nižje pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo in zagotovili večjo verjetnost preprečitve najhujših posledic podnebnih sprememb.
Nov mednarodni podnebni dogovor mora temeljiti na načelu pravičnosti in zagotoviti pravico do preživetja vseh ljudi in ekosistemov ter pravico do trajnostnega razvoja. Omogočiti mora pravočasno in učinkovito prilagajanje na posledice podnebnih sprememb za vse države, še posebej pa za države v razvoju, ki so k problemu podnebnih sprememb prispevale najmanj, soočene pa so in še bodo z njihovimi najhujšimi posledicami.
Za doseganje teh ciljev mora po mnenju Državnega zbora Republike Slovenije nov mednarodni podnebni dogovor opredeliti:
– cilj vsaj 80% zmanjšanja globalnih emisij do leta 2050 glede na raven iz leta 1990. Pri tem morajo globalne emisije najvišje ravni doseči najkasneje do leta 2020, za tem pa hitro in strmo padati v smeri zmanjševanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na 350 ppm CO(2), kar predstavlja razumno verjetnost za preprečitev katastrofalnih posledic podnebnih sprememb.
– zavezo razvitih držav, da bodo v skladu s svojo zgodovinsko odgovornostjo in zmožnostjo ukrepanja svoje izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjšale za 40% glede na leto 1990, pri čemer bo velika večina teh potrebnih zmanjšanj izpustov dosežena znotraj razvitih držav.
– prispevek držav v razvoju k mednarodnim naporom za obvladovanje podnebnih sprememb v obliki odklona od predvidenih emisij brez ukrepov v višini med 15–30% do leta 2020.
– zavezo razvitih držav o zagotavljanju novih in dodatnih javnih sredstev za ukrepe blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v državah v razvoju na predvidljiv in stabilen način ter v višini vsaj okoli 100 milijard € letno do leta 2020. Sredstva za podnebno ukrepanje v državah v razvoju morajo biti nova in dodatna ob že sprejetih zavezah o zagotavljanju uradne razvojne pomoči v okviru razvojnih ciljev tisočletja Organizacije združenih narodov ter nova in dodatna ob finančnih tokovih iz ogljično izravnalnih projektov, s katerimi razvite države v državah v razvoju dosegajo svoje cilje zmanjšanja emisij. Potreben je nov finančni mehanizem pod okriljem Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki bo zagotavljal potrebna sredstva na predvidljiv in stabilen način ter zagotavljal upravljanje sredstev s pravično zastopanostjo držav v razvoju na pravičen, transparenten in učinkovit način.
– cilj ustavitve bruto krčenja tropskih gozdov do leta 2020 in s tem zmanjšanja 20% prispevka h globalnim emisijam, ki ga povzročata krčenje in degradacija tropskih gozdov. Potrebna je vzpostavitev multilateralnega sklada za gozdove, ki se bo polnil skozi povečano javno finančno podporo in preko nove mednarodne finančne sheme. Pri tem je za določitev najnujnejših usmeritev za zaščito gozdov in za določitev ukrepov v korist biotski raznovrstnosti in od gozda odvisnemu prebivalstvu bistven javni nadzor porazdelitve finančnih sredstev. Slovenija lahko v tem procesu prispeva svoje znanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki je med najbolj razvitimi v svetu in katerega sadove visoke gozdnatosti ter bogatih ekosistemov uživa sedanja generacija.
– zavezo razvitih držav o tehnološkem sodelovanju in gradnji zmogljivosti v državah v razvoju. Izziv, ki ga podnebne spremembe predstavljajo, bo zahteval pospešen prehod v nizkoogljično družbo. Dogovor v Kopenhagnu mora določiti mednarodno sodelovanje in financiranje raziskav in razvoja okoljsko sprejemljivih tehnologij za zmanjševanje emisij in tehnologije prilagajanja. Prav tako mora določiti mehanizme za prenos znanj, tehnoloških dobrin in opreme v države v razvoju ter zagotoviti gradnjo zmogljivosti v državah v razvoju na področju raziskav in razvoja. Potrebne so tehnologije za izboljšano rabo obnovljivih virov energije, izboljšanje energetske intenzivnosti globalnega gospodarstva in zagotovljen dostop do okoljsko trajnostnih energetskih storitev v državah v razvoju.
– reformo mehanizmov ogljičnega trga, da bodo ti zagotavljali resnična in dodatna zmanjšanja emisij in prispevali k trajnostnemu razvoju.

Državni zbor Republike Slovenije bo skupaj z Vlado Republike Slovenije pristopil k oblikovanju zakona o podnebnih spremembah in nacionalne strategije za boj zoper podnebne spremembe, s katerimi bomo opredelili nujne politike prilagajanja in zmanjševanje emisij na vseh ravneh svojega delovanja za celovito transformacijo slovenske družbe v nizkoogljično družbo.
Pri tem Državni zbor Republike Slovenije poziva vse politične voditelje na čelu s predsednikom Republike Slovenije in predsednikom Vlade Republike Slovenije, da obravnavajo politiko do podnebnih sprememb kot svojo prednostno politiko in zastavijo medsebojno sodelovanje s ciljem, da zagotovijo Sloveniji vodilno vlogo v globalnem boju zoper podnebne spremembe, z zavzemanjem za učinkovit in ambiciozen dogovor na globalni ravni kot tudi z učinkovito politiko za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo.
Zato Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije,
– da pravočasno pripravi prenos vse relevantne zakonodaje Evropske unije za področje podnebnih sprememb v nacionalni pravni red Slovenije, še posebej podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja in s tem v naši zakonodaji ter v programskih dokumentih zagotovi izpolnitev skupnih evropskih ciljev,
– da čimprej pripravi strokovne podlage in analize o možnostih, stroških in koristih podnebnih ukrepov za Slovenijo do zmanjšanja izpustov za vsaj 80% oziroma do leta 2050 in jih predstavi Državnemu zboru in javnosti,
– da najkasneje do leta 2011 pripravi vse relevantne strateške in programske dokumente, ki bodo zajemali izpolnjevanje zavez in ciljev v okviru novega globalnega sporazuma iz Kopenhagna,
– da s pripravo Strategije razvoja Slovenije do leta 2020 kot osrednji razvojni cilj zastavi prehod v nizkoogljično družbo in družbo trajnostnega razvoja,
– da najkasneje do leta 2011 pripravi nacionalni program za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, ki jim bodo sledili vsi sektorski programi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, prioritetno za področje energije in prometa,
– da pripravi nacionalni energetski program, s katerim opredeli prihodnjo energetsko politiko na temelju obnovljivih virov energije, saj nadaljevanje današnjega trenda ne omogoča izpolnitve ciljev in določil podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja ter novega sporazuma iz Kopenhagna,
– da v letu 2010–2011 pripravi celovito strategijo komuniciranja z javnostmi za področje podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja ter učinkovite ukrepe na področju vzgoje in izobraževanja na tem področju,
– da k proaktivnemu sodelovanju za uresničitev vseh nalog na tem področju povabi strokovno in širšo javnost, še posebej gospodarstvo, strokovne in znanstvene institucije ter nevladne organizacije.
Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da o uresničevanju ciljev in zavez ter o pripravi in izvajanju zakonodajnih in programskih dokumentov na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja vsaj enkrat letno celovito poroča Državnemu zboru Republike Slovenije.